j'

iillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
1 štev. 6.
................m..........................
jmiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
LJUBLJANA, 5. februarja 1921
JU........
Leto II. I
			
Alfred vitez Rosmanit:
Kmetska reja konj-dirkačev v Ljutomeru.
Dirkače so začeli vpeljavati v ljutomersko konjsko rejo od leta 18%. dalje. Vpeljava je vplivala na domačo ljutomersko rejo tudi v drugem oziru izborno. »Ljutomerčani« so bili že takrat vsled svoje dobre podlage in vedno korektnih državnih žrebcev lepi, plemeniti konji z jako lepo obliko in akcijo. Toda vsled odgojitve v hlevu, ki se ni dala lahko odpraviti, in vsled velikokrat preobilne krme so prišli pri konzumentih na glas mehkužnosti in pomanjkanja
(Dalje.)
merskega konja ne samo glede zunanjosti, ampak tudi glede hitrosti, vztrajnosti in mnogostranske uporabnosti. Ravno v zadnjem pogledu je pasma dirkačev nedosežna, ker njegov voljni in dovzetni temperament daleč prekaša pasmo navadne polkrvne pasme.	«	||'
Dirkač se prav lahko navadi na poljska in kmetijska dela, izprežen iz težkega voza preleti kilometer za najmanj 30 sekund hitreje nego kak drug
vztrajnosti. Temu nasproti je pasma dirkačev delala v istini čudeže že v prvi generaciji.
Način odgojitve je pač napravil nekaj korakov naprej, posebno od časa ustanovitve zadružnega žre-betišča. Ker pa se je v tem le razmeroma mali del materiala odgojeval čisto prosto, žrebetišče ni moglo biti odločilno za rejo v velikem. Ravno produkti dirkačev pa so oni, ki se po njih iz daleka največ povprašuje, ki dosežejo najmanj dvojno kupno ceno in ki so pred današnjim zaprtjem mej prišli tudi v druge dežele monarhije, kjer so ustvarili dober glas Ijuto-
dober in spočit konj. Pri galopnih vztrajnostnih dirkah pod sedlom so ljutomerški dirkači redno tudi dosegli prva mesta.
Naravnost nedosežen odločilen uspeh pasme dirkačev se je mogel natanko opazovati v naši ljutomerski reji.
Da donesem nekoliko primerov za naravnost nedosežen uspeh pasme dirkačev v ljutomerski reji, spominjam na žrebca »Brown«, ki je z navadno domačo kobilo Minko dosegel kilometerski čas 1 : 39. »Elina«, ki je kot prvi produkt »Vaselin-a« nastopila
na dirkališču, je dosegla čas 1 : 41, medtem ko njena mati, kobila »Gidran«, ni nikoli dosegla pod 3 minute. Pri tem »Vaselin« ni niti čisti dirkač (njegova mati je bila irske pasme, tako da je dosegla ta rezultat že s četrtino dirkaške krvi. Tudi »Nameles«, oče toliko dobrih kobil za pasmo dirkačev, ni bil čist dirkač.
Pogled na dirkalne programe nam kaže relativno neverjetno zboljšanje dela že v prvi generaciji. V drugi generaciji ali kjer je mati iz pasme dirkačev, je rezultat še sigurnejši in boljši. Spominjamo na žrebca »Zvveen«, ki je zmagal na Dunaju, na »Pino«, zmagovalko v prvem štajerskem darilu deželne konjereje v Gradcu, na »Valso« in »Eggo«, ki sta lani dvovprežno na mehkih tleh in prvikrat skupaj vpre-ženi dosegli čas 1 : 51. »Egga« sama je enovprežno dosegla v istem letu 1 : 38 v eni uri. Pri tem se ne sme pozabiti, da so se gornji časi dosegli od vozni-kov-amaterjev in brez rednega treninga na dirkališčih, ki se morajo ceniti za 6—7 sekund počasnejša nego pa prvovrstna dirkališča.
Jako interesantno je proučavanje zboljšanja najboljšega časa ljutomerskih konj iz vsakoletne, do leta 1883. segajoče statistike mariborskega dirkalnega društva, ki je že 30 let največji pospeševatelj ljutomerske reje. Od 1883 do 1899 se znižuje skala od 3 : 13 do 2 : 00. Leta 1900,, ko so se pojavili v javnosti prvi produkti, dobljeni po dirkačih, pade čas neposredo na 1 : 52 in se zboljšava postopno do 1914 za celih 12 sekund, t. j. do 1 : 40. Najboljšo podlago za žrebce-dirkače pa je dal rejeni norfolski žrebec »Radautz«.
Rejci dirkačev so se pred leti združili v zadrugi, katere načelnik je g. Mih. Filipič, eden izmed najstarejših in najuspešnejših konjerejcev, vseskozi dober strokovnak za konje. Zadruga vodi posebno knjigo o konjereji. Dirkalno društvo ima načelnika v osebi g. Hinka Drvenika, ki si je stekel največje zasluge posebno za napravo novega dirkališča. Obema gre največje priznanje konjerejcev za njuno požrtvovalnost.
Danes, ko vojno ministrstvo in kmetijsko poverjeništvo izdatno podpirata ljutomersko dirkalno društvo (prvo s 24.000 K, drugo z 8000 K), ko druga ju-slovanska dirkalna društva tudi s svoje strani pritegujejo ljutomersko konjerejo k svojim dirkam, je ta konjereja pač zasigurana za bodočnost.
Državni žrebci-dirkači, ki so bili od 1. 1890. postavljeni v Ljutomeru in okolici, so sledeči: »Lyn-wood« (imp. amer.), »Nameles« (domačin), »Tullner prinz« (zmagalec v derbiju, domačin), »Bruder Strau-binger« (domačin), »Ideal« (domačin), »Baldur« (domačin), »Feniks« (domačin), »Čaid«, »Ezerjo« (domačin), »Loustic« (francoski dirkač).
V zadnjem letu sta se uporabljala za ploditev »Bluff« (dom. »Caid« in licencirani žrebec »Otelio« (domačin), za prihodnjo sezono se je posrečilo gosp. podpolkovniku Ravniharju kupiti na Dunaju petletnega žrebca »Princ Dillon-a«. Za enega žrebca se še vodijo pogajanja. Potom zadruge pa so se preskrbele konjerejcem večkrat dobre kobile-dirkačice po primerni ceni, in njihovi produkti so jako zadovoljevali; v 1. 1917. in 1918. je začela avstrijska komisija za rejo dirkačev po jako znižanih cenah razdeljevati tudi Ljutomeru kobile-dirkačice, kar pa je po prevratu naravno prenehalo.
