Novičar iz domačih in ptujih dežel.
v
Iz Dunaja.   Če pomislimo, kar se je poslednji teden spet zgodilo, se nam čedalje bolj upanje kerči, da bi se mir ohranil.    Je sicer mala pešica ljudi, kteri p rezi raje vse, kar se počenja na Sardinskem in Francozkem,   obstanek mirii s tem zagovarjajo, da vlade „nimajo dnarja za vojsko",   —   al   ti  ne   pomislijo,   da  tak  piska v  mir — Nemci  ga   imenujejo   ?)bewaffneter  Frieden"   —   če   dolgo terpi, več stroškov prizadeva kakor vojska.   Ce majhna in   zlo   zadolžena   sardinska   dežela   potrosi  sedaj   vsaki dan  za  svojo   armado   280,000   frankov,  vendar  to  dosti očitno kaže, da tam, kjer seje huda strast za boj unela, je vse mirno  dnarno  prevdarjanje  že  davnej   šlo  rakom žvižgat.   Sardinci po vsaki ceni hočejo vojsko;  kdor ni tega pred verjel, bo saj   zdaj verjel,  ko bere pismo,   ki ga je predsednik sardinskega   ministerstva,   grof Cavour (Kavur), kteri, rekli bi, v laških homatijah zvonec nosi, 17. dan p. m. angležkemu ministerstvu pisal!  V tem pismu se eiino huduje nad avstrijansko vlado  in  med  drugim  pravi, da   sardinska   vlada   ne  bo  orožja  iz  rok  položila, dokler bo   avstrijanska  vlada  druge  laške  vlade  zoper Sardinijo hujskala, — dokler bo njena   armada  od Pada noter do verha Apen in kraljevala, — dokler bo v močno terdnjavo  predelana Piačenca z vedno  nevarnostjo Sardin i i  žagala  itd.    Kdo  more   mirii  pričakovati   iz   take strasti! Ce pa se ozremo   na Francozko,   pa ne slišimo
111
nikjer, da bi francozka vlada berzdala ošabnost sardinsko, marveč olja vliva v oginj. Ko je unidan Cavour zapustil Pariz, ga je cesar Napoleon s tem poslovil, da mu je rekel: „Kongres bo nam pomagal ali k častnemu miru ali pa k prav pravični vojski". Kako silno se (pa zlo natihoma) francozka vlada za vojsko pripravlja, se vidi dalje iz tega, da kakor v vojski v Krimu je tudi zdaj vsaki regiment pešcov pomnožila s četertim bata! i j ono m; to znaša skupaj pri vseh 100 regimentih 80,000 pešcov več. Kaj pa hoče Napoleon s tem doseči, da se tako silno poganja za laško deželo, smo še le te dni prav očitno zvediii iz švicarskega časnika „Bund", kteri stoji v prijatelski zvezi s francozko vlado. Cilj in konec Napoleonov po tem časniku je, da vse laške dežele stopijo v zvezno deržavo; na čelu nje ima stati papež; Sardinija ima biti oskerbnica vojaških zadev te nove Italije, ktere s red ni k bi bil Napoleon sam, kakor je bil stric njegov, rajnki cesar Napoleon, nekdaj švicarski deželi; po vsem tem bi bil Napoleon varh (protektor) laške deržave naproti Avstrii. Tak kruh ima biti iz te moke! Da avstrijanska vlada v takih okoljšinah ne more rok križem deržati, je gotovo. Še precej vode pa bode preteklo, preden se bo zvedilo, kaj bo; zakaj gotovo je nek, da konec tega mesca se bo še le začel kongres, v kterem bode vsaka vlada nadomestovana po 2 poobla-stencih. Ni še gotovo, ali bojo tudi sardinsko vlado pustili v ta zbor; pa Cavour je šel ves potolažen domu, ker se mu je obljubilo, da bode francozka vlada še bolje se potegnila za Sardinijo kakor bi se potegnila ona sama. V „Wien. Ztg." se iz Pariza 30. marca piše, da s kongresom si hoče francozka vlada le — več časa za vojskine priprave pridobiti.
Iz Tersta. Pred nekimi dnevi je šlo več vojnih bark iz Tulona na morje, bralo se je takrat, da za to, da se bodo na morju vadile. Ne vemo, ali jih je vihar zanesel, ali so pot zgrešile, toliko pa je gotovo, da so vidili ljudje te dni devet francozkih bark v jadranskem morju ne dalječ od Tersta. — Nekdo, ki je bil pretečeni teden v Turinu, pripoveduje, da sedi ondi vse kakor na koprivah in da se morajo naših cesarskih lotiti ali pa doma punt napraviti.
