AfAHD /-ji&štlce- :RI$KA vv'--£ ™ :;:-':.v. /M® ERI E® IH ■■■■' jULamE^EME mzMs-3 AM6RICAN IN SPIRIT /ORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAhD OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 2, 1972 i^*MaH^EASgin::.A"r ==j=^=j== ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV ^zprava o pogodbah ? Bonnu ho odlolona! Glasovanje o odobritvi ne-Napadalnih pogodb z Moskvo in Varšavo utegne kii za nekaj dni odloženo. Bonn, z. Nem. — Kancler v|'- Brandt se trudi, da bi dobil Clrn večjo podporo v javnosti za Pegcdbi, ki jih je sklenil s Sov- Kisko zvezo in s Poljsko leta l07n t- , • pogodbi sta pred parla-^-entom, ki bi naj po načrtu za-A Jutri o njih razpravo, v če-r*ek Pa o njih glasoval. Vlada da more računati na 249 glasov, kar je nujno za odobri-v v 0^eh pogodb, ni pa prepričana, če bo toliko glasov res tu-dl dobila. Delavske unije in skupine, ki j ° Plirajo vlado, manifestirajo ,1 aern°nstrirajo njeno podporo, -^asprotniki vlade pa demonstri-aJ° proti vladi in proti obema ^0god!baxna. Brandta pozivajo, gre domov v — Moskvo”. ■ 0 razburjajo in pretresajo leVll0s^ demonstracije in mani-ZaS iacije za vlado in proti njej, P0'§0dbi in proti njima, se niki političnih strank poga-vpn ^ raz§ovarjajo, kako rešiti v Tn°v in nemško krizo, naj-su2nf0 in najtežjo v vsem ča-v. , ° s^0ia . Nemške zvezne re-j • Uve' Nekatere vesti namigu- skih Ute®ne vodnik krščan-p*1 demokratov na Bavarskem ^ed2 dose^ Strauss, ki je. sicer ,p0cr iina^§lasnejšimi nasprotniki vl3d° *n socialistično-liberalne god,e’. Ornogcčiti odobritev po-str-a rešVev vlade iz osebno- vodnSt?- Vidik0V' P°raZ Bar? krščanskih demokratov do p6 3 ,na^ odprl namreč pot čas an^ejja> ko bi prišel za to B- J. Straussu. praissHrale sfealei |e® Yor&a lj0 P Y°RK, N.Y. — V nede-jila d '’e P° prejemu sv. obha-tIčiteli'Cat redovnic in ena laična 'sv. p 1Ca vlegl0 na tla v stolnici ku v na srednjem hodni- kvj] pkRst proti Katoliški cer-glastiQ1 Ca 36 ni dovolj jasno in d°kihi p'10’?'^3 Pr°B vojni v In- ^Po učh1?3 Je 7 redovnic in 0dvedla el]lco Prijela in jih hiCe . lz cerkve. Uprava stol- So obto21ZJaVlIa’ da prijetih’ ki Qbre(-j ene motnje cerkvenih *Cov 116 b° tožna- ^ers of ppCe S0 Pripadnice Sis- S° k°t sk arity V New Yorku> ki i*1 izvedi da Novi grobovi Lillian Sankovič V nedeljo, 30. aprila je umrla v Holy Family Home, Farma, 45 let stara Lillian Sankovič, roj. Bradač. Zapušča moža Josepha, otroke Janet, Carol, Josepn^ Jr., in Nancy. Družina živi na 455 E. 329 St., Wiliowick. Zapušča tudi brate Johna, Rudoipha. Williama (Euclid) in Albina (Wiliowick), sestro Mrs. Jose phino Brenkus (Euclid). Bila je članica št. 219 KSKJ. Pogreb bc v sredo, 3. maja, ob 10. zj. v cerkev sv. Marije Magdalene \ Willowicku, nato na Ail Souls pokopališče. Obiski v Monreai Funeral Home, E. 320 St., in Vine St. danes, v torek od 2. do 4. in od 7. do 9. zv. Družina prosi za darove za Holy Family Home. Ernest Zupančič V Euclid General bolnišnici je umrl včeraj popoldne 66 let stari Ernest (Ernie) Zupančič, rojen v Clevelandu na Carry Avenue, ki je obiskoval farno šolo pri Sv. Vidu in Wilson Jr. Schools, pa živel kasneje na Orton Ct., znani igralec base-oalla, katerega slika visi v Lake-wood Hall of Fame., Zapustil je ženo Thereso, roj. Maglicic, in bil brat pokojnih Franka, Mary in Stefie Zupančič ter Mrs. Edward (Justine) Pečjak. Bil je član ADZ št. 40. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Živilska industrija je preveč zanikrna WASHINGTON, D.C. — Kongresna Splošna nadzorstvena' Kanada podpira svoja narodnostne skupine Kanadska vlada podpira narodnostne skupine z denarnimi darovi pri njilho-vnti naporu ohranjanja narodne kulture. OTTAWA, Kan. — Narodnostne skupine ohranjajo svoje ravade, narodno zavest, jezik in druge kulturne dobrine z denarnimi podporami zvezne vlade. Lani je bilo v ta namen razde-'jenih $240,000, ko so z “Multikulturnim programom” začeli. Kanada želi v napetosti, ki je nastala ob zahtevah po dvojezičnosti, ohraniti različne narodnosti z njihovo lastno kulturno dediščino, pa predane Kanadi kot svoji domovini. Kanadsko stališče, nastalo v posebnih okoliščinah, je nasprotno stališču “topilinega lonca”, ki ga je vse do nedavnega zastopal anglo-saksonski svet v ZDA. Sedaj prihaja postopno tudi ta do prepričanja, da to dejansko ni bila nobena rešitev, v kolikor pa je bila, je bila napačna. Narodne kulture priseljencev so dejansko del ameriške kulture, te so jo plemenitile in ji dajale moči za rast. Njihova različnost je važna in plodna, ker poživlja, med tem ko enoličnost ubija in tlači. Nad 200 let star HANOVER, N. H. Dartmouth kolegij tu je bil ustanovljen kot visoka šola leta 1769. Tudi Kennedyja čuvajo WASHINGTON, D.C. - Čeprav sen. E. M. Kennedy ni služba je dognala, da povprečno predsedniški kandidat, kot sam'v Gani vojaški vodniki cdstavi- Friprave za flex®n@¥3 pet tf 1S3I ¥ gk\mm zaključene po WASHIGNTGN, D.C. - Kc se je dr. H. Kissinger pretekli teden razgcvarjal; v Moskvi z Brežnjevim in Gre mikom o mednarodnih vprašanjih, naj več | o položaju v Vietnamu, ki bi j mogel imeti neugoden vpliv na! Nixcnovo potovanje v ZSSR, je! ameriško zastopstvo pod vod-i SODIŠČE RAZVELJAVILO IZVOLITEV W. A. B0YLEJA | Iz Clevelanda j i in okolice Zvezno sodišče je včeraj odločilo, da je bilo pri volitvah Predsednika Unije premegarjev leta 1S68 toliko nepravilnosti, da je te razveljavilo in odredilo nove. Pri teh volitvah je bil izvoljen za predsednika unije W. A. Boyle, poraženi J. Yabionski pa je bil dva meseca nato umorjen s svojo ženo in hčerko vred. mirno pregledovalo podrobne načrte za Nixonov obisk v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Zadnji dve mesti bo obiskal, ko bodo uradni razgovori v Moskvi končani. Iz Kijeva bo predsednik Nixon odletel na obisk v Iran, ka- proti volitvam vodnikov Unije premogarjev leta 1969 utemeljena. Ugotovljene nepravilnosti so bile tolikšne, da je sodnik razveljavil volitve, pri katerih je bil W. A. Boyle izvoljen za pred- v mor ga je povabil šah Reza Pa-. , ' TT .. b J ^ , , i seamka Unije premogarjev . hlevi. Na poti domov se bo usta-, , , , . ,. T , ,r , _ ,. , i trdem boju proti Josephu Yab-vil v glavnem mestu Poljske , . TJ. .... , & v , Ionskemu. Vohvni boi je bil o- Varsavi, kamor ga je v začetku , w , n ' , ster in Yabionski je očital na- tega meseca povaoila poljska , i sprotmkom zlorabe umjskih vlada. ! j i • T 1 sredstev m nepravilnosti v po- Predsednik Nixon je v svojem , . , ^ | sJovanju. Ko je vohvni boj iz- WASHINGTON, D.C. — Zvez- jal odvetnik Joseph Rauh, ki je stvom gen^ Brenta Sc°^°fda!ni okrožni sodnik William Brv- uU sodni razpravi zastopal sku- ant je prišel do zaključka, da je ' pino premogarjev Tabions!oega, pritožba delavskega tajništva! ki jo vodi po smrti tega Mike Trbovich. Včerajšnja sodba je zadnja