Razen Ljutomera so bile Brežice že mnogo let štacija za žrebce-dirkače, vendar pa se Brežičani navzlic ugodni bližini Zagreba do danes niso mogli
povzpeti do ustanovitve dirkalnega društva in so tako tamošnji konji-dirkači le malo znani. Veselo znamenje je, da so vrli konjerejci iz Št. Jerneja, že dolgo znani po svojih odličnih konjih, ustanovili s pomočjo g. podpolkovnika Ravniharja istotako dirkalno društvo in bodo prihodnje leto na lastno željo dobili tudi žrebca-dirkača; upamo, da bodo s časom stopili v vzpodbujajočo konkurenco z Ljutomerom.
Smučarjeva oprava.
m.
Vrhnje hlače iz istega lahkega blaga kot prejomenjeni površnik, so kaj praktične na daljših turah. Med turo se nosijo v nahrbtniku, oblečeš jih šele, kadar miruješ in se ne giblješ, da hranijo toploto, posebno v mrzlih preprostih zavetiščih, nekurljivih sobah in kočah ter v viharju in pri bivaku. — Hlače so spodaj preklane in toliko široke, da si jih oblečeš, ne da bi se bilo treba sezuvati; ob pasu je trak ali pas, spodaj trakovi ali pa so na spodnjem koncu prišiti kratki zavojci.
Rokavice. Poleg obutali in oprsnika najvažnejši del oprave! Vse drugo se lažje prenese in najhujši vihar ti nič ne more, dokler se ti ne vtihotapi mraz v prste na nogah in rokah. To najbolj skeli! Ob hudem mrazu so na mestu edinole do pod komolca segajoči palčniki iz pristne domače volne s samo dvema predeloma, in sicer za palec in drugi širši predel za ostale štiri prste. (1 par palčnikov pri daljših turah v nahrbtniku za rezervo kot nadomestilo, ako se prvi par premoči. Vsak par palčnikov je spet z močno zaponko [ne knofla). Rezervne palčnike si vtakneš ob viharju lahko za vrat.) — Navedeni palčniki so najcenejše in najboljše smučarske rokavice za hud mraz! Vse druge, makar s še tako dragoceno in eksotično dlako podložene (vatirane) rokavice na pet prstov ne zaležejo v pravem mrazu ničesar, posebno ne, ako so prsti »lepo, okusno« in opesno izdelani! Dobro je dati palčnike z neprodornim šotorskim ali nahrbtniškim blagom obšiti, da se ne premočijo tako hitro. -— Na vežbališčih ali na partijah ob solncu, kadar ni posebnega mraza, zadostujejo navadno krajši volneni palčniki in rokavice, celo rokovice iz dobre jelenje ali srnje kože.
Zapestniki, volneni, lepo grejejo pesti in branijo mrazu pod rokave.
Ovratnik, Vratu nikar razvajati! Srajčin, mehki ovratnik (turistovskih srajc) zadostuje pri vežbanju in na turah popolnoma. Ob hujšem mrazu zavihaš še oprsnikov in suknjičev ovratnik, le ob hudem vetru si ogrneš vrat Še s svileno rutico. Za slučaj viharja si potegneš čez glavo še drugo čepico ali oglavnico (bašlik), — Oni dolgi volneni »šali« v vseh barvah, ki jih je prinesla sedanja »moda« in v katere si sedaj tako radi zavijajo vrat naši dijaki in dame i. dr., ne toliko vsled mraza kot radi »lepote«, so nehigienični, razvajajo vrat. To lepotičenje si smučarji in zimski športniki, ki ne gojimo sporta vsled mode, lahko prihranimo, ne potrebujemo te vrste lepote.
Pokrivalo. Za smučarja in vobče za zimske športnike so praktične le mehke volnene čepice. Dobro je imeti dvoje čepic, in sicer eno prav lahko, transpiratorično, da se pri vežbanju in pri hoji glava ne znoji (poti);-ob toplem solncu pri vežbanju in hoji si lahko razkrit in vtakneš čepico za pas ali v žep. — Na večje ture se vzame še ena čepica, nekaj toplejšega za hud braz ob vetru in prepihu.
Le-ta čepica naj je tako prikrojena, da si jo lahko potegneš čez prvoomenjeno povrh in še čez ušesa ter da se dobro oprime in ti je veter ne odnese. Senčilo (Schirm) ni neobhodno potrebno, celo nerodno je (posebno trdo), kadar si primoran ob snežnem blesketu nositi črna očala. — Kadar prenočuješ po skromnih zavetiščih, kjer piha — tudi če prav malo — odeni si glavo s čepico. — Za dame so še posebno praktične čepice ali pa ruta, vezane zadaj pod lasmi a la »kranjska Micka«, da krijejo lase, posebno v gozdovih, da se lasje ne opletajo. — Namesto druge čepice moreš uporabljati tudi o glavni c o (bašlik) z ovoji za vrat, vendar ti le-ti ovoji pri daljši hoji vrat preveč zadahnejo in razgrejejo ter moraš paziti, da se ne prehladiš.
Črna očala uporabljaj samo ob hudi luči pri hoji proti solncu. Kdor ni vajen nositi očal, ga sprva zelo motijo. Menjavati jih ni dobro; ako si jih nataknil, obdrži jih na očeh, ali pa jih snemi, toda pripusti luč le polagoma zopet ter drži nekaj časa roko preko oči ali čepico, da se oči polagoma zopet akomodirajo na svetlobo.
Damska smučarska oprava zahteva skoro posebno poglavje — o tem drugič.
pogoj krepka organizacija za pospeševanje tujskega prometa. Kdor je opazoval dosedanjo desorientacijo in desorganizacijo tujskega prometa v naši domovini, kdor ve, kako je v pretekli seziji zdravje in počitka iskajoče občinstvo tavalo od kraja do kraja, ker ni dobilo točnih informacij, ta ve, da je smotrena in enotna ureditev tujskega prometa v vsej Jugoslaviji nujno, da, vitalno vprašanje tudi s stališča kopališč, zdravilišč in letovišč, ki mora biti izvedeno vsaj v svojih temeljnih orisih do začetka sezone 1921.
