ŠTEVILKA LETOKLV, 15. MAREC 2013 CENA 1.58 EUR V G{jin u N az^rje rešujejo D a m]a ki m rtvi v ograd i likvidnostne težave in upajo, katero so preletavali da ne bo treba odpuščali krokarji Med nagrajenci civilne zaščite tudi več Zgornjesavinjtanov STRAN 8 STRAN 5 STRAN 18 Oglasi 6. april 2013 ob 20. uri Jan | Plestenj Športna dvorana M oz i t-j ij Cena vstopnic; -15,00 EUR Ide5. aprila), - 50,00 EUR (n-J diju kimci:il..i| Pi«(|HOs."uri/om 1 itt5 53Š Mi d vifrihi pitjerimi Kupam t>4IM U^HI nii ' dv j irninci.L, k) bom pn|#la vitopcii« i» lunetrt t-ali jit J« bil iuki«ij«n Dulkl Erumita, v a» 4, Hmrit,in FiriklTfutnllti¿(orniI dal 3], -tior^i-Grad ni rebsn jn« I» vttofHifcl v turijilinl m c r: i; i mrlimt v Mi Moje ime in priimek: Moj nailov: Tet,/GSM tipcjnjen Kij injriek ralep le na Jop an 30 93 ;e na raslov. Sav^jiie nOvJUj Sa^njaha resui, 3331 Nazarje 2 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Kaj prinaša reforma trga dela?.........................4 Občinski svet Rečica ob Savinji: Humanitarna sredstva za prizadeto družino in za sanacijo mostov..........................5 Zgornjesavinjski zdravstveni dom: Da za prenos sedeža, ne za sodelovanje v investiciji............................6 Mozirje: Bodo v Lokah ostali brez borovega gozdička?.............................................7 Mozirje: Obujali spomine z narodnimi in ponarodelimi pesmimi.................................17 Smučišče v Logu: Lučki smučarski praznik z rekordno udeležbo..........................................18 (ŠRO) SSK Ljubno BTC: Borut Mavc državni prvak v nordijski kombinaciji..........................................19 Intervju: Matjaž Debelak....................................................20 Iz policijske beležnice: Z vozilom v potok................................................22 Tretja stran Delovnopravna reforma sprejeta, vendar novih delovnih mest zaradi nje ne bo Pred nedavnim sprejeta reforma trga dela je za pokojninsko reformo drugi veliki uspeh ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka v odhajajoči vladi Janeza Janše. Na takšen način jo dojema večina javnosti, medtem ko delodajalci, čeprav so reformo večinsko podprli, opozarjajo, da bistveni premiki, ki bi pomenili bolj konkurenčno poslovno okolje v Sloveniji, niso bili narejeni, zato tudi ni realno pričakovati, da bi reformi sledilo bolj številčno zaposlovanje oziroma odpiranje novih delovnih mest, kar naj bi bil ključni cilj reforme. Delodajalci so v pogajanjih zahtevali spremembe, ki bi okrepile prožnost delovnih razmerij, zmanjšale administrativna bremena delodajalcev in znižale stroške dela. Z doseženim v sprejetih zakonih še zdaleč niso zadovoljni in pričakujejo, da bodo s socialnimi partnerji in vlado že v bližnji prihodnosti znova sedli za pogajalsko mizo. Odprtih je namreč ostalo veliko vprašanj, kot na primer nadomestila za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo in plačani odmor med delom. Ob tem delodajalci opozarjajo, da je treba še v letošnjem letu na novo urediti študentsko delo in omejiti delo na črno. Oboje v Sloveniji predstavlja neke vrste socialni korektiv, pri tem pa se ne zavedamo ali nočemo zavedati, da je to hkra- ti tudi nelojalna konkurenca gospodarskim subjektom. Zakonska ureditev, ki bi davčno stimulirala tako posameznike kakor tudi gospodarske subjekte, da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti, bi zagotovo zmanjšala interes za takšno delovanje. Reforma odpravlja obveznost delodajalcev, da objavljajo prosta delovna mesta na zavodu za zaposlovanje, do odpravnin bodo po novem upravičene tudi osebe, ki bodo opravljale delo po pogodbi za določen čas, in zaposleni, ki v okviru poskusnega dela ne bodo izpolnili pričakovanj delodajalca, agencijsko delo bo omejeno na 25 odstotkov vseh zaposlenih delavcev pri določenem podjetju. Reforma prinaša spremembe tudi za upokojence; zanje namreč uvaja tako imenovano občasno in začasno delo. In morda še to: delodajalec bo odslej lahko prerazporedil delavca na drugo delovno mesto tudi brez njegovega soglasja in se tako prilagajal potrebam. Če bo delavec na čakanju na delo, se bo moral udeležiti usposabljanja, če ga bo delodajalec pripravil, da bi opravil prestrukturiranje podjetja. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 11, 15. marec 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 3 Tema tedna, Aktualno KAJ PRINAŠA NOVA REFORMA TRGA DELA? Več ukrepov za zaščito zaposlenih S 5. marcem so poslanke in poslanci sprejeli reformo trga dela, in sicer zakon o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela. Zakona bosta začela veljati 30 dni po objavi v Uradnem listu RS. Reforma omejuje sklepanje pogodb za določen čas, napoveduje znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, medtem ko plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo ostajata. KRAJŠI ODPOVEDNI ROKI Po novem bo najkrajši odpovedni rok 15 dni, če ima delavec do enega leta delovne dobe pri delodajalcu, pri delovni dobi do dveh let je 30 dni, za več kot 25 let dobe pri delodajalcu pa 80 dni. V kolektivnih pogodbah ga je mogoče skrajšati, vendar ne pod 60 dni. Pri odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga bo 15-dnevni odpovedni rok pri enem letu delovne dobe zaposlenega in 30 dni, če je ima več. Delavec se bo moral že med odpovednim rokom prijaviti na zavod za zaposlovanje, saj se bodo tako znižali stroški delodajalca, ker bo delavcu med iskanjem zaposlitve zavod plačeval nadomestilo plače. V organizaciji Zavoda Kssena in nazarske občine je v četrtek, 28. februarja, v domu kulture potekala konferenca z naslovom Učinkovito ravnanje z energijo. Sodelovali so številni strokovnjaki z omenjenega področja, dogodek pa je bil namenjen tako strokovni kot laični javnosti oziroma prebivalcem. Prisotne so seznanili tudi z možnostjo prijav na energetske razpise. Predstavnik zavoda Kssena Gregor Tepež je povedal: »Na konferenci želimo prisotnim približati pomen ukrepov učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije, njihov učinek pri doseganju individualnih interesov in njihov pomen.