Z& ločitev šolstva od politične upraveV naši svobodni domovini se je pojavilo vprašainje potrebe ločitve šolstva od politiSne uprave takrat, ko so se pričeli izdelovati prvi načrti enotnega šolskega zakona. Ze v 1. 1924. je priobčil »Učiteljski tovariš« več člankov, v katerih je natamčno očrtan ustroj takratnega slovenskega šolstva in na osnovi, tekom desetletij pridobljenih izkušenj, ie učitdjstvo plediralo za ločitev šolstva od politične uprave. Ze takrat je vodilo slovensko učiteljstvo žel.ia, da 'bi se šolstvu omogočil popolnoma pravilen in neoviran razvoj. kar pa bi bilo mogoče le, če bi pripadalo šolstvo pod upravo, povsem ločeno od obče upravnega oblastva. Da bo povsem razvidno kakšno stališče je učiteljstvo takrat zavzemalo. posnemam iz omenjenih člankov naslednji odstavek: »Med temeljne zahteve učiteljstva, >ki jih stavlja pri uveljavljenju šolskega zakona, spada tudi popolna — 'personalna in teritorialna — ločitev šolske uprave od politične, t. j. samouprava šolstva.« Dasi se Je ta potreba ponovno poudarjala, vendar se ni upoštcvala ob sprejet.ju zakona o narodnih šolah, ki je izšel 1. 1929. — Na eni strani se je pojavil, že od prvih početkov javnega šolstva znani izrek, da je šola »politicum«, a na drugo stran je postavilo učiteljsitvo zahtevo, naj se loči šolstvo od splošne politične uprave. Učiteljstvo ie dovedlo do te zahteve spoznanje, da je vsak vpliv lajikov na šolske zadeve kvaren. In čim bi bilo šolstvo povsem samostojna ustanova bi bil 'kakršerjjkoli vpliv lajikov nemogoč, podrejeno politični upravi pa je šolstvo izpostavljeno najrazličnejšim vplivom, ki za šols.tvo največkra't niso povsem blagodejnega značaja. Pri sprejetju zakona pa je zmagalo prvo načelo. Oglejmo si nekatere člene zakona o narodnih šolah iz 1. 1929. Iz teh je povsem jasno razvidno, da je šolstvo popolnoma odvisno od splošne uprave. V VIII. poglavju: Uprava in nadzorstvo, je to povsem točno poudarjeno. § 112. namreč pravi: Vrhovno upravo in nadzor nad vsemi i>arodnimi šolami, zabaivišči in drugimi prosvetnimi napravami izvršuje minister prosvete neposredno in posredno. Posredno izvršuje preko šolskih trprav, sreskih načelnikov in banskih uprav. Nadalje vsebuje slične določbe tret.ji odstavek § 115.. ki se glasi: Sreski šolski referent je prosvetni referent sreskega načelnika. Tudi prvi odstavek § 117. jasno določa: Sreski šolski nadzornik kof strokovni referent obče upravnega oblaStva opravlja zlasti sledeče dolžnosti... Sestavo banoviTLskegai šolskega odbora določa § 135. a § 136. določa: Predsednik banovinskega šolskega odbora ie pomočnik banov, a nadomestuje ga načelnik prosvetnega oddelka. — Slične določbe vsebujejo tudi drugi §§ zakona o narodnih šolah. To so dejstva pred katerimi stojimo že od 1. 1929. dalje. Priizadevanja organizacije, da bi bilo šolstvo ločeno od politične uprave niso bila upoštevana ob spTejemanju zaikona o narodnih šolah. Obžalovali smo to dejstvo, ker posledice tega je občutilo le učiteljstvo. Prav gotovo je, da se šolstvo, podrejeno obče upravnemu oblastvu, ne more razvijati tako, kot bi se razvijalo pod povsem samostojnim strokovnim vodstvom. To dejstvo, ki ga je povsem v podrobnosti! nemogoče obrazložiti1 v kratkem načelnem člariku, nas ponovno vzpodbuja, dai dvignemo svoj glas in povemo povsem odkrito, da bi bilo v interesu šole in učiteljstva, da se to načelo upošteva. In prav v zadnjem času se pojavlja med učiteljstvom ,ponovna zahteva po popolni ločitvi šolstva od politične uprave. Tako je sprejelo sresko društvo v Celju še pred nedavnim naslednjo točko v resoluciji svojega zborovanja: »UgotavJjamo, da podrejenost šolstva politični upravi ni koris.tna prosveti. Šolstvo naj vodijo šolniki, ne pa politiki m juristi, ki so na lem polju lajiki. Kakor vse druge stroke, tako potrebuje tudi šolstvo strokovnega vodstva, da bo nastal red in mir, ,ki sta predpogoj uspešnega prosvetnega dela. Le od strokovnjakov pričakujemo tudi umevanja in praviičnosti. Jerobstvo politikov in politične uprave nad šolstvom nam je jemalo -pravno sigurnost ter je škodovalo ugledu učiteljstva med narodom. Zato prosimo centralno vodstvo JUU, naj zastavi vse sile, da doseže popolno ločitev šolstva od politične uprave. Vse šolstvo na.j bo podrejeno samostojnim prosvetnim direkcijam, na sedežih srezov pa naj se ustanove sreski prosvetni inspektorati, popolnoma neodvisni od politične uprarve, podrejeni neposredno prosvetnim direkcijam.« Prav tako je bila tudi na zborovanju 9 sreskih d-ruštev v Ljubljani sprejeta v resoluciji naslednja točka: »Šolstvo je temelj vsega narodnega kulturnega. razvoja. Razvijati se more le pod strokovnim vodstvom. Zato uvidovamo potrebo, da naj se loči šolstvo od politične uprave. Vse šolstvo po banovinah naj bo podrejeno banovinskim diTekcijam odvisnim le od ministrstva prosvete, a na srezih na.j bi bili posebni prosvetni inspektararti, podTejeni banovinskim prosvetnim direkcijam.« Tudi naše udruženje se je začelo v zadnjem času intenzivnejše baviti s tem vprašanjem in ga je tudi že izneslo na merodajnem mestu. Ali je mogoče misfliti, da bi se upoštevala splošna želja učiteljstva po papolni osamosvojitvi šolstva? Nešteto je dokazov, ki govorijo za to. Šolstvo ]& namreč ona usfanova, ki je osnova vsega ostalega kulturnega narodovega napredka. In prav taka ustanova se mora razvijati povsem nezavisno, ako hočemo od nje pričakovati pravilnega razmaha in pravih uspehov. Ako imamo po banovinah samostojne poštne, železniške in finančne direkcije, ki niso v nikaki posredni ali neposredni odvisnosti od kr. banske uprave, bi bilo prav zaradi nujne potrebe in interesov šolstva prarv, da bi S€> na sličen način osnovale tudi prosvetne direkcije, ki bi bile podrejene le ministrstvu prosvete, a sreski šolski nadzorniki naj bi bili podrejeni neposredno prosvetnim direkcijam. Z ločitvijo šolstva od politične uprave, bi mu bil zasiguran lep razvoj pod samo strokovnim vodstvom. Tudi učiteljstvo bi se moglo bolj nemoteno posvečati svojemu šolskemu delu. Odpadlo bi pai tudi prav gotovo mnogo zaščitnih primerov pri Oirganizaciji, kajti večitia teh primerov izhaja iz dejstva, da si razni lajiki lastijo od dne do dne večje pravice do vplivai na šolstvo. Prav tako kot dvig našega šolstva, je po trebna tudi močno moralna opora učiteljskemu delu, a to je mogoče doseči le z ločitvijo šole od politične uptave. —ž.