Zadeva je torej nujna. Vsled tega si dovoljujem slavni kongres, na katerem so zastopani za to vprašanje merodajni faktorji Jugoslavije v tako znatnem številu, opozoriti tudi na vprašanje tujskega prometa. Pri sedanjih prometnih in ostalih prilikah bi značilo sklicanje nove ankete, na kateri bi se razpravljal ta obširni material tudi v detajlih, zavlačevanje zadeve same. Zatorej mislim, da naj prevzame današnji kongres iniciativo tudi glede vprašanja tujskega prometa.
Vsaka organizacija tujskega prometa mora stremiti za dvema ciljema;
1. Ureditev prometa v lastni državi, tako
Smučarska vrsta
Dr. Ciril Žižek;
Enotna organizacija
tujskega prometa v Jugoslaviji.
Društvo za promet stranaca v Zagrebu je sklicalo dianašnji kongres kopališč, zdravilišč in letovišč v svrho, da se na istem obravnavajo vsa pereča vprašanja, ki se tičejo omenjenih podjetij. Vsi dosedanji referenti pa so se v svojih izvajanjih več ali manj dotaknili tudi vprašanj tujskega prometa, kar kaže, v kako tesnem stiku je razvoj kopališč, zdravilišč in letovišč z razvojem tujskega prometa.
Gotovo se strinjajo vsi gg. delegatje z menoj, če trdim, da je za izvedbo sklepov tega kongresa pred-
1 Referat predsednika »Športne zveze v Ljubljani« dr. Cirila Žižka na kongresu kopališč, zdravilišč in letovišč v Zagrebu dne 29. in 30. decembra 1920,
na Senožetih v Bohinju.
da omogočuje državljanom, ki hočejo potovali ali spoznavati svojo domovino, ki se gredo odpočiti, zdraviti itd., pravilno izbiro onih krajev in sredstev, ki odgovarjajo njihovim željam in financielnim možnostim.
S to ureditvijo pa so ustvarjeni tudi predpogoji za udejstvovanje druge naloge tujskega prometa, t. j.:
2. Pritegniti inozemce, da posečajo našo domovino iz znanstvenih, trgovskih in drugih vzrokov, oziroma v svrho odpočitka in zdravljenja v kolikor mogoče največjem številu.
Obojno je v nacionalno-ekonomičnem smislu važen faktor. Ureditev notranjega prometa in vsled tega nastali razmah tujskega prometa omogočuje, da participirajo na narodnem premoženju kraji in obrti, ki bi drugače istega ne bili deležni; pritegnitev ino-zemcev pa pomeni aktivno točko v plačilni bilanci, brez katere si n. pr. državo kot Švica niti misliti ne moremo.
Vprašati se moramo, ali ima naša država naravne predpogoje zla tujski promet. O tem ni dvoma. Naši vrelci lahko postanejo svetovni kakor češki. Mi imamo alpski svet, našo domačo Švico, naša divna jadranska obal pa vsebuje mnogo historičnega, vsled česar bodemo lahko deloma odvrnili tok tujcev od Italije. Imamo pa poleg tega še nekoliko orienta, ki se lahko na vsak način izrabi tako, da postane tujcu vreden, da si ga pogleda. Manjka nam le ona sila, ki bi ustvarila predpogoj, da se ta naravni kapital tudi izrabi.
Poklicani faktorji za pospeševanje tujskega prometa lahko umevajo svojo nalogo v ekstenzivnem ali pa v ozkosrčnem smislu. V prvem slučaju bodo sodelovali v skoro vseh upravah ter skušali predvsem vplivati na mnoge posle, ki spadajo v resort ministrstva trgovine in industrije, notranjih zadev, zdravstva, javnih del in socialne politike. V nasprotnem slučaju se bodo seveda omejevali le na malenkostne korekture naravnega razvoja.
Iz drugega vidika se lahko presoja tujski promet po tem, ali opravljajo tozadevne posle privatna društva ali javni uradi. Podlaga vsakemu tujskemu prometu so najrazličnejše obrti in industrije, predvsem hotelirstvo, kopališča in automobilne linije, stavbinstvo, industrija za notranjo opremo stavb,
nujnih investicij splošnega tujsko-prometnega pomena, zbirati statistični material, sestaviti pregled tujsko-prometnih organizacij in podjetij, prevzeti iniciativo za ustanovitev tujsko-prometnih društev, jih nadzirati, sodelovati v osebno-prometni politiki železnic, parobrodnih, automobilnih in zrakoplovnih linij, odstraniti osebno-prometne nedostatke, nadalje sodelovati pri legislativi v vprašanjih, ki se tičejo tujskega prometa ter od njega prizadetih obrti in industrij, poučno delovati posebno na polju hotelirstva, kakor tudi intenzivno delovati na informativo in v reklamnem smislu v inozemstvu ter tozadevno nadzorovati delovanje v tuzemstvu.	(Dalje.)
m
Joso Goreč:
Kolesarska terminologija.	(Daije.)
pero, zavojno v obliki zavoja zavito pero (nemško: Spiralfeder);
pero, nosno prednje pero sedežne vzmeti; polumesec, m. v polkrog zavito železo za vzdrževanje oblike sedeža;
Moment iz tekme za prvenstvo Italije na dirkališču v Turri pri Milanu.