« Županja Majda Podkrižnik je podčrtala potrebo po racionalnem ravnanju z energijo tako z ekonomskega kot okoljevarstvenega vidika. Povedala je, da je občina že leta 2010 sprejela Lokalni energetski koncept, ki ga je predvidel energetski zakon iz leta 2007. Uresničevanje koncepta je treba sproti spremljati in ga po petih letih tudi prilagoditi. O konceptu je več povedal Gregor Tepež, saj je nazarski lokalni energetski koncept pripravljala Kssena. Kssena je energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki se ukvarja z energetskim menedžmentom, projektnim delom in ozaveščanjem javnosti o pomenu zmanjševa- ODPRAVNINE TUDI ZA ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS Tudi odpravnine bodo nižje, za eno do deset let delovne dobe je osnova za odmero odpravnine petina plače, za 10 do 20 let četrtina in za več kot 20 let tretjina. Nižjo odpravnino bodo prejeli delavci tudi ob upokojitvi, znašala bo dve povprečni plači delavca v zadnjem trimesečju oziroma dve povprečni plači v državi, če je to ugodneje za delavca. Odslej bo tudi zaposlenemu za določen čas ob izteku pogodbe pripadala odpravnina in bo v tem izenačen z zaposlenemu za nedoločen čas. Za leto dni bo prejel petino mesečne plače, za vsak dodaten mesec pa še dvanajstino petine. Zaposlitev za določen čas bo odslej omejena na največ dve leti. Delodajalec bo moral za zaposlene za določen čas plačevati petkrat višji prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti kot za zaposlene za nedoločen čas. Ta prispevek je 0,06 odstotka plače. Pri sklenitvi pogodbe za nedoločen čas delodajalcu dve leti ne bo treba plačevati tega prispevka. OBČASNO DELO UPOKOJENCEV, NAJVEČ 60 UR V MESECU Novi zakon zvišuje starost, pri kateri deloda- Predstavnik zavoda Kssena Gregor Tepež: »Na konferenci želimo prisotnim približati pomen ukrepov učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije ...« (Foto: Marija Lebar) jalec zaposlenih ne more odpustiti brez soglasja. Po novem bo zaščita veljala za oba spola pri starosti 58 let oziroma, če bo delavcu manjkalo pet let do upokojitve. Prehod bo postopen, tako da se bo starostna meja varovanih zviševala po eno leto na leto, najprej do izenačenja samo za ženske, od leta 2015 pa za oba spola do 58 let. Odslej bodo lahko občasno, največ 60 ur v mesecu, delali tudi upokojenci in tako dobili možnost za dodaten zaslužek. Zaslužili bodo lahko največ 6.300 evrov na leto, pri čemer plačilo ne sme biti manj kot 4,20 evra na uro. Vlada je z novim zakonom preprečila, da bi začasno in občasno delo izpodrivalo redno, saj je omejila najvišje kvote ur občasnega dela pri delodajalcih. PRERAZPOREDITEV DELAVCEV Delodajalec bo odslej lahko prerazporedil delavca na drugo ustrezno ali primerno delo tudi brez njegovega soglasja in se tako prilagajal potrebam. Nadomestilo za čakanje na delo se bo znižalo s 100 na 80 odstotkov in delavec se bo moral med čakanjem udeležiti usposabljanja, če ga bo delodajalec pripravil, da bi opravil prestrukturiranje. Katja Remic Novak prihrankov nja porabe energije. Tadeja Kovačič iz slovenskega Eko sklada je predstavila spodbude oziroma možnosti za nepovratna sredstva iz sklada za energetsko prenovo tako za zasebne kot javne investitorje. Razložila je, koliko sredstev je na voljo, kako se prijaviti, kako pripraviti dokumentacijo in katere so najpogostejše ovire za dodelitev omenjenih sredstev. Naslednji govorniki so se posvetili temam, kot so toplotne črpalke, učinki zamenjave stavbnega pohištva, umeščanje sončnih elektrarn, daljinskemu ogrevanju na lesno biomaso v Nazarjah, pa tudi smernicam za učinkovit toplotni ovoj zgradb. Zanimanje občanov je bilo dokajšnje. Po koncu predavanj so imeli priložnost za individualne pogovore s strokovnjaki - predavatelji. Marija Lebar UČINEK Na tem svetu ni nič bolj redko kot človek, ki ga lahko vedno prenašamo. Giacomo Leopardi OBČINA NAZARJE Z učinkovito rabo energije do 4 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 Aktualno GLIN NAZARJE Rešujejo likvidnostne težave in upajo, da ne bo treba odpuščati V podjetju Glin Nazarje se spopadajo z likvidnostnimi težavami. Za 120 delavcev podjetje težko najde denar za plače, zaposlenim pa dolguje tudi del regresa za lansko leto. Delavci so zaradi omenjenih težav dobili plačane nadure in potne stroške v bonih. Zaradi domnevnih nepravilnosti je Glin Nazarje vzel pod drobnogled inšpektorat za delo in opravil nadzor s področja delovnih razmerij. Ker po navedbah glavnega inšpektorja RS za delo Franca Ranči-gaja postopki še potekajo, operirajo le z začasnimi ugotovitvami, in sicer, »da so v podjetjih Glin Nazarje, Glin IPP in TON Nazarje uvedeni postopki o prekrških zaradi kršitve 131. člena Zakona o delovnih razmerjih - neizplačilo regresa za leto 2012 do 1. novembra tekočega leta«. V nazarskem Glinu ne skrivajo dejstva, da se spopadajo z likvidnostnimi težavami. Upajo, da jih bodo rešili v poletnih mesecih, ko pričakujejo več naročil, in upajo, da jim ne bo treba poseči po še bolj drastičnih ukrepih - odpuščanju. Vodstvo podjetja zagotavlja, da bodo del regresa, ki ga dolgujejo delavcem, poskušali izplačati v gotovini. V kolikor to ne bo mogoče, bodo iskali alternativne rešitve. S tem sta se na sestanku strinjala tudi predstavnik sindikata v Gli-nu Milan Černivec in sekretar območne organizacije ZSSS Savinjska Vojko Korošec, ki sta od vod- OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI stva Glina dobila tudi zagotovilo, da bo denar nakazan do prvomajskih praznikov. Po pisanju Večera in Dnevnika, ki se opirata na anonimno pismo, naj bi si prokurist Glina IPP Dobrin-ko Danojevic v preteklih mesecih nakazal večje vsote denarja, podjetje Granava, ki je v lasti njegovega sina Vajata, pa naj bi prevzelo Glin. Danojevic obtožbe ogorčeno Danojevic je po omenjeni objavi zahteval sklic zbora delavcev z vodstvom podjetja in predstavniki sindikata ter formiranje veččlan-ske komisije, ki je pregledala vse finančne transakcije in sestavila poročilo, ki so ga predstavili delavcem ter predstavnikom regijskega sindikata. Komisija je ugotovila, da Danojevicu razen plače ni bilo nakazanih nobenih sredstev. Dobrinko Danojevic ogorčeno zanika vse navedbe iz anonimke. (Foto: Marija Sukalo) zanika: »Na podlagi zapisanih informacij izjavljam, da mi, ne v zadnjih mesecih ne kdajkoli prej, ni bilo z računa družbe Glin Nazarje d. o. o. ali katere koli druge družbe nikoli nakazan kakršen koli znesek - razen zakonskih osebnih dohodkov. Kdor to trdi, naj za to predloži dokaze, jaz sem pripravljen v dokaz predložiti bančne izpiske za eno leto za nazaj ali tudi več let.