— C. k. ministerstvo je dovolilo, da se napravi mesarska kaša v Terstu. Namen te kaše je: Pripomoči mesarjem, da si kupijo živine, kolikor je potrebujejo, in jim vendar ni treba od druzih ljudi dnarjev na posodo jemati, kar je večidel zlo težavno; — storiti, da bodo kup-čevavci z govejo živino in kmetovavci živino v Terst ali njegovo okolijo gonili, ker bodo vedili, da jim bo blago urno in gotovo plačano. Glavnica te kaše je s 90000 fl. avstr. velj. ustanovljena. V Terstu štejejo 60 mesarjev; ker bo mogel pa vsak mesar, kteri bo hotel kaše deležen biti, 500 fl. avstr. velj. zagotovšine vložiti, se vjema tretji del glavnice z vloženimi zagotovšinami.
Iz Češkega. „Bohemia" piše: „Žandarmeriji v Lede ču je bilo povedano, da od nekega kakih 40 let starega moža blizo Ledeča že skoraj tri leta ni bilo ne duha ne sluha, zdaj pa se ljudje pomenkvajo, da ga ima njegov brat zapertega. Ko je brat zvedil, da je žandarmerija na noge stopila, je izpustil jetnika 14. marca. Osnažil ga je, položil na posteljo v stanici in dal s sv. zakramenti pre-viditi. Ko je prišla žandarmerija 15. pr. m., je zvedila, da je bil nesrečni človek blizo tri leta v svinjaku zapert; jed je dobival skozi majhno luknjo. Terpel je silne muke v tej nesnažni ječi; to ee vidi iz tega, da mu nobenavnoga nič več ne pomaga. Um svoj je še zdrav ohranil. Čudno pa je to, da pravi nesrečni človek, da si je sam izvolil to prebivališče!
Iz Lombardije in Beneškega. Razne, pri upravnih in sodnih gosposkah hranjene položne pisma in dna rje so prepeljali v Ver o no. Kadar se bo moglo kolikaj sopet piemontežki vladi upati, se bodo izročile dotičnim dnarnicam
112
nazaj. Sploh se ne pogreša nič previdnosti, ako bi se res primerila vojska. Tako so tudi kuper, kar ga je bilo, v dnarni kovavnici, ktera je nehala dnar kovati, kakor tudi zalogo tabaka in cigar v Verono prepeljali.
—   23. marca so železnico od Verone do Trijenta na Tiroljskem brez vse slovesnosti odperli.
—   Gospoda Vidi in Creazzo, ktera sta šla v Kino in izhodno Indijo po semena zidnih gos ene, sta prišla 13. februarja v Kalkuto.
Iz Serbije. Knez Mihael bo neki prevzel začasno vlado namesti svojega očeta Miloša, kteri zlo boleha in se bo zavoljo tega za nekaj časa v Kragujevac podal. Mladi knez Mihael je ljubljenec serbskega naroda; vse ga ima rado, gospoda in prosti seljan!
—   Ruski car je poslal knezu Milošu red belega orla.
—  Knez Miloš boleha že več časa za neko serčno boleznijo. Poslednji čas se ga je tako zlo lotila, da je dal imenitnega zdravnika iz Pešta v Beli grad poklicati. Ta mu je svetoval, se kolikor je moč vseh dušnih in telesnih del zderžati.
Iz Rusije. Iz Petrograda. Iz tega, kakor ondašni časniki pišejo, se da skleniti, da kar nič s Francozi ne vlečejo. — Večkrat je bilo že rečeno, da se Rusija kar nič ne pripravlja za vojsko; pa to ni res! Pripravlja se, pa tako skrivaj, kakor more. Nek imeniten general je neki rekel, da bo dkoro skoro armada na avstrijauski meji stala. Ali je res ali ne, je težko povedati v sedanjih homatijah, ko se vse križem govori.
—   Iz Petrograda razglaša telegraf od 1. aprila, da prihodnjega 20. septembra, ko bo čarov naslednik, veliki knez Nikolaj polnoletnost dosegel, bo car oklicati dal patent zav o s v o b o d e n j e kmetov.
Iz Cerne gore. Tudi Cernogorci se nekako za vojsko pripravljajo. Sliši se, da sekajo les, iz kterega bodo delali kola za svoje kanone. Sploh se govori, da bodo Cernogorci čez Kot ar planili, koj ko se vojska na Italijanskem začne. Mislijo ljudje, da francozki konzul v Cetinju kneza Danila zlo podpihuje. Prinesel je tudi 100 s srebrom okovanih pištol iz Francozkega, da naj jih razdeli knez med tiste, kteri so se v boju na grahovem polju najbolj zoper Turke obnesli.