razne domače industrije, predvsem glede predmetov, ki so prikladni za spomin, obrti za izdelovanje turistične in športne opreme itd. Z vsemi temi obrtmi in industrijami, kakor tudi s trgovskim svetom morajo tujsko-prometne organizacije imeti trajen stik, imeti morajo torej enako prostost in elasticiteto. Ravno tako pa je tudi predpogoj uspešnega razvoja tujskega prometa, da so tujsko-prometne organizacije ustvarjene enotno, da jih vodi ista misel k istemu cilju. Iz teh razlogov smo mnenja, da naji izvršujejo tujsko-prometne posle privatna udruženja vseh onih, ki imajo veselje in interes za razvoj tujskega prometa v gotovem kraju ali večjem okolišu, ki je pripraven za tujski promet. Ta društva naj so neovirana v privatni iniciativi in agilnosti, dobivajo pa naj v vsakem oziru direktive in podporo od centralnega državnega urada, katerega naloga bodi predvsem za-sigurati potrebna financielna sredstva za izvedbo
plašč, m. — iz platna in gumija narejen obroč za varstvo zračnice; del pnevmatike;
poklopka, f. = samo na eni strani izvrtana matica, ki služi za zaprtje odprtine (nemško: Deckmutter ali Ver-schraubung);
poklopka za vodo poklopka pri posodi za vodo pri svetilkah;
poklopka za gonilke j- poklopka, ki zakrije izdolbeno mesto pri gonilkah;
poklopna matica, f. — matica, s katero se pritrdi gonilka na os;
polniti zračnico zračnico napolniti z zrakom potom sesalke (nemško: pumpen);
popravilna škatlica, f._škatlica z vso pripravo za
popravilo gumija;
podložka, f. pločevinasta ali železna ploščica z luknjo v sredini, ki služi za podlogo maticam ali vijakom (nemško: Unterlagscheibe);
precep, m. železen kos v obliki odprte cevi, ki se pritrdi s tem, da se ga v odprtini stisne (nemško: Kloben);
precep, sedežni _ precep za pritrditev sedeža na oporo;
precep, zavorni precep za pritrditev zavore na vodilo in pa za pritrditev zavorne palice na njen spodnji del;
precep, vodilni — precep za pritrditev vodila v vilice (pri starejših in pri angleških kolesih);
prevleka, sedežna, f. iz blaga (pliš, klobučevina)
vzvodnik, m. tečajnik, ki drži zaeno zavorni plašč;
zavorni plašč, m, jeklena, z medjo obdana počena cev, ki provzroča zaviranje pri prostoteku;
zavornik, m. jekleni kos, ki razteguje zavorni plašč;
valj, m. služi za pogon pri prostoteku; valjčni oklep, m. jekleni oklep, ki drži valje; gonilnik, m. tečajnik, ki ima na eni strani valje, na drugi navoje za verižnico;

iHitiHHHiHiHimiiiimmMimiiHiiiiiHiiimMHHiiim
Najboljši nemški dirkač, štiriletni Herold, ki je dobil v prošli sezoni na zmagovalnih nagradah 496.750 mark.
milili III MIIIIMmilMIIIMIIIIIMIimilMIlIMMMMMIIIMIMI

............mu

llllllllll•lltll•llllltlll•llll
narejena posebna prevleka za sedež (nemško: Sattel-decke);
prašnik, m. ploščica, ki varuje pred zaprašitvijo ležišča (nemško: Staubdeckel);
prostotek, m. zadnje ležišče, tako sestavljeno, da se vrti tudi od zaleta, ne da bi ga bilo treba vedno poganjati (nemško: Freilauf);
prostoteka »Torpedo« posamezni deli:
vzvod, m. — železni kos, ki je pritrjen na zadnje vilice in ki opira zaviranje;
vzvodno držalo, n. precep, s kojim je pritrjen vzvod na okvirne vilice;
zobnik, m. nazobčano kolesce pri dvojnem prostoteku (nemško: Zahnrad);
vez, vezi, f. palice za pretikanje hitrosti pri dvojnem in večkratnem prostoteku;
pretikalo, n. priprava za prestavljanje hitrosti prostoteka na okvirju;
prostotek, dvojni, m. prostotek z dvema hitro-stima;
prostotek, četvorni prostotek s štirimi hitrostmi;
prostotečna verižnica, f. verižnica sama, ki ima enako svojstvo kot prostotek (nemško: Freilaufkranz);
protimatica, f. matica, ki služi za utrditev druge matice ali za utrditev tečajnika;
prtljažnik, m. = ogrodje za pritrditev prtljage na kolesu (nemško: Gepackstrager);
peresni prtljažnik, m. ogrodje za pritrditev prtljage, grajeno z močnim peresom, ki drži prtljago;
ročka, f. iz lesa, celuloida, usnja ali plutovine narejen kos, ki se pritrdi na vodilo za držanje istega (nemško: Griff);
sedež, m. = del iz usnja in vzmeti, namenjen za sedenje;
sesalka, f. ~ priprava za tvorenje in oddajanje stisnjenega zraka;
sesalka, nožna, 1. sesalka, na katero se mora stopiti pri uporabljanju, opravlja pa se jo z roko;
svetilka, f. priprava za razsvetljevanje pri kolesu; imamo karbidno ali acetilensko svetilko, oljnato, električno ter svetilko na svečo;
svetilkin kotliček, m. posoda za karbid pri svetilki; svetilkin razsvetljevalnik, m. del svetilke, ki oddaja svetlobo (nemško; Reflektor, Scheinwerfer);
(Dalje prihodnjič.)
Športni program
kluba kolesarjev in motociklistov „Ilirija" v Ljubljani leta 1921.
3.	aprila. Otvoritvena dirka: Novinci 5 km, juniorji 5 km, glavna 10 km, tolažilna 5 km, seniorji 5 km.
24. aprila. Ljubljana — Planina. Dopoldne izlet tja ostalih kolesarjev in motociklistov in potem skupna vožn;a naza'.
8.	maja. Parna vožnja vožnja Ljubljana — Kranj — Kamnik — Ljubljana.
16.	maja. Motorna vztrajnostna vožnja: Ljubljana — Krka — Zatičina — Ljubljana.
26. maja. Ljubljana — Bled.
5. junija. Ljubljana — Tržič — L ubijana,
19. junija. Motorna vztrajnostna vožnja: Ljubljana — Planina — Ljubljana.
29. junija. Ljubljana — Celje — Ljubljana.
10. julija. Ljubljana — Jezersko — Ljubljana.
24. julija. Ljubljana — Novo mesto.
15. avgusta. Motorna hitrostna dirka: Kranj (Gaštaj)— Medvode (Bohinc). Odprta za vse klube.
17.	avgusta. Ljubljana — Zagreb,
21. avgusta. Ljubljana — Planina — Ljubljana. Odprta za vse klube.
4.	septembra. Gorsko prvenstvo: Podlipa — Smrečje. Za motocikliste in kolesarje.
18.	septembra. Ljubljana — Jesenice.
9.	oktobra. Klubovo prvenstvo: Bled — Ljubljana.
»Koledarski kongres« v Bruslju. Tako se je imenoval sestanek zastopnikov automobilno-sportnih organizacij Amerike, Francije, Anglije, Belgije in Italije, na katerem so se določili dnevi najvažnejših automobilnih tekem. Vozilo se bo: 22. februarja Coupe Gardskega jezera, 100 km; 4. marca Grand Prix Korzike; 29. maja Targa Florio na Siciliji; 29. junija gorska dirka Flo-renca-Consuma; 10. julija gorska dirka Susa-Mont Ceniš; 23. avgusta francoski Grand Prix; avgust, prvi teden, alpsko darilo, italijanska turna vožnja čez 20OO km v dnevnih etapah po 400.km; 13. avgusta Circuit Spa-e (belgijski Grand Prix); 14. do 15. avgusta Circuit Dolomitov; 28. avgusta Aosta-Le Bernhard; 11. septembra Grand Prix Italije; 10. oktobra Grand Prix francoskega zapadnega autokluba; 7. decembra Coupe Gardskega jezera.