« »Zavračam navedbe, da bi družba Granava želela prevzeti družbo Glin iz preprostega razloga, ker za to nima niti interesa niti sredstev. Družba Granava je mikro podjetje in ima povsem transparentno poslovanje. Vrednost poslovnega sodelovanja s skupino Glin v vseh letih obstoja je nižja od 2.000 evrov. Kdor trdi nasprotno, bo moral dokazati, za svoje trditve pa bo nosil polno odgovornost,« zavrača očitke iz anonimke Dobrinko Danoje-vic in dodaja: »Osebno nimam nobene lastniške mreže, lastništvo družb, ki se navajajo v članku v Večeru, je razvidno iz portala Ajpes. Lastništva ne skrivam, trdim pa, da je pot do lastništva transparentna in razvidna iz dokumentov, ki so dostopni javnosti in vsem, ki jih to zanima.« Danojevic poudarja, da je v razvoj, obstoj in ohranjanje lesne industrije ter delovnih mest v lesni industriji v Nazarjah vložil velik del svoje osebnosti, in se zaveda, da nekaterim to ni po volji: »Prepričan sem, da je to potrebno za dobro vseh zaposlenih, njihovih družinskih članov, doline, regije in države početi tudi naprej. V času, v katerem živimo, in v času ekonomske krize je izredno težko obstati in se kosati s pastmi, še posebej v panogi gradbeništva, s katero je lesna industrija ozko povezana. Ključen moment obstoja je zaupanje. Zaupanje zaposlenih, poslovnih partnerjev in okolja, v katerem poslujemo.« Dobrinko Danojevic je mnenja, da predstavlja objavljanje informacij brez utemeljenih dokazov, kot v primeru omenjene anonimke, hud, grob in nedopusten poseg v človekove pravice in njegovo osebno diskreditacijo, posredno pa tudi veliko škodo, tako premoženjsko kot nepremoženjsko. Marija Šukalo Humanitarna sredstva za prizadeto družino in za sanacijo mostov Na zadnji seji je župan Vinko Jeraj rečiški občinski svet seznanil s humanitarno pomočjo, ki so jo po novembrskih poplavah na dva bančna podračuna prejeli od različnih dona-torjev. Občina je namreč za morebitno humanitarno pomoč odprla poseben sklic na svojem računu in poseben podračun, kamor so se stekala sredstva, namenjena družini Bez-jak v Dol-Suhi, ki se je zaradi plazu morala izseliti. Posledica poplav v rečiški občini so bili štirje plazovi, in sicer na lokalni cesti Žerovnice-Ti- šler, na gozdni cesti Robnik-Mesničar, v Šentjanžu in v Dol-Suhi. Vse te plazove je občina v skladu z navodili že konec januarja prijavila na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za prijavo je morala izdelati tudi idejni načrt sanacije omenjenih plazov, a do sedaj z ministrstva odgovora še ni. Prav zato je tudi težko napovedati, kako bo sanacija potekala. Od tega je odvisno tudi, kdaj se bo lahko družina Bezjak vrnila v svojo hišo. Občina je s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje za omenjeno družino sklenila najemno pogodbo za stanova- nje v bloku v Nazarjah. Pogodbo so podpisali za šest mesecev in, kot je dejal župan Jeraj, upajo, da se bo v tem času družina lahko vrnila na svoj dom. Sredstva na posebnem podračunu v višini 3.759 evrov bodo prenakazana družini Bezjak. Na račun občine s posebnim sklicem pa so različni donatorji nakazali 12.494 evrov. Ta denar, so menili svetniki, naj se uporabi pri sanaciji mostov na potoku Rečica, uničenih v novembrskih poplavah. Marija Lebar Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 5 Zdravstvo, Iz občin KOLEGIJ ZUPANOV O ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU Da za prenos sedeža, ne za sodelovanje v investiciji Ivan Suhoveršnik (v sredini) je povedal, da so v Mozirju dvakrat ponudili, da izvedejo lastno investicijo, v investiciji izgradnje prizidka zdravstvene postaje v Nazarjah pa ne želijo sodelovati. (Foto: Marija Lebar) Na sestanku v Solčavi, ki so ga imeli v četrtek, 7. marca, so zgor-njesavinjski županja in župani obravnavali tudi točko o problematiki zagotavljanja nujne medicinske pomoči v Zgornji Savinjski dolini. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je ob tem dejal, da bodo v Mozirju pričeli s postopkom sprejemanja odloka, ki bo sedež Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom umestil v Nazarje. V uvodu k točki je predsedujoči Alojz Lipnik dejal, da se tukajšnje občine pri problematiki zagotavljana javnega zdravstva srečujejo s štirimi osnovnimi dilemami, in sicer: kje bo sedež javnega zavoda, sprejetje Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinj-ski zdravstveni dom Nazarje, pokrivanje izgube zavoda in investicija v izgradnjo prizidka v Nazarjah, kjer bi dobila prostor tudi služba nujne medicinske pomoči. Z njegovo ugotovitvijo se je strinjalo vseh šest prisotnih županov, medtem ko je bil župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi opravičeno odsoten. Besedo je povzel Suhoveršnik in dejal, da so imeli pred kratkim na resornem ministrstvu sestanek. Po pogovoru se je odločil, da uvrsti sprejetje odloka na sejo občinskega sveta, ki bo 19. marca, in dodal, da premestitvi sedeža v Nazarje ne bodo več nasprotovali. Doslej so odlok v prvem branju sprejeli že vsi občinski sveti razen mozirskega in nanj podali tudi pripombe. Ko bodo to storili še v Mozirju, bodo zbrane dopolnitve in pripombe obravnavali še enkrat in se uskladili, nato pa jih bo pripravljavec vnesel v predlog odloka. Tako bo mogoča druga obravnava in sprejetje usklajenega končnega besedila odloka. Glede pokrivanja izgube je Lipnik menil, da bi morale biti občine o finančnem stanju zavoda sezna- njene že med letom, kakor predvideva sedaj veljavni odlok. »Občine smo v težki finančni kondiciji, če bi bile z izgubo seznanjene prej, bi se na to lažje pripravile,« je dejal Li-pnik. Temu mnenju so se pridružili še nekateri drugi župani in dejali, da bodo na občinske svete povabili v.d. direktorico zavoda, da bo pojasnila, na katerih področjih in zakaj nastajajo izgube, saj jih konce-sionarji nimajo. Nazarska županja Majda Pod-križnik je povedala, da so glede prostorov za nujno medicinsko pomoč in izgradnje prizidka k zdra- vstvenemu domu v Nazarjah odločili za novelacijo investicije in naročili študijo ter pregled idejne zasnove prizidka, da se ugotovi pocenitev investicije in možnost prerazporeditev v že obstoječih prostorih. »Sami nismo v stanju pokrivati celotne investicije,« je povedala. Po njenem je ustrezna delitev sredstev za naložbo po enakem načelu kot za izgradnjo odlagališča v Podhomu, prenovo čistilne naprave v Mozirju ali prenovo vodovoda Letošč, saj je zdravstvo ravno tako pomembno kot omenjeni projekti. Suhoveršnik je odgovoril, da so v Mozirju dvakrat ponudili, da izvedejo lastno investicijo. Dolga leta so se tudi trudili, da bi dobili dodatnega zdravnika, kar jim ni uspelo, zato ne želijo finančno sodelovati v investiciji izgradnje prizidka. Podkrižnikova je opomnila, da bo zgornjesavinjsko zdravstvo ob 150.000 evrov denarja z ministrstva, če občine ne bodo stopile skupaj in zagotovile denarja. Zaključek je bil, da naj Občina Nazarje pridobi oceno investicije in grobo idejno osnovo. Pred sprejetjem dokumenta identifikacije projekta se naj predlog še obravnava na skupnem sestanku županov, je menil rečiški župan Vinko Jeraj. Marija Lebar ODPRTO VPRAŠANJE ŠE FINANCIRANJE GRADNJE PRIZIDKA K ZDRAVSTVENI POSTAJI Mozirjani bodo upoštevali mnenje zdravstvenega ministrstva Ugibanja o tem, ali bo sedež Javnega zavoda Zgornjesavinj-ski zdravstveni dom ostal v Mozirju ali se bo uradno selil v Nazarje, so končno razrešena. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je pretekli teden potrdil novico, da so se v Mozirju odločili, da upoštevajo mnenje zdravstvenega ministrstva, da zaradi lažjega zagotavljanja 24-urne oskrbe (predvsem zaradi zdravnikov v javnem zdravstvu in večjem številu le-teh) in na račun lažje zagotovitve prostorov za službo nujne medicinske pomoči in dežurstva prepustijo nazarski zdravstveni postaji. Na zgornjesavinjsko zdravstvo, ob kroničnem pomanjkanju zdravnikov in izgubi, ki jo zavod beleži zadnja tri leta, bo tako posijalo vsaj nekaj sončnih žarkov. V MOZIRJU POKAZALI DOBRO VOLJO Je pa Suhoveršnik dejal, da so želeli v občini Mozirje ves čas z ureditvijo zdravstvenega doma zagotoviti potrebne pogoje, da nujna medicinska pomoč in dežurna ambulanta ostaneta pri njih, in to so jim na ministrstvu na osnovi predloženih načrtov tudi zagotavljali, da je možno, a očitno se je situa- cija spremenila. Mozirski občinski svet bo po besedah Suhoveršni-ka na marčevski seji v prvem branju obravnaval odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Suhoveršnik je dejal, da ga bodo potrdili, spremeniti pa bo potrebno člen o sofinanciranju, ki je doslej buril duhove. Po razdelitveni bilanci naj bi občine prispevale sofinancerski delež gradnje prizidka glede na število prebivalcev in kot najštevilčnejši občini bi Mozirjanom pripadel največji delež sofinanciranja. Ker so r \ Po podatkih iz leta 2011 so imeli zdravniki v zdravstveni postaji v Nazarjah 6.474 pacientov. Po občinah, iz katerih prihajajo, so po odstotkih razdeljeni takole: občani Nazarij 88, Rečica 82, Mozirje 26, Ljubno 23, Gornji Grad 18, Solčava šest in Luče štirje odstotki. Nazarski zdravniki so tako osebni zdravniki 40 odstotkov prebivalcev Zgornje Savinjske doline. v_ 6 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 Zdravstvo, Iz občin bili v Mozirju pripravljeni sami financirati ureditev zdravstvenega doma, brez pomoči ostalih občin, tudi niso pripravljeni v tako velikem znesku sofinancirati gradnje prizidka v Nazarjah, predvsem pa menijo, da je lahko nazarska naložba precej manjša, saj so dosedanji načrti precej večji, kot si jih lahko v trenutni situaciji privoščijo, je povedal Suhoveršnik. ZAVOD BELEŽI IZGUBO Lansko leto je zavod pridelal 160 tisoč evrov izgube, še leto pred tem 56 tisoč evrov. Prvo izgubo pred tremi leti so pokrili sami, do tedaj pa je zavod posloval pozitivno. Na osnovi delitvene bilance v odloku, ki še ni sprejet, ampak po mnenju Esove edini pošten način za iz- račun pokrivanja izgube po občinah, so na zavodu izračunali, koliko bo dolžna posamezna občina primakniti za pokritje izgube. To, da občine odloka še niso sprejele, prinaša še eno težavo za zavod, saj brez tega ne morejo pripraviti finančnega načrta. V kolikor le-tega do 15. aprila ne bodo posredovali na zdravstveno ministr-sivo, jim ga bodo tam izdelali sami in jim priznali le 80 odstotkov sredstev, ki bi jim jih sicer zagotovila zavarovalnica. Ob že tako očitnem varčevanju, bi se morali na zavodu soočiti še z manjšim prilivom, kar pa bo konec koncev (verjetno v obliki izgube) ponovno obremenilo občine. Do sprejetja odloka tudi ne morejo pripraviti novega razpisa za direktorja, sedanji vršilki dolžno- sti pa mandat poteče že konec maja. Tako se ponovno pojavi potreba po čim hitrejšem sprejetju odloka. VSE VEČ TUDI NA LOKALNI SKUPNOSTI Občine bodo morale vse bolj sodelovati pri financiranju osnovne dejavnosti, tudi redne zdravstvene dejavnosti, ne le pri pokrivanju izgub, je povedala Esova. O tem so bili župani obveščeni s strani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Le-ti opozarjajo, da se sred- stva namenjena zavodom manjšajo že od leta 2009. Kljub racionalizaciji v zdravstvenih domovih bo planirano zmanjšanje obsega sredstev zdravstvenim domovom v tem letu resno ogrozilo načrtovano izvajanje zdravstvene dejavnosti, posledica tega so lahko motene dobave in težavno zagotavljanje likvidnosti, kar se je že pojavilo pri nekaterih bolnišnicah. Župane pozivajo, naj z vsemi močmi podpirajo ohranitev javnega zdravstva. Štefka Sem V javnem zavodu je zaposlenih 52 oseb, od tega 42 oseb v osnovnem zdravstvu, vsi specialisti, patronažne sestre, reševalna služba in zaposleni v nujni medicinski pomoči. Zavod pokriva drugo največje območje v Sloveniji. MOZIRJE Bodo v Lokah ostali brez borovega gozdiča? Ob nogometnem igrišču v Lokah pri Mozirju stoji borov gozdiček, ki je jabolko spora med lastnikom in uporabnikom. Zgodba se vleče več kot desetletje. Ranko Momčilovic, ki ga je do sedaj uporabljal in čistil ter pomlajeval podrastje v njem, je zelo razočaran nad namero mozir-ske občine. Ta naj bi okrog 1.600 m2 veliko zeleno površino sedaj spremenila v zazidalno in na njej predvideva gradnjo treh stanovanjskih objektov. S tem bi zeleni pas, ki sedaj predstavlja tudi protivetrov-no zaščito, uničila. Gozdiček se je po Momčilovicevih besedah dodobra izkazal kot varovalni pas tudi v novembrskih poplavah, saj je »zadržal« številne naplavljene ovire, ki bi lahko še dodatno uničile stanovanjske hiše. VEČ PREBIVALCEV PODPISALO PETICIJO »Ko smo kupili stanovanjski objekt, smo v tem borovem gozdičku prevzeli tudi nekatere objekte, ki jih je postavila prejšnja lastnica. Takoj smo želeli del gozda tudi odkupiti, a pred desetletjem so mi na Občini Mozirje zagotovili, da je to zelena površina, ki jo občina ne bo prodajala. Zato sem področje dodobra očistil in spremenil v prostor, kjer se lahko otroci igrajo oziroma obiskovalci športnih prireditev najdejo senco. Pred časom sem dobil dopis, da naj objekte od- stranim, ker je znan kupec. Meni niso dali možnosti, da po realni ceni odkupim del zemljišča, ki ga ne bi spreminjal, temveč bi pustil rasti gozd. V načrtu sem imel 300 m2, a ne po njihovi ceni, ki bi presegla 50 evrov na m2. Kljub temu, da je to še gozdiček, ga občina želi prodati kot zazidalno parcelo. Če bi hoteli na tem območju postaviti bivalne objekte, bi se še zbiramo,« je povedal Momči-lovic, ki je s svojim problemom seznanil tudi občinski svet. NA OBČINI SI ŽELIJO REŠITVE ZA VSE Na mozirski občini navajajo, da je do leta 2007 gozd bil v lasti države in šele omenjenega leta so s posebnim zakonom zemljišča, ki so bila definirana kot stavbna, prene- Ranko Momčilovic: »Meni niso dali možnosti, da po realni ceni odkupim del zemljišča, ki ga ne bi spreminjal, temveč bi pustil rasti gozd.