Jifc4^^t4?2&4*4s4^4^

om in Svet
:'..........................¦........•¦"'     ¦'¦ '..........•'Tro^T
->•]
..............:'" :^^^T
g Zabavi in pouku.
«-
I se Ji a j a   po jedeukrat   na   m e s e c
niDjTinTiTnTinnnjTxixniiiuxiixini]nrroTniiaiJininiTi^                                                         i trmxcaiixniinxaiuuuijuiiinin
H^
Ste v. ii.
~3H
rnuTniDJiHuimi                                                J jnmuim
V Ljubljani, 20. novembra 1888.                    Leto   I.
mrmram miiniirimmmmnniimimiminiiu.ii^miH^nf^
NADA.
^fprečo je težko doseči, 3fL?Dasi vsak si jo želi, I Kdor pa ziblje zdaj se v sreči, Kdo ve, koljko bo se dni?
Sreče jaz Boga ne prosim, Vem, da tukaj dom ni njen, Žarek njen pa v srcu nosim, Bodi jasen dan,  meglen.
Žarek ta se zove: nada. Nada, razsvetljuj me ti! Kadar mi srce upada, Novih dajaj mu moči!
Fr. Krek.
V bolezni.
?WMaJ na-me zreš, oj žena nesprosljiva, ¦^pfKi polna smrtonosnega si jada?
f  Še jači me in teši moja nada,
i   Da grozepolna bodeš milostljiva.
Stojiš pred mano ti ko skala siva, Očij globel me tvojih smrtno zbada; Slovo zveni mi kosa tvoja, — mlada Naj grem, da vspiojme me mrtvaška njiva!
Koso nad mano že si zavihtela,
Z desnico grabiš me, ustavljaš hojo :
Ne bo je, ki pred kratkim je živela,
In s tem zvršila si nalogo svojo.
Jaz prosta spon — k Očetu bom vshitela,
Ki milostno naj sprejme dušo mojo!
Bonaventura S.
^^