Športni koledar Češkoslovaške za 1. 1921. V Češkoslovaški so razpisane za bodočo sezono sledeče tekme: 8. maja gorska dirka Zbraslav pri Pragi-plovište, 5-6 km, za automobile, cycle-care in motocikle; od 25. do 31. julija vztrajnostna vožnja za automobile na 2000 km dolgi progi Praga-Tropava-Bratislava-Budjejevice-Karlove vari-Praga; 24. septembra dirka za male automobile, cyclecare, motocikle na 200 km dolgi progi v bližini Prage; v jeseni: vztrajnostna in zmožnostna tekma za tovorne automobile in vlačilce (pod protektoratom ministrstva za javna dela). Te tekme priredi klub češkoslovaških automo-bilistov v Pragi. Klub motociklistov v Pragi priredi pa: 12. junija dirko na 1 km; 9. oktobra dirko na 4 km. Chebski auto-mobilni klub priredi 14. avgusta drugo zdraviliško dirko Kar-love-Marijine-Karlove vari, 100 km.
Preskusno vožnjo za automobile bo priredil čeho-slovaški automobilni klub. Konkurenca, za katero se vrše obširne priprave, se bo razdelila v štiri etape. Skupna dolžina znaša 2000 km.
Enoliterska tekma. Zanimiva tekma se je vršila v bližini Pariza z motornimi tekači, kolesi s pomožnim motorjem, motocikli brez in s stranskim sedežem ter cycle-čari. Vsi tekmovalci so dobili po en liter bencina, s katerim so morali prevoziti, kolikor so največ mogli. V po-
sameznih skupinah so dosegli s tem litrom sledeče najboljše rezultate:	od motornih tekačev je dosegel neki
Monet-Geyon 67-040 km, s čimer je prekosil slovite angleške motorne tekače za celih 27 km. Od koles s pomožnim motorjem je dosegla znamka Cyclemotor 81-524 km ter s tem najboljšo progo vseh kategorij. Pri motociklih do 250 cnv1 prostornine je dominiral Alcyon z 78-024 km. Zelo velika razlika je bila med temi motocikli in motocikli do 350 cm3 prostornine, kjer je dosegel motocikel D. J. R. le 37-185 km. V kategoriji motociklov s stranskim sedežem je bil neki Ariel zmagovalec s 23 234 km in pri cyclecarih neki Morgan s 25-488 km.
Železni obroči tovornih autov bodo v Nemški Avstriji s 1. marcem prepovedani, kar je gotovo jako pametna naredba in bi jo bilo pri nas enako priporočati tako v korist cest kot v korist automobilnih posestnikov samih.
Vztrajnostno vožnjo priredi v poletju češkoslovaški automobilni klub na progi 2000 km v štirih etapah.
Zadnja automobilna dirka v letu 1920 je bila milanska dirka za Gardski bokal na progi 200 km cesta Milano-Castelnuovo-Gardone. Startalo je 76 dirkačev, zmagalec je bil Milani na >,Scot«-autu v 3 : 54 : 45, drugi Rosini na vozu »Lancia« v 4 : 04 : 43, tretji Visconti na »Lanci« v 4 : 04 : 50.
Vožnja preko severonemškega kontinenta se je posrečila automobilistu Baker-ju na »Templar«-vozu v 6 dneh, 17 urah in 33 minutah, kar pomenja za 3424 milj dolgo progo New York—Los Angeles povprečno hitrost 21 milj na uro. Čisti čas vožnje je znašal 4 dni 5 ur in 43 minut, to je 33 milj v uri. Isti automobilist ima že rekord za progo New York—Chicago, kjer je prevozil 992 milj v 24 : 05, to je 41 milj v uri.
Francoski Grand Prix se vrši, kakor je sedaj določeno, ob vsakem slučaju ne glede na število prijav. Določila se je že proga, in sicer znana klasična cesta pri Sarthe ob Le Mans, dolga 17-2 km, ki se bo prevozila 30krat, tako da bo skupno 516 km. Dirka se vrši 23. julija, dan preje pa se bo vozila na isti progi, vendar le 20krat, tedaj 344 km Grand Prix za motocikle.
Zagreb, 30. jan. 1921: Hašk-Croatia 5 : 0 (1 : 0), Croa-tia v drugem halftinu ne vzdrži tempa ter se nahaja večinoma v obrambi. Penkala-Zagreb 2 : 1, Tipografija-Po-štarji 1:1.	30 min. dodatek prvenstveni tekmi Šparta-
Ilirija 0 : 0; tekma je bila svojčas prekinjena ob stanju 2 : 0 za Šparto.
Wien, 30. jan. 1921: Reprezentacije L razreda in II. razreda 7 : 0, Rapid-Rennweg 14 : 1, Rudolfshiigel-Donau-stadt 4 : 1, Germania-WAC 9 : 1.
Zagreb: Hašk : Šparta 9:1 (2:1). Hašk v dobri formi, Šparta, ki je igrala prvo letošnjo tekmo, je v drugem polčasu podlegla tempu. Tipografija : Penkala 3 : 2.
London:	Amaterske reprezentacije Wales : Angle-
ška 2 : 0.
Berlin: Južna Nemčija : Berlin 3 : 0.
Wien: 23. januarja je igralo več prvorazrednih klubov prijateljske tekme z drugorazrednimi klubi. Drugorazredni so dosegli pri tem presenetljivo ugodne rezultate: Germania : WAF 8 : 0! Hakoah : Neubau 2 : 2! Cricket :
Rudolfshiigel 1 : 0! Sportklub : Ostmark 4 : 2, WAC : Red Star 2 : 1, Hertha : Wacker 2 : 1, Simmering : Artaria 4 : 3, Vienna : Gersthof 5:1, Admira : Slovan 4 : 2.
593,900 čehoslovaških kron nagrade so razdelili leta 1920, v Čehoslovaški za razne trabne dirke.
Najboljši hlev v Španiji je bil v preteklem letu hlev kralja Alfonza, ki je dirkal pod imenom vojvode Toledo, Dobil je 35 zmag, kar mu je prineslo 338.512 pezet. Na drugem mestu stoji hlev Cimera-Martorell z 247.900 pe-zetami pri 47 zmagah. Tretje mesto zavzema baron Velasco, ki je sicer odnesel 49 zmag, dobil pa le 188.650 pezet.