« (Foto: Marija Sukalo) morali gozd izsekati, pobrati kore- sli na lokalne skupnosti. Tedaj je tu- nine, območje nasuti in ga komunalno urediti. S tem bi ob poplavi še bolj ogrozili prebivalce v njegovi okolici. Z nameravanim posegom občine se prebivalci tega dela Novih Lok ne strinjamo. Nestrinjanje smo izrazili s podpisano peticijo, ki jo bomo dostavili na občino. Podpi- di Občina Mozirje postala lastnica borovega gozdiča v Lokah. Po besedah župana Ivana Suhoveršnika je zaradi pomanjkanja gradbenih parcel v Mozirju lani občinski svet sklenil, da naj občinska uprava pripravi predlog odprodaje premoženja, in sicer predvsem za nezazida- na stavbna zemljišča. »V tem paketu smo lani odpro-dali okrog petnajst nezazidanih stavbnih zemljišč. Eno takih je bilo tudi predmetno zemljišče v Lokah, v velikosti skoraj 2.800 m2. Zanj smo izvedli javni razpis, potencialnim kupcem pa smo povedali, da na delu tega zemljišča stojijo pomožni objekti, ki so bili postavljeni na črno. Sedanji uporabnik objektov pa želi del zemljišča, na katerem stojijo, odkupiti, da jih bo lahko še naprej uporabljal,« je povedal Suhoveršnik in dodal, da se je na razpis prijavilo le eno podjetje iz Rogaške Slatine, kateremu je bilo v interesu, da se zaradi dobrih sosedskih odnosov zadeve uredijo. »S tem namenom je bil k parcelaciji zemljišča pozvan tudi Momči-lovic, z njim se je o morebitni razdelitvi zemljišča pogovarjal tudi eden od potencialnih kupcev. Vendar je na parcelaciji zemljišča Momči-lovic postavil nesprejemljive zahteve. Zahteval je tako velik del tega zemljišča, da je bilo to nesprejemljivo za investitorja, saj potem za novo planirano stanovanjsko hišo ne bi ostalo dovolj prostora,« je pojasnil mozirski župan. Prepričan je, da si je občina vseskozi prizadevala, da bi bila rešitev sprejemljiva za obe strani, in tudi potem, ko se je spor začel, za razumno in mirno rešitev. Marija Šukalo Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 7 Organizacije, Gospodarstvo, Oglasi 1. MAREC, DAN CIVILNE ZAŠČITE Med nagrajenci tudi več Zgornjesavinjčanov V Šoštanju se je 6. marca odvila osrednja prireditev za območje izpostave Celje ob letošnjem dnevu civilne zaščite. Na njej so zaslužnim za dolgoletno delovanje na področju prostovoljstva ali ob uspešnem posredovanju ob enkratnih dogodkih podelili različna priznanja. Med letošnje dobitnike se je zapisalo tudi več posameznikov in društev z območja Zgornje Savinjske doline. Največ pozornosti je bilo tokrat namenjeno lanskim novembrskim katastrofalnim poplavam, v kate- rih so se različne strukture civilne zaščite dobro odrezale in izpolnile svoje poslanstvo. Slavnostni govornik na prireditvi, poveljnik CZ Slovenije Srečko Šestan je izpostavil njihov pomemben doprinos pri reševanju ljudi in premoženja ob tej naravni ujmi. Pohvalil je odlično usklajenost služb na terenu, hitro in učinkovito posredovanje ter nesebično pripravljenost. »Že nekaj časa vemo, kako pomembno je, da prilagajamo celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vremen- ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je prejel Franc Finkšt. Slednji je aktiven na področju gasilstva in CZ že leta. Deluje kot član PGD Pobrežje in član Štaba CZ Občine Rečica ob Savinji od njene ustanovitve. Je poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Rečica ob Savinji in podpoveljnik GZ Zgornje Savinjske doline. Še posebej se njegova aktivnost izkaže v primerih naravnih in drugih nesreč. Njegovo neprecenljivo angažiranje se je izpostavilo tudi pri lanskih poplavah. Vključuje se v načrtovanje na področju financiranja gasilskih društev in služb za zaščito in reševanje ter investicij in nabave gasilske opreme. Kot predavatelj sodeluje pri usposabljanju novih rodov gasilcev. Pomemben del svojega življenja je posvetil poslanstvu gasilca in reševalca. SREBRNI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju sta med drugimi prejela Vinko Jeraj in Božidar Križnik. BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči so med drugimi prejeli Gregor Križnik, Aleksander Mikek, Damijan Nerat, Bogomir Terbovšek in Ilka Kramer Marolt. BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE kot priznanje za enkratno požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah 5. novembra 2012 so med drugimi prejeli Janez Govek, Slavko Fludernik, Rok Jamnikar, Janez Skornšek, Andrej Prislan, Župnijska karitas Rečica ob Savinji, KO RK Rečica ob Savinji, KO RK Mozirje, KO RK Nazarje, KO RK Šmartno ob Dreti in KO RK Ljubno ob Savinji. PLAKETO CIVILNE ZAŠČITE kot priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah, so v tem letu prejela prostovoljna gasilska društva, ki praznujejo 130. oziroma 140. obletnico svojega delovanja. Med njimi tudi za 130. obletnico PGD Gornji Grad. skim nesrečam in podnebnim spremembam. Opozarjamo na ne dovolj učinkovito preventivo, ki je v Sloveniji razdeljena med različne resorje. Ponosni pa smo na našo široko razvejano organizacijo, katere praktični del smo mi vsi. beli, da je tako,« je dejal Šestak. Zavoljo tega civilna zaščita vsako leto ob praznovanju svojega praznika zaslužnim posameznikom, društvom in organizacijam podeli zaslužena priznanja. Kot zahvalo in vodilo pri delovanju v prihodnje. Zlati znak civilne zaščite je iz rok poveljnika CZ Slovenije Srečka Šestaka prejel Franc Finkšt (desno), ki je aktiven na področju gasilstva in CZ že leta. (Foto: Benjamin Kanjir) Tako tisti, ki to opravljamo po dolžnostih in poklicno, kakor tudi vsi, ki to opravljate prostovoljno. Vse te zmogljivosti so povezane v sistem, ki se je učinkovit pokazal tudi v preteklem letu. Ko pa se vse vrne v normalno stanje, se vse prevečkrat pozabi na vse tiste, ki so poskr- POŠTA SLOVENIJE V spremljevalnem kulturnem programu so na prireditvi sodelovali različni glasbeni sestavi Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje, prisotne