69 Ventil 13 /2007/ 2 UREDNIŠTVO Mehatronika – študij za sedanjost? Spoštovani bralci, revija Ventil pokriva tudi podroÏje mehatronike in je v preteklosti že predstavljala nekatere poglede na stanje in izobraževanje na tem podroÏju pri nas. V tej številki smo poprosili nekatere slovenske strokovnjake, da nekoliko osvetlijo dogajanje na podroÏju izobraževanja na razliÏnih stopnjah. Îeprav je bilo seme posejano že nekaj let nazaj, je še vedno nekaj skepticizma o potrebnosti izobraževalnih programov, predvsem na visokošolskih ustanovah. Za izraz mehatronika se moramo zahvaliti inženirju Tetsuru Moriju iz japonskega podjetja Yaskawa, ki je leta 1969 prvi v javnosti uporabil to poimenovanje za elektromehanske sisteme. Mehatronika je danes sinergija strojništva, elektronike in raÏunalniške tehnologije. Namen tega interdisciplinarnega tehniškega podroÏja je študij avtomatizacije in inženirske perspektive in je podpora krmiljenju naprednih dinamiÏnih sistemov. Uporabnost študija mehatronike je treba gledati predvsem s perspektive možnosti zaposlitve in potreb industrije, ne toliko s stališÏa discipline same. Raziskovalno in znanstveno je smiselno še vedno delovati v okviru osnovnih disciplin, ki so združene v mehatroniki. Sinergija disciplin se odraža v poklicnem izobraževanju. Uspešnost programov na vseh ravneh strokovnega izobraževanja bo mogoÏa le ob smiselnem sodelovanju strokovnjakov z vseh treh podroÏij. Pri naÏrtovanju programov pa ne gre brez dialoga med izobraževalnimi institucijami in tistimi, ki diplomante zaposlujejo. Z uvajanjem avtomatizacije v našo industrijo so nastale potrebe po strokovnjakih z interdisciplinarnimi znanji. Najprej so tu vzdrževalci avto-matiziranih naprav v vseh vejah industrije. Višjo stopnjo izobraževanja morajo imeti tisti, ki sodelujejo pri naÏrtovanju in izdelavi mehatronskih naprav, najvišjo pa projektanti in vodje projektov. SinergetiÏno znanje jim omogoÏa celovit pristop in obravnavanje sistema v smislu reševanja postavljenih ciljev. Potrebe po tovrstnih strokovnjakih v naših podjetjih so velike, zato posamezna podjetja sama dodatno izobražujejo. Pred Ïasom sem pri enem od svetovnih proizvajalcev opreme za avtomatizacijo videla, da mora vsak mlad inženir skozi enoletno šolanje v podjetju s podroÏja mehatronike. V to vlagajo velika sredstva, saj pomanjkanje diplomantov z ustrezno usposobljenostjo ne sme vplivati na njihov nadaljnji razvoj in uspešnost na trgu. Znanje in usposobljenost mladih strokovnjakov mehatronike pogosto nista ustrezna, saj so programi pisani z vidika šole in uÏiteljev na teh izobraževalnih ustanovah. Mnogi možnost za izboljšanje programov vidijo v ustanavljanju novih izobraževalnih institucij. Osebno mislim, da je treba biti razumen, saj so Ïloveški resursi omejeni in kakovost ni odraz kvantitete. Mnogo bolje je pripraviti razumno število programov, vendar jih s skupnimi napori nenehno izboljševati. Prisluhniti moramo tistim, ki potrebujejo mlade strokovnjake. Ustrezne programe izobraževanja mehatronike potrebujemo danes, kajti jutri se bo mogoÏe pokazala potreba po drugaÏnih strokovnjakih. Razvoj je nenehen in programi izobraževanja se morajo prilagajati hitreje, kot so se do sedaj. Pri tem pa spoštovani kolegi, ki imate na svojih podroÏjih dela možnost vpliva, lahko s svojimi sugestijami prispevate k izboljšanju izobraževalnih programov na podroÏju mehatronike. Dragica Noe © Ventil 13(2007)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 13(2007)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) K VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijoin mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 13 Volume Letnica 2007Y e a r Številka 2 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarskez bornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavna in odgovorna urednica: izr. prof. dr. Dragica NOE Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÿ, FS Ljubljana jJ, J doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana pJ , j j doc. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor g, j prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof.dr .Janez DIACI, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana pJ ,j j mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri p, j , , doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of , Alicante, Španija p prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška py,y , J p izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, J, j j Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana pj, j j j prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ j Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGuiness Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-761 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 3,76 EUR – letna naroïnina 16,70 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RepublikeS lovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Napo dlagi 25. ïlena Zakona o davkunadodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.