Za prvi češki derby je prišlo z Dunaja dosedaj 27 prijav.
V preteklem letu je poginilo 193 polnokrvnih konj,
med njimi znani dirkači Good Morning, Pallas Athene in drugi.
2,499.328 mark nagrade za dobre konjerejce so razdelili v preteklem letu v Nemčiji. To vsoto so nabrali posamezni dirkalni klubi. Največja nagrada je bila 212.230 mark.
20 polnokrvnih žrebcev mora izročiti Nemčija Franciji. Poleg tega pa tekom šestih mesecev še 30.000 konj različnih vrst.
Bruseljsko zimsko dirkališče. »Grand Prix au Salon« se je vozila na 100 km z motornim vodstvom in v štirih tekih. Prvi tek 25 km: Linart v 23 : 07-, drugi Guignard. 5 m zadaj; drugi tek 25 km: Linart 23 : 02'1, drugi Bordoni 1500 m zadaj; tretji tek 25 km: prvi Guignard 23 : 38, drugi Bordoni, 1100 m zadaj', četrti tek 25 km: prvi Linart 22 : 461, drugi Guignard, 280 m zadaj. — S tem pripade zmaga Linartu, na drugo mesto pride Guignard, na tretje Bordoni.
V Tilburgu na Holandskem gradi draždanski arhitekt in specialist za športne prostore, Hellner, novo cementno dirkališče.
Hitrostni rekordi z motociklom. Lewack je dosegel na broocklandskem autodromu z Indian-motociklom nove rekorde: 1 milja v 0 : 371/5, kar odgovarja hitrosti 153-241 km, 1 km 0-234/,,, kar odgovarja 150-400 km.
Pariško zimsko dirkališče. »Match des Nations« se je vozila ob udeležbi Italije, Belgije, Holandske in Francije. Vozilo se je na 40 km za motorji v treh tekih. V prvem teku (na 20 km) je prevozil prvi Lavalade (Francoz) v 17 : 05, drugi Bordoni (Italija) 650 m zadaj. V drugem teku (20 km) je bil prvi Verkeyn (Belgija) v 17 : 06'-’, drugi Storm (Hol.) 1600 m zadaj; v tretjem končnem teku (40 km) je zmagal Lavalade v 32 : 54:l, drugi Verkeyn 1750 m zadaj, tretji Guignard.
Drsalna tekma na Bledu, razpisana za 6. februar, se vsled neugodnega vremena prelaga na nedeljo, 13. februarja.
Športna zveza Ljubljana.
Ljubljanski nogometni podsavez.
L. N. P. objavlja v nastopnem seznam pravilno prijavljenih in verificiranih igralcev. Istočasno razveljavlja vse prejšnje verifikacije in ukinja evidenco provizorično prijavljenih igralcev. Popravke in ugovore je vlagati v roku osmih dni.
Tajništvo L. N. P. opozarja pri tej priliki, da je prijaviti nove igralce strogo po določilih pravilnika in edinole potom predpisanih prijavnic. Pri prestopu igralcev iz kluba v klub mora biti na zadnji strani nove prijavnine izjava prejšnjega kluba, ali ugovarja verificiranju za nov klub ali ne. Klubi so dolžni izstop verificiranih igralcev z navedbo vzroka tekom osmih dni javiti podsavezu ter vrniti izkaznice in potrdila verificiranja.
Za leto 1921. izda L. N. P. nove legitimacije, s katerimi se imajo igralci na zahtevo podsaveznih funkcijo-narjev in nogometnih sodnikov vselej izkazati.
Od 5. februarja naprej se klubom strogo prepoveduje nastopati z igralci, ki se v sledečem seznamu ne objavljajo kot pravilno verificirani.
Ponovno se klubi opozarjajo, da je treba prijavljati podsavezu le igralce, ki prihajajo v poštev za prvenstvene tekme, ki jih igra prvo moštvo in rezerva. Drugi igralci naj se ne prijavljajo, ker se s tem le otežkoča evidenčno delo.
Verificirani so:
S. K. Ilirija, Ljubljana. 1. Betetto Evgen, 2. Beltram Hugo,
3. Bregar Franc, 4. Beneš Josip, 5. Ciuha Josip, 6. Černe Josip,
7, Deržaj Stanko, 8. Kanc Anton, 9. Jankovič Franc, 10. Kastelic Alfonz, 11. Kavšek Ivo, 12. Lenassi Milan, 13. Oman Oton,
14.	Koritzky	Rajko,	15.	Pelan Stanko,	16. Pogačar	Joško,
17,	Pretnar	Slavko,	18.	Pretnar Mirko,	19. Pevalek	Josip,
20.	Pevalek	Mirko,	21.	Splihal Ernst, 22. Vidmajer	Ljubo,
23.	Vrančić	Stanko,	24.	Zupančič Gabe,	25. Zupančič Ivan,
26. Zupančič Lado, 27. Tavčar Stanko, 28. Loos Valentin.
S. K. Slovan, Ljubljana. 51. Deržaj Anton, 52. Gorast Dušan, 53. Grilc Ivan, 54. Grilc Joško, 55. Hariš Ernst, 56. Hariš Radivoj, 57. Jager Stanislav, 58. Kerne Rihard, 59. Kerne Ivan,
60. Kerne Friderik, 61. Kit Ivo, 62. Kos Rajko, 63. Kunaver Lu-dovik, 64. Lumbar Stane, 65. Maček Ivan, 66. Merčun Alfonz,
67. Marolt Ivan, 68. Raško Oto, 69. Rebec Ivan, 70. Siard Fran,
71. Turina Peter, 72. Učak Franjo, 73. Volkar Franc, 74. Vidner Vaclav.
S.	K. Svoboda, Ljubljana. 101. Batič Viktor, 102. Berčič Franc, 103. Januš Aleksander, 104. Januš Ludvik, 105. Jesenko Dane, 106. Jesenko Milo, 107. Ježek Ivan, 108. Juvan Franc, j 109. Kern Franc, 110. Kožuh Franjo, 111. Kunaver Miha, 112. Marenko Vili, 113. Pečnik Adolf, 114. Plantan Anton, 115. Pobeška Ivan, 116, Primožič Ciril, 117. Primožič Jože, 118. Rakovec Franc, 119. Strickberger Albin, 120. Šimlovec Nace, 121. Tekavc Karl, 122. Bambič Maks, 123. Šimlovec Viki.