pa je pozdravil tudi župan občine Šoštanj Darko Menih. Benjamin Kanjir Poslovalnica v Nazarjah kmalu v novih prostorih Iz celjske poslovne enote Pošte Slovenije so sporočili, da se pošta v Nazarjah v tem mesecu seli na drugo lokacijo - v novi stanovanjsko poslovni objekt. Težko pričakovano selitev bodo skupaj z Občino Nazarje obeležili s slovesno prireditvijo. Ta bo potekala v ponedeljek, 18. marca, s pričetkom ob 11. uri. Slovesnosti se bodo udeležili vidni predstavniki pošte in nazarske občine, vabljeni pa so tudi prebivalci. Pripravili bodo pogostitev in zanimiv kulturni program, trak bosta prerezala županja Majda Podkri-žnik in direktor Poslovne enote Celje Dušan Gomboc. Marija Lebar V SOBOTO, 23.3.2013, od 17. do 19. ure WELLNESS SKOK - MOZIRJE DELAVNICA: KAKO RAZUMETI IN UPORABITI ŠESTI ČUT Uporaba lastnih notranjih moči pri doseganj» poklicnih uspehov, pridobivanju bogastva, odpravi strahov, telesni ozdravitvi ter vsesplošni blaginji in s reči . Svetovanje na področju parapsihologije dodatne info, in prijave na spletni str: www.parapsihologija.si ali tel.: 040/191-488. 8 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 Gospodarstvo, Politika, Oglasi REGIJSKO STROKOVNO SREČANJE LESARJEV Les - razvojna priložnost Savinjske regije V solčavski Rinki je v četrtek, 7. marca, potekalo delovno srečanje na temo lesa in njegove predelave, kar je v Savinjski regiji prepoznano kot razvojna priložnost in bo umeščeno v prioritete regijske strategije za obdobje 2014-2020. Organizatorji so bili poleg Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) še celjska in Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), Območna obrtno-podje-tniška zbornica Mozirje ter Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA). Udeležba je bila številčna, razprava pa živahna in konstruktivna; na koncu so oblikovali ožjo delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča in osnutek dokumenta. Po uvodnem pozdravu solčavskega župana Alojza Lipnika, ki je govoril predvsem o odnosu do lesa v njihovi občini, je navzoče nagovoril direktor RASR Janez Jazbec. Dejal je, da pogreša lesarje od drugod, saj je les savinjska in ne le zgornjesavinjska prioriteta. Direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik je uvodne besede namenil tudi pravkar oblikovani novi delovno pravni zakonodaji in izrazil razočaranje gospodarstvenikov, da v dokumentu ni resnih premikov glede znižanja stroškov dela. Temu mnenju se je pridružil Alojz Selišnik iz podjetja Melu Luče. SOCIALNI DEMOKRATI (SD) Lesarstvo je delovno intenzivna panoga in delo predstavlja visok odstotek v skupni masi stroškov, zato že dolgo apelirajo na državo, naj zniža dajatve na plače. »Cilj nam ne sme biti predelava lesa v bio- Na poseben način je dogajanje razgibal Janko Mazej, doma iz Šmar-tnega ob Dreti, ki ima lesarsko predelavo v Šoštanju. Dejal je, da je panoga v tem trenutku na razpotju, kakšen bo njen razvoj, je odvisno od tega, ka- TRGOVINA SAM NAZARJE Udeleženci delovnega srečanja so prepričani, da ima Zgornja Savinjska dolina vse potenciale za oblikovanje lesarskega centra. (Foto: Marija Lebar) maso, pač pa v čim bolj finalizira-ne in z znanjem obogatene končne produkte,« je menil Selišnik. Dotaknil se je še projekta oblikovanja lesarskih centrov, ki so opredeljeni v državnem razvojnem projektu Les je lep. »Manjši center vidimo tudi v Zgornji Savinjski dolini,« je dejal in govoril še o podeljevanju državnih koncesij za gozdove. ko resno se bodo vsi vpleteni lotili reševanja izzivov. Ob tem je predočil dva scenarija; črnega, po katerem se bo do leta 2020 še vedno samo razpravljalo, kaj bi bilo potrebno narediti, podjetja iz lesne branže pa bodo propadala. V svetlem scenariju pa Ma-zej ponuja že številne izoblikovane predloge za dosežen razvojni preboj, ki bi pomenil tudi lepšo prihodnost lesarske panoge, z njo pa tudi tukajšnjih mladih rodov. V razpravi so sodelovali številni govorniki, od lesarskih strokovnjakov do županov, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije kot tudi predstavnik civilne družbe. Jasna Klepec iz SAŠA ORA je poimensko predstavila ožjo delovno ekipo, ki bo delala na oblikovanju dokumenta do te mere, da bo ta nato sestavni del oblikovane regijske strategije za prihodnjo finančno perspektivo. Marija Lebar Vstop v vlado, predčasne volitve v enem letu Na 4. konferenci so se v soboto, 9. marca, v Mariboru sestali člani stranke SD. Med njimi je bil tudi član koordinacije SD SAŠA regije Paul Orešnik. Na konferenci so se odločili, da stopijo v vlado. Po koncu konference je, kot so zapisali na svoji spletni strani, predsednik Socialnih demokratov dr. Igor Lukšič izjavil: »Socialni demokrati smo sprejeli sklep, da stopimo v vlado, ki jo sestavlja man-datarka Alenka Bratušek, ker želimo bolj tvorno prispevati k zasuku smeri slovenske politike, nadaljevati z očiščevanjem političnega prostora, postaviti temelje za zagon gospodarstva in pripeljati stro- kovne ljudi v vlado.« Predsednik konference SD Dejan Levanič je izpostavil, da so v stranki venomer sledili svojim odločitvam in jih niso spreminjali. »Edina pot, da se upošteva javno mnenje, ki je bilo jasno, je, da vlada Janeza Janše gre in pogoj za to je bilo izglasovanje nezaupnice. Temu koraku mora slediti izvolitev nove vlade,« je povedal. Predčasne volitve še vedno pričakujejo v letu dni. »Naše načelno stališče je zmeraj bilo, da se slovenska politika lahko očisti samo na predčasnih volitvah,« je pojasnil Lukšič in dodal, da je nova vlada korak v tej smeri. ML Preurejeni prostori vabijo Trgovina Sam Nazarje je bila v začetku leta v notranjosti preurejena, zato je prijaznejša kupcem. Moderni, trendovski razstavni prostori za kopalnice in sanitarno keramiko bodo olajšali nakupne odločitve. O novostih v trgovini se boste prepričali z vašim obiskom. Veselimo se prvih marčevskih sončnih žarkov, saj bomo končno lahko začeli obdelovati in negovati svoj vrt. Kaj vse bomo letos sadili na domačem vrtu? Vrtnine, ki jih bomo z veseljem uporabljali pri domači kuhi, obenem pa nam bodo polepšale našo okolico. V Samovih trgovinah na vrtnih oddelkih boste našli zelenjavne sadike, čebulice, semena, začimbe, zemljo in kakovostno vrtno orodje. Takoj, ko je zemlja dovolj suha, jo prekopljemo, če to že nismo storili v jesenskem času. Nato počakamo na primerno vreme, saj ni smiselno prehitevati s sajenjem. Ponosni bomo, ko bomo uživali sadove našega dela. Ne smemo