—  Knez Danilo ni pravv nič zadovoljen s komisijo, ktera ima uravnati meje med Cernogoro in Turčijo.
Iz Italije. Iz Sard inskega. Genuežki veliki škof je močno zažugal duhovšini, ako bi se prederznila očitno ali pa s pri žnice kralju, vladi kaj očitati ali to, kar stori kralj ali pa vlada, grajati, ali kteri bi v družinah tistih, ki so mogli v vojake iti, reči trosili, ktere jim zaupanje do srečne vojske poderajo.
—   Grof Cavour je 31. marca Pariz zapustil, preden pa je iz Pariza odrinil, je domu po telegrafu vediti dal, da sardinska reč dobro stoji.
—   Iz Rima. Prečudno novico smo brali te dni v laških časnikih, ktera, kakor pravijo, razodeva, zakaj cesar Napoleon mora vojsko začeti za Lahe. Sedanji francozki cesar Napoleon je namreč prisegel leta 1833 kot ud puntarskega druživa „Giovine italia" strašno prisego; prisegel je z dušo in telesom, da bo tujce iz dežele so-gnal; rekel je, da ga sme slednji ubiti ali ustreliti, ako bi ne ostal mož beseda. — Kar je takrat sejal, zdaj zanje. Kot cesar bi rad se rešil obljub, ktere je v svoji mladosti storil, pa mogoče mu ni. Kljukajo in (cikajo mu vedno na vrata, ga opomniti storjenih obljub, in nič ne de, ali ga opominjajo z besedami ali z bombami, kakor ga je opominjal Orsini!
—   Od Sardincov ne pričakuje noben pameten človek nič, in kdor ve, kako se italijanske ljudstva med sabo čer-
tijo, zlasti pa Rimci in Napolitani, se mora smejati vsakemu , kdor blede kaj odzedinjene Italije. Rimci pravijo, da še zveličanja po smerti ne žele v družbi z Napolitani!
—   25. marca je sedel papež, ko se je v cerkev peljal, med kardinaloma Bonald in Rauscher; uni je Francoz ta pa Avstrija n! S tem morebiti je papež hotel pokazati: naj bi se Francoz in Avstrijan pomirila in zedinila.
Iz Svajca. Francozi kakor tudi Piemontezi so kupovali v S vaje i konj, kolikor so mogli, dokler ni bilo prepovedano, jih iz dežele prodajati. Samo v Ciriškem kantonu, v kterem je sploh malo konj, so jih čez 200 kupili in iz dežele gnali. Se ve, da so zlati Napoleon i> s kterimi so jih plačevali, ljudi lahko premagali!                n
Iz Francozkega. Minister vojaštva je dal 200.000 vojaških oblek napraviti in en sam barantač jih je nek 70.000 prevzel za napravo.
—   „Le Nord" piše, da je v Lionu in kakih 12 ur okolj tega mesta svojih 120,000 Francozov, kteri so pripravljeni, zdajci v vojsko planiti. Ob cesti čez goro Ceniš, ki pelje iz Francozkega na Piemonteško, so postavili barake za Francoze in kamor se človek ozre, vidi hram za hramom za njih hrano.
—   Grof Cavour je bil 26. marca od cesarja Napoleona sprejet; dalj časa sta bila sama. Potem je obiskal princa Napoleona, nazadnje pa grofa Walewskita.
Iz Angležkega. Telegraf je iz Londona naznanil, da je lord Russel-ov predlog zoper volitveno postavo, ktero je ministerstvo nasvetovalo, zmagal s 330 glasovi zoper 291. To je v sedanjem času sila važna novica, ker v tem ne ostaja sedanjemu ministerstvu nič druzega, kakor odstopiti ali pa deržavni zbor razpustiti. Telegraf od 1. aprila naznanja, da se je ministerstvo o tej zadregi skoraj tri ure posvetovalo in potem je ministerstva predsednik, lord Derby kraljico prosil, naj ga pred-se pusti. Ni še znano, kaj je opravil.
Iz Turškega. O mer paša pride za nekaj časa iz^ Bagdada v Carigrad. — Odborniki iz Bosne in Hercegovine so imeli že eno konferencijo z ministerstvom, v kteri je bilo govorjenje od poboljšb in prenaredb, ktere misli turška vlada vv imenovanih deželah vpeljati.
—  Turki in Cernogorci so si začeli zopet bolj pogostoma zabavljati in se vzajemno s kervavimi glavami domu pošiljati.
—   Kakor vse dežele, se je začela tudi turška za vojsko pripravljati in zbira večje oddelke armade v Bul^ garii, na gerški meji in pa tudi v Bosni.