S. K. Primorje, Ljubljana. 151. Bano Karl, 152. Bašin Romeo, 153. Bergodaz Odorik, 154. Birsa Peter, 155. Buljevič Nedeljko, 156. Černovic Marjan, 157. Mozetič Stanko, 158. Pavlovič Marin, 159. Pečenko Pavel, 161. Primožič Albert, 162. Saksida Vladko, 163. Slanič Vinko, 164. Trnovic Franc, 165. Vončina Miro, 166. Zucbiatti Franjo, 167. Borčič Božidar, 168. Bar Julij, 169. Bar Vinko, 170. Repe Anton.
S. K. Hermes, Ljubljana. 201. Bizjan Fran, 202. Dolinar Vekoslav, 203. Gruden Ludvik, 204. Habicht Fran, 205. Jemc Emil, 206. Kepec Alojzij, 207. Kleindienst Tomo, 208. Levičnik Lojze, 209. Paulič Josip, 211, Pleš Josip, 212. Prestor Josip, 213. Pretnar Jakob, 214. Rozman Mirko, 215. Sepin Jože, 216. Sepin Janko, 217. Vergelj Franc, 218. Vidic Franc, 219. Žagar Ludvik, 220. Jeglič Vinko, 221, Pleš Anton, 222, Zalokar Anton, 223. Plevelj Ivan, 224. Jesih Stanko.
S. K. Jadran, Ljubljana. 251. Banovec Viktor, 252. Benkovič Ivan, 253. Bončina Franc, 254. Čuk Franc, 255. Čuk Stane, 256. Frohlich Stane, 257. Jamnik Ciril, 259. Martinek Viktor, 261. Mezgolič Leo, 262. Preskar Lado, 263. Pokorn Stanislav, 264. Saksida Joško, 265. Steiner Leopold, 266. Vončina Drago, 267. Vončina Miloš, 268. Zomer Fran, 269. Lumbar Ivan, 270. Primožič Ivo, 271. Kristan Ivan, 272. Tičar Franc, 273. Nosan Karl, 274. Zomer Ivan.
iS. K, Sparta, Ljubljana. 301. Bergant Slavko. 302. Grilc Bogumir, 303. Habe Vinko, 304. Jerala Franc, 305. Kotnik Maks, 306. Marussig Gvido, 307. Marussig Hugo, 308. Okrupa Josip, 309. Pobeška Franjo, 310. Radin Stanko, 311. Sever Janko, 312. Skrbinšek Vlado, 313. Žargaj Franc, 314. Žargaj Stane, 315. Jeras Egidij.
Akademični S. K., Ljubljana. 351. Kotlušek Ivan, 352, Sadar Izidor, 353. Pečak Oskar, 354. Gaberšek Janko, 355. Gregorčič Rudi, 356. Hartman Boris, 357. Hartman Gvidon, 358. Hribernik Engelbert, 360. Knop Vojteh, 361. Milavec Egid.
S. K. »Maribor«, Maribor. 401.Adamovič Slavko, 402. Belo-vrajdič Ivan, 403. Breznik Franc, 404. Butkovič Marjan, 405. Černy Josip, 406. Dits F. Milivoj, 407. Ferk Rudolf, 408. Gašič Leo, 409. Haberstock Vlado, 410. Jagič J. Rudolf, 411. Mesarov Viktor, 412. Mikec M. Nikola, 413. Šafran Martin, 414. Skrabar Ernst, 415. Skrabar Ladi, 416, Soršak Mirko, 417. Šepec Radovan, 418, Turk Rajko, 419. Uršičič Andre, 420. Vanda Ivo, 421. Voglar Srečko, 422. Fridau Franc, 423. Širola Ferdo, 424. Ogrizek Dore, 425. Glaser Franc, 426. Pernat Edvard, 427. Pernat Emil.
Sportvereinigung »Rapid«, Maribor. 451. Baumkirchner O., 452. Daroga Albert, 453. Eylert Ernst, 454. Forstneritsch Viljem, 455. Hoffer Herbert, 456, Iskrač Henrik, 457, Kanzler Karl, 458, Kautschitsch Anton, 459. Krischanz Adolf, 460. Pergler Franc, 461. Pulko Karl, 462. Rhues Franc, 463. Rhues Konrad, 464. Weiss Josip, 465. Werbnigg Ivan, 466. Wiegele Roman, 467. Wiegele Friderik, 468. Wind Hugo, 469. Schrott Jurij, 470. Kossi Franc, 471. Skalak Franc, 472. Baumgartner Karl, 473. Weiss Maks, 474. Csacsar Ivan, 475, Kokoli Edvard.
S. K. »Herta«, Maribor. 501, Dolinschegg Friderik, 502. Ermentz Josip, 503. Kurzmann Oskar, 504. Moditz Josip, 505. Osebig Anton, 506. Purgaj Ivan, 507. Rudi Franc, 508. Stauber Rudolf, 509. Wagner Maks, 510. Wratschko Alojzij, 511, Kau-ders Rudolf, 512. Kurzmann Anton, 513. Hofer Herman, 514. Reicher Valter, 515. Serianz Artur, 516. Fasching Josip, 517. Toth Istvan, 518. Milosits Mihael.
S. K. »Rote EH«, Maribor. 551. Aichmayer Josip, 552. Ackermann Teodor, 553. Bockisch Oto, 554. Dzivietnik Adolf, 555. Glawitsch Franc, 556. Geuer Alfred, 557. Geuer Fric, 558. Hausmann Ernst, 559. Hauri Ivan, 560. Kockol Henrik, 561. Kommissar Feliks, 562. Kopschiitz Fric, 563. Taufer Aleksander, 564. Luscher Oto, 565, Nemec Franc, 566. Novschak Karl, 567. Oplak Avgust, 568. Popp Karol, 569. Summer Ludvik, 570. Schori Adolf, 571. Winkler Rudolf, 572. Zadnik Edvard, 573. Krebs Franc, 574. Axmann Viljem, 575. Vrečko Alojzij, 576. Tomatin Engelbert, 577. Schummer Franc, 578. Steiner Ivan, 579. Benescli Leopold, 580. Arsenschek Rudolf.
S. K. »Celje«, Celje. 601. Sancin Savo, 602. Poljakovič Bela, 603. Mejašek Ladoslav, 604. dr, Kloar Franc, 605. Koželj Štefan, 606. Kresnik Tone, 607. Hudales Slavko, 608. Hykel Hugo, 609. Ferlež Ivan, 610. Dečman L, 611. Dubravčič Pavel, 612. Černe Jože, 613. Černe Janko, 614. Janda Ladislav.
Athletik S. K,, Celje. 651. Toplak Herman, 652. Woschnagg Ivan, 653. Wretschko Rudolf, 654. Schmuk Ervin, 655. Schal-liicker Franc, 656. Pollandt Ivan, 657. Planko Edvard, 658. Oreschnigg Ervin, 659. Kodella Henrik, 660. Krell Josip, 661. Hausvvirt Gerold, 662. Gradischer Avgust, 663. Findeisen Henrik, 664. Almoslechner Valter, 665. Dobrajc Franc, 666. Diir-schmied Karol, 667. Aistrich Aleksander, 668. Wrečko Alfred, 669. Eichler Avgust, 670. Toplak Henrik, 671. Derganz Otmar, 672. Franzi Maks, 673. Toplak Josip, 674. Koratschin Viktor, 675. Stocklasser Josip, 676. Kovačič Ivan, 677. Dimetz Herman, 678. Kogoj Karl, 679, Gobetz Ferdinand, 680. Planinc Vili.
S. K. Svoboda, Celje. 701. Škorjanc Ivan, 702. Supanc Rudolf, 703. Širše Franjo, 704. Seitl Franc, 705, Ratajc Joško, 706. Regner Andrej, 707. Rojnik Franc, 708. Rupsch Herbert, 709. Rebernak Juro, 710. Papov Vinko, 711. Pillich Franc, 712. Palier Ludvik, 713. Leban Leopold, 714. Kokalj Adolf, 715. Kager Franc, 716. Katsch Franc, 717. Hojnik Štefan, 718.
Hojnik Franjo, 719. Hojnik Gustav, 721. Bohm Ciril, 722. Besen-scheg Anton, 723, Nerad Alojzij, 724. Bulatovič Miroslav, 725. Schrangl Ivan, 726. Stožir Anton, 727. Popernik Amand.
S. K. »Slavia«, Celje. 751. Zorko Vladimir, 752. špeglič Karol, 753, Šolinc Stanko, 754. Prevc Egon, 755. Grozi Fran, 756. Leske Rajko, 757. Kert Maks, 758. Jezernik Viktor, 710. Dečman Herbet, 711. Černe Vladimir, 712. Černe Bojan.
S. K. »Ptuj«, Ptuj. 602. Čuvaj Ervin, 603. Ettinger Kurt, 604. Gondarsky Rudolf, 605. Hahn Emanuel, 606. Hotko Josip, 607. Klemenc Nikolaj, 608. Machatsch Pavel, 609. Morawetz Josip, 610. Murko Ljudevit, 611. Nedog Franc, 612, Neubauer Oskar, 613. Omuletz Ivan, 614. Osenjak Valter, 615. Petek Rudolf, 616. Pepeonig Emerik, 617. Pavlič Otmar, 618. Puklavec Josip, 619. Puhalka Ferdinand, 620. Podlacher Anton, 621. Pfeifer Avgust, 622, Rojko Viktor, 623, Resniček Oto, 624. Rosmann Oskar, 625. Samuda Otmar, 626. Sonnenschein Vilko, 627. Spitz Franc, 628. Vresič Karol, 629. Waiditsch Oto.
Tajnik.
NAŠE- SLIKE
Smuški sport je lep družabni sport in dvomim, da je še pri katerem drugem sportu toliko humorja, toliko čistega veselja. in zabave, ker pride vse samo od sebe v krasni naravi, na toplem solncu! Prva slika:
Fotg. Valentin Hodnik: Smuk skozi »Krištofov tunel«! — nam predočuje en prizor različnih takih zabavnih vaj, ki si jih lahko ,špogajo‘ »izvežbani«. Radogorski je ravno smuknil in se nahaja že onstran »tunela«, za njim že drsa čepe »Žolnir«, nato Jože in g. Laza. — Vaja skozi »vsak« tunel ni tako lahka in navadno ne gre brez »pike« za smučarja ali pa se celo tunel »podre«; seveda pri tako visoko nasajenem Krištofu pa gre stvar prav gladko v splošno zadovoljstvo aktivnih in opazujočih
Druga slika: Fotg. Val. Hodnik: Smučarska vrsta na Senožetih v Bohinju. — Senožeta so prostrano sedlo med gorama Rudnico (946 m) in Višavnico (856 m), ki delita Bohinj v Gorenjo (Stara Fužina, Srednja vas, Češnjica, Jereka) in v Spodnjo) dolino z Bistrico. Iz Bistrice gre (od mosta čez Savico) pot čez Senožeda v Srednjo vas, 45 minut. — Celo sedlo s pobočjem na jug in sever nudi izvrsten, rekel bi, najidealnejši smuški teren v Bohinju, vsled česar ga mora vsak smučar, ki pride v Bohinj, poznati. — Severno pobočje ima še sedaj polno snega in je vežbanje še v teh dnevih prav prijetno.
RAZNO
Smuška skakalnica v Bohinju ima še sedaj nekaj gostov. Nekaj Ljubljančanov se prav neumorno vadi in pripravlja na tekmo v skoku —; hudomušneži pravijo, da nobeden ne bo prinesel celih hlač v Ljubljano.
Kina, dežela brez telovadk. Japonska je z evropsko kulturo hitro prevzela tudi evropski sport in napreduje na tem polju z nenavadno energijo, dasi so poročila le redka. Kina pa je na športnem polju docela zaostala in ni storila skoro popolnoma ničesar. Toda to ni nič čudnega. Medtem ko so mali Japonci urni in sprejemljivi za vsako novost, so njih žolti bratci flegmatični do skrajnosti. Pri tem je seveda vsak razvoj nemogoč. Borenje, ta prastari sport, je Kitajcem neznano. O modernem sportu nimajo pojmov, Edina njihova strast je spuščanje papirnih zmajev in krvavi boj petelinov. Samo ob morskem obrežju in večjih rekah je razvito veslanje. Ne smemo si predstavljati modernih čolnov, sport je tu v najprimitivnejši obliki. Sir John Henry Grat nam poroča o neki regati, katere se je udeležilo 42 čolnov. Prvo darilo za glavno tekmo na 4 km je obstojalo v pečeni svinji, svileni zastavi, dveh srebrnih starodavnih kozarcih in tablici z imenom zmagovalca.
SPORT izhaja vsako soboto.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. EjEj Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. Elia Izdaja Športna zveza Ljubljana. E)@l Urejuje Stanko Virant. E!©©) Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. El