pozabiti, da se bomo srečali tudi s škodljivci. O zatiranju vam bodo primerno svetovali prodajalci na vrtnih oddelkih Sa-movih trgovin. Seveda ne bomo ostali samo pri vrtnarjenju. Ogledalo našega doma so tudi okrasne rastline, katere bodo na voljo v mesecu aprilu. Pestra izbira betonskih, glinenih in PVC korit tudi letos ne bo izostala. Poletne dni bomo preživeli na domači trati, ki smo jo predhodno zrahljali in morda obnovili. S kakovostno kosilnico in posledično redno košnjo, bo vaša travnata površina zasijala in vam dajala prijetno zavetje po napornem in stresnem delavniku. Vabimo vas na vrtne oddelke v trgovine Sam Nazarje, Sam Latkova vas, Sam Trbovlje in Sam Jarše pri Domžalah. PR Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 9 OBČINA LUČE, PGD LUČE IN GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Sodelovanje na zavidljivi ravni Konec februarja je župan občine Luče Ciril Rosc pripravil slovesni podpis aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe. Udeležili so se ga predstavniki domačega prostovoljnega gasilskega društva in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Vsi so bili mnenja, da je sodelovanje med lokalno skupnostjo in gasilci zgledno, dobro pa je poskrbljeno tudi za financiranje gasilske dejavnosti. Občina Luče je v letošnjem proračunu za namen izvajanja programa požarnega varstva skupno zagotovila 23.000 evrov, je povedal Rosc. Od omenjenega zneska je za delovanje društva namenjenih 11.000 evrov, za delovanje ga- silske zveze pa 1.000 evrov. Za nabavo gasilske opreme gre 5.000 evrov, še 6.000 evrov pa za sofinanciranje izgradnje zajetij za požarno vodo. Župan se je gasilcem zahvalil za njihovo delovanje in omenil tudi lanskoletno praznovanje stoletnice društva, kar je bil velik dogodek. Še posebej gre po njegovem gasilcem in štabu civilne zaščite zahvala za pravočasno in uspešno intervenci- jo ob novembrskih poplavah in posledično ob plazovih, ki so ogrožali tudi hiše. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric je menil, da so gasilci delovali vzorno in podčrtal sodelovanje z občinskim štabom CZ. O dobrem odnosu občine in župana do domačih gasilcev in do gasilske zveze je govoril tudi predsednik zveze Janko Žun-tar. Temu mnenju sta se pridružila predsednik PGD Luče Anton Pe-čovnik in poveljnik Tomaž Funtek. Žuntar je še poudaril vse večje število intervencij ob naravnih nesrečah, kjer se trend zvišuje v nasprotju s požari. Marija Lebar S slovesnega podpisa aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe (Fotodokumentacija Občine Luče) ČEBELARSKA ZVEZA SASA Minulo leto delovno, a slabo medeno V petek, 22. februarja, so se v Mozirju zbrali predstavniki čebelarskih društev in družin iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline na občnem zboru. Pregledali so delo za preteklo leto, ki je bilo v organizacijskem smislu zelo plodno, manj pa je bilo uspešno glede donosa čebeljih pridelkov. Na zboru so zaslužnim čebelarjem podelili odličja in si zadali načrte za letos. V imenu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) se je dogodka udeležil podpredsednik Franc Šmerc, povabljeni župani pa so se z izjemo mozirskega in velenjskega opravičili. Predsednik Ivan Čopar je v poročilu podrobno poročal o tem, kaj se je v zvezi SAŠA dogajalo lani. Tako so v aprilu v Mozirskem gaju sodelovali pri postavitvi in otvori- tvi čebelnjaka in vrta medovitih rastlin. Udeležili so se dneva slovenskih čebelarjev v Zagorju, junija so slovesno predali namenu Čebelarski center SAŠA v Lučah, kjer je trak prerezal takratni predsednik države dr. Danilo Türk. Pripravili so dan odprtih vrat čebelnjakov, obiskali čebelarske kolege v Žirovnici in tam sodelovali v športnih igrah ter prisluhnili strokovnemu predavanju. Tradicionalno se udeležujejo Tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcih in šolah, Čebelarskega praznika in Ambroževe maše v Novi Štifti, ki ju organizira Čebelarsko društvo Gornji Grad. V knjižnici Janeza Goličnika na Brdu pri Lukovici so prisluhnili predavanju o Mozirju in mozirskem rojaku, po katerem čebelarska knji- Ivan Čopar: »Biti moramo povezovalni člen med lokalnimi čebelarji in nacionalno zvezo.« (Foto: ML) žnica nosi ime. V organizaciji ČZS so potekala območna strokovna predavanja, ki pa se jih po mne- nju predsednika Čoparja udeležuje premalo čebelarjev - povprečno od 30 do 60 na posamezno predavanje. Glede relacij čebelarska društva - območna zveza - ČZS je Čopar dejal: »Čebelarska zveza SAŠA mora biti dober servis čebelarskim društvom in družinam, pri čemer morajo še posebej sodelovati nosilci dodatnih nalog, kot so člani raznih komisij in funkcij. Biti moramo povezovalni člen med lokalnimi čebelarji in nacionalno zvezo.« V letošnjem letu so si med drugim zadali izobraževanja, nadaljevanje opremljanja čebelnjaka v Gaju, izdajo dveh številk glasila Čebelica Saša, če bo dovolj sredstev. Marija Lebar Za smeh v otroških očeh 2013 Dobrodelna prireditev Za smeh v otroških očeh je že peto leto zapovrstjo v nazarsko športno dvorano privabila vse generacije obiskovalcev. Babice, dedki, starši in otroci so z nakupom vstopnic poskrbeli, da bodo učenci še naprej deležni brezplačnih aktivnosti med in po pouku. Na prireditvi so nastopili Pevski zbori OŠ Nazarje, MePZ Nazarje, Glasbena šola Na- zarje z baletno točko, Ansambel Zaka'pa ne, Matjaž Jelen, Fešta band in Ansambel Zmaji. Več o samem dogodku in o tem, kaj so o prireditvi povedali ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik, nekdanji ravnatelj Jožef Kav-tičnik in županja Majda Podkri-žnik, boste izvedeli v prihodnji številki Savinjskih novic. Katja Remic Novak 10 Savinjske novice št. 11, 15. marec 2013 Kultura, Oglasi GORNJI GRAD Razkošje tujih kultur in ubranih glasov na etno večeru Drugi etno večer Glej, luš'no je pr' nas! s srečanjem folklornih skupin je bil sklepno dejanje dogodkov v mesecu kulture. Zastor za kulturnimi dogodki je prvo marčevsko soboto padel na najlepši možen način, z eksplozijo plesov različnih kultur na gornjegrajskem odru. Etno večer sta pripravila in povezovala člana gornjegrajskega kulturnega društva Petra Strmšek in Tomaž Čretnik, tako s strani obiskovalcev kot nastopajočih pa sta požela kup pohvalnih besed. Mešanico folklornih plesov so otvorili domači plesalci, otroška folklorna skupina Facki, katero na gornjegrajski šoli vodi Marija Vin-cek. Zaplesali so splet plesov imenovan Jajčnca. Slovenskim, predvsem gorenjskim plesom se