v vrsti pravnih težav, ki se zgrinjajo nad predsednika Unije premogarjev Tonyja Boyleja. Koncem marca je bil obsojen zaiadi nezakonite rabe unijske-ga denarja za prispevke v poli-lične votivne kampanje. Unija ima pravico priziva na včerajšnjo sodbo, ne more pa zadržati nalog za nove volitve. Huang Tri opuščen Vladne sile so opustile o-brambo mesta in se umaknile dalje na jug, kjer so vzpostavile novo obrambno linijo kakih 35 milj južno od Demilitarizirane cone. SAIGON, J. Viet. — Včeraj po umaknitvi večine ameriških rvojaških svetovalcev, s katerimi je odletelo iz obkoljenega mesta tudi poveljstvo vladnih vojaških sil, je bilo prepuščeno mesto Quang Tri rdečim, ko so govoru na televiziji v sredo zvečer dejal, da bo njegova pot v Sovjetsko zvezo prav tako služila ustvarjanju in utrjevanju svetovnega miru, kot je služila njegova pot v februarju na Kitajsko. Nkrumaha so pripeljali iz Romunije v Gvinejo KONAKRI, Gv. — Kvarna Nkrumah je umrl v nekem sanatoriju v Romuniji in ne v Gvineji, kot so prvotno objavili. Ko so truplo pokojnega predsednika Gane pripeljali v Gvinejo, so ga sprejeli z vsemi častmi. Predsednik Gvineje Secou Toure ga je leta 1966, ko so ga Cerkve ulrn° o dobrem. Moč kobu Vere Je rta duhovnem te§a svefam°^e kr£djestvo ni od vsaj dve podjetji živilske industrije v naši deželi od petih ne izpolnjujeta predpisov o higieni in zdravstvu pri predelovanju hrane. Na splošno je 40% podjetij živilske industrije tako zanikrnih in pomanjkljivo urejenih v pogledu zdravja, da bi jih bilo treba zapreti, pa vendar zvezna Administracija za hrano in droge tega ne stori, kot je dognala Splošna nadzorna služba, organ Kongresa. gubil, je .Yabionski napovedal, da bo nastopil proti zmagovitemu W. A. Bovleju pred sodiščem. Ko bi moral pred sodišče pričat, so ga našli mrtvega z ženo in hčerko vred v njegovem domu v Pennsylvaniji. Morilci Yablonskega so bili od kriti in obsojeni. Pri sodni razpravi je prišlo na dan, da so bili najeti in plačani za umor. Anette Gilly, žena morilca Paula Gillyj a, je trdila, da je slišala, da je bil umor sam odobren od “velikega moža” in dodala, da naj bi bil to Tony Boyle, predsednik Unije premogarjev. Dokazov za to ni imela. Trdijo, da ve o tem več Anettin oče, ki je slično kot ona sama m jd soobtoženci. — Nekako 10%; Amerikancev živi na farmah. zatrjuje, je vendar 5-članska li, imenoval za sopredsednika v kongresna komisija priporočila Gvineji, pa seveda obdržal vso . Ane+ke Gkly Je povedala, kar zakladnemu tajniku J. Connal-| oblast sam. Kvarna Nkrumah je vedela Potem’ ko 50 J1 dal: !yiu, naj mu odredi posebno! zivel v nekakem hišnem zaporu, z'agotovil°, da ne ne bo obsojena mu stražo Secret Servica, ki je določena po zakonu za predsedniške kandidate. John Connally je odločil, da sen. Kennedy po zakonu ne more dobiti take straže. Kongres je nato na tihem Vzel pravico odločanja o tem zakladnemu tajniku in jo dal 5-članski kongresni komisiji. Spremembo je izvedel vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield. dokler ga zaradi bolezni niso poslali na zdravljenje v tujino. V prvih letih njegove vlade v Gani so Nkrumaha smatrali za na smrt zaradi svojega sodelo-i vanj a pri umoru Yablonskih. ! Njen mož Paul je bil namreč 1 obsojen na smrt, prav tako tudi Aubran V. Martin. enega izmed glavnih vodnikov. črne Afrike, pokazalo se je med j Sodnik Bryant je naročil pra-tem, da mu je manjkalo tako vosodnemu tajništvu, naj do zdravniških kot političnih zmož-; Prihodnjega ponedeljka pripravi nosti. Bil je preveč zaverovan' odredbo o novih volitvah unij- sam v sebe in v svojo veličino. -----------------o------ Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! skega vodstva po nadzorom delavskega tajnika. “Stene pravice se zapirajo nad Tonyjem Boylejem,” je de- Nixon odločen rešiti Južni Vietnam pred rdečimi ga sVeta Je kralJ estvo ni o6 pa na ’ J?.dejal sam Jezus — ■T^kev v dnevne politike! jderj n0 niodernem svetu” ne-sodeč zelo “mo- V remenski prerok pravi: Dbla^ • ?0stoPna ln Verietnost neviht. >eratura NajviŠja 1 °koli 65 danes okoB 70, ju- WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v nedeljo na Connallyjevem ranču v Teksasu svaril Severni Vietnam, da se spušča v “hudo tveganje”, ko nadaljuje s svojo ofenzivo v Južnem Vietnamu. “Naj imajo izbiro,” je dejal in pri tem pokazal jasno in odločno, da Južnega Vietnama ne bo pustil na cedilu. Isto je povedal državni tajnik William P. Rogers. Ponovno je poudaril, da bodo ZDA uporabile “vse vojaške ukrepe, potrebne” za pre-prečenje poraza Južnega Vietnama. Dejal je, da sta izključena le raba atomskega orožja in obnova uporabe a-meriškh borbenih enot na tleh. S tem bi bila pomoč v glavnem omejena na letalstvo in vojno mornarico, ki lahko igra važno vlogo v napadih na dolgo obalo Severnega Vietnama, pa tudi pri čuvanju obale Južnega Vietnama pred rdečimi. Rogers se je obregnil ob zastopnika Hanoia, ki je prišel koncem tedna preko Pekinga in Moskve v Pariz. Le Due Tho je namreč ob svojem prihodu v Pariz objavil obsežno izjavo, v kateri zahteva konec letalskih napadov na Severni Vietnam, konec viet-namizacije in seveda odstranitev Van Thieuja z vlade v Južnem Vietnamu. Ameriški državni tajnik je dejal, da je to “pogajanje v javnosti”, ki ne more voditi i^o uspeha. Kljub vsemu temu je Rogers nakazal, da v Washing-tonu le obstoji nekaj upanja na napredek razgovorov. O-menil je Kissinger j evo pot v Moskvo in njegove razgovore tam in nato odhod sovjetske delegacije v Hanoi ter “še več drugih razgovorov, ki smo jih imeli”. Kot Le Due Tho ni pokazal nobene volje do kakega popuščanja, tako je tudi ameri-'ški državni tajnik dejal, da ZDA nimajo nobenih novih predlogov in da veljajo še vedno tisti, ki so jih ZDA stavile v Parizu lani. Z drugimi besedami bi se to reklo, da se bodo tajni razgovori, o katerih skorajšnjem začetku so vsi prepričani, n a d a 1 j evali tam, kjer so bili lani v oktobru prekinjeni. Državni tajnik W. P. Rogers je opozarjal, da Severni Vietnam doslej še ni pokazal volje do končanja vojne. Njegov cilj ni mir, ampak osvojitev Južnega Vietnama in postavitev komunističnega režima v Saigonu. Le Due Tho je ob svojem prihodu v Pariz to zanikali, dejal je, da Hanoiu ni do tega, da bi vzpostavil v Saigonu komunistično vlado, zahteva le “odstranitev Van Thieuja in njegove klike”. Privolitev ZDA na obnovo pogajanj v Parizu ■ pretekli teden so v Moskvi označevali za zmago rdečih, ker so ZDA izjavljale preje, da se ne bodo vrnile k razgovorom, dokler ne bo Severni Vietnam ustavil svojega napada na Južni Vietnam. Slično so rdeči najprej zahtevali ustavitev ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam in šele nato obnovo razgovorov. Ko so videli, da ZDA na to ne bodo pristale, so prenehali govoriti o takojšnji ustavitvi letalskih napadov kot pogoj za