posveča Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda, ki se je predstavila s spletom od Ribnice do Kamnika. Gornjegrajski oder je bil prizorišče glasbe. (Foto: V nekdanjo skupno državo so obiskovalce popeljali mladi plesalci Srbskega kulturno humanitarnega društva Desanka Ma-ksimovič iz Celja in plesalci Bo-sansko-hercegovskega Kulturno-umetniškega društva DEM iz Kranja, za okušanje neznanega pa različnih kultur, folklornih plesov in : Štefka Sem) so poskrbeli arabski plesalci, ki so s tradicionalnimi zvoki in plesi popeljali obiskovalce na Bližnji vzhod. Arabska folklorna skupina Rozana je sestavljena iz arabskih plesalcev in slovenskih ter makedonske plesalke, na gornjegraj-skem odru so predstavili tradicio- nalni način plesanja dabke. Tamburaška skupina Tamburice od Murice je že lani očarala publiko na etno večeru. Družinski ansambel je posegel po pestrem glasbenem izboru. Z ubranim petjem so publiko osvojili člani Kla-pe Mali Grad iz Kamnika in odpeli številne dalmatinske in sta-rogradske uspešnice, ob katerih so prepevali tudi navdušeni obiskovalci. Glasbeno-plesno popotovanje med društvi, narodi, različnimi kulturami, mladimi in starejšimi sta s pozdravnimi besedami pospremila predsednica KD Gornji Grad Tatjana Bezovšek in župan Stanko Ogradi, zahvalo vsem nastopajočim pa sta poleg omenjenih izrekli še predstavnici območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Vidmar in Simona Zadravec. Štefka Sem GLASBENA ŠOLA NAZARJE Nastopil trio Amarilis, prejemnik Prešernove nagrade Zadnji večer v februarju je bil v dvorani Glasbene šole Nazarje namenjen že četrti prireditvi v jubilejnem letu njihovega zavoda. Koncert klavirskega tria Amarilis je privabil številne ljubitelje kvalitetne glasbene izvedbe, ki jih tokratna ponudba GŠ Nazarje vsekakor ni razočarala. Klavirski trio Amarilis se je zbranim predstavil v četrtek, 28. februarja. Izvajalke, Katja Činč na klavirju, Lucija Mlakar na violini in Urška Horvat na violončelu, so pri- pravile malo manj klasičen program, katerega namen je predstaviti večstranskost te klasične oblike komorne skupine. V prvem delu koncerta so izvedle skladbo Trio za violino, violončelo in klavir enega najpomembnejših slovenskih skladateljev sodobne slovenske glasbe, Lucijana Marije Škerjan-ca, in Klavirski trio v G duru francoskega skladatelja Clauda De-bussya. Iz pozne romantike in impresionizma v prvem delu koncerta so mlade nadarjene glasbenice poslušalce v drugem delu popeljale v obdobje novega tanga. Zaigrale so glasbeno delo Štirje letni časi argentinskega skladatelja Astorja Piazzolla, ki je sestavljeno iz štirih skladb. Klavirski trio Amarilis deluje od leta 2008 in se je v tem času predstavil na številnih priznanih slovenskih glasbenih festivalih ter je reden gost na prireditvah v tujini. Za svoje odlično umetniško de- lo so članice tria v študijskem letu 2011/12 prejele študentsko Prešernovo nagrado. Med njihove največje dosežke spadajo v lanskem letu osvojena 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu in 3. ter še posebna nagrada za najboljšo izvedbo skladbe na 4. tekmovanju slovenskih komornih skupin Primoža Ramovša. Tatiana Golob Klavirski trio Amarilis je skozi glasbene izvedbe predstavil večstranskost klasične oblike komorne skupine. (Foto: Tatiana Golob) 11 Savinjske novice št. 10, 8. marec 2013 I Oglasi Freedom center Celje - za vaša popolna doživetja Ker nas spomladansko sonce že razvaja s svojimi žarki, bodo užitki na snegu kmalu pozabljeni in na vrsti bo valovanje morja, poslušanje zvoka škržatov, večerna posedanja na prostem ter odkrivanje novih krajev. Vse to in še več je sestavni del kampinga in karavaninga. Kamping je način življenja. Je sinonim za svobodo in popolna doživetja. Vse več ljudi prisega na odkrivanje krajev in dežel. Pri tem za mnoge cenovno nedostopne avtodome uspešno nadomeščajo počitniške prikolice nove dobe. Te so sodobne, lahke, skrbno načrtovane, komfortne in kot nalašč tako za počitnice v lepo urejenem kampu kot za popotovanja od kraja do kraja. V Freedom centru Celje sledijo omenjenim trendom. Pri njih lahko ljubitelji kampiranja najdejo vse na enem mestu. So generalni zastopnik za svetovno priznane blagovne znamke: - Hobby, ki je največji svetovni proizvajalec počitniških prikolic, - šotorske prikolice Camp-let in Comanche ter - danske baldahine številka 1 - Isabella. Prav tako v centru nudijo hiter in kakovosten servis počitniških vozil ter montažo dodatne opreme in predvsem strokovno svetovanje pri nakupu kamp opreme. Za vse, ki o kampiranju še razmišljajo ali ga želijo preizkusiti, v Freedom centru Celje nudijo najem avtodomov ter počitniških in šotorskih prikolic. V okviru priprav na novo kamping sezono tudi letos, od 25. do 30. marca, vabijo na tradici- onalne dneve odprtih vrat - dneve, ki jih številni ljubitelji kampinga in karavaninga zagotovo nikoli ne zamudijo. Freedom center Celje - vse za kampiranje na enem mestu! PR (e) -FREEDOM Camping & Caravaning ¿X/ center h le / service / shop / rent Dnevi odprtih vrat ff^ljgH I Hobby | KNAUS I CfmpStt I EOnlrftHf I Lut. Za vas pripravljamo: 3 AKCIJSKE CENE počitniških vozil na zalogi in kamp opreme v trgovini. 3 KREDIT do 10 leti -novo v Sloveniji {ekskluzivno pri nas!) 3 Leasing do 7 let 3 Menjava STTARO za NOVO 3 UGODNO - BREZOBRESTNO FINANCIRANJE KAMP OPREME do 12 mesecev v vrednosti nad 1.000C (baldahinL kamp pohištvo, stoli, mize, posoda..,} 3 Test AL-KO moverjev - daljinsko upravljanje prikolic 3 Razstava BALDAHINOV ISABELLA 3 SVETOVANJE o nakupu ter montaži dodatne opreme 3 NAROČILA NA SERVIS počitniških voiil (vse blagovne znamke) _ Vabljeni vsak dan med 25. in 30. marcem med 9.00 in 19.00 uro! Več na www.freedom-tenter.si Žfc «d ira H FREEDOM Center CEUE, Mariborska 200A, 3000 CEUE, t: 041 739 6S8 ®fHEEDOM I Camping & Caravaning center I iale / wrv-rc / shop rent lX/ Center 1 sa!p/*eroa-/stiop/ rent BREZPLAČEN NAJEM LUKSUZNE POČITNIŠKE PRIKOLICE HOBBV V PRVI VRSTI NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA KAM PA ADRtA ANKARAN JE LAHKO VAŽ! OtffiffVOriH; na 3aslahrljenp vpraiari|fl i n sodeluj te v Spomladanski nagradili ign Frtedofr tenrra Celje. Z malo jnere bo Vai brerplaien vikend najem luskuine ppčiimšKe prikolice Hoiby*, ki na Vas ieiafci v prvi vršil ¡¡amiM Adria Ari Ituran rtij večjega kanpa p-; na t. Ta je oonaša s itjriiv1 rveljd umi, 430 irnr kamp parata mi Ijvlno piaio, Upitnum, varnimi tri scninlmi pol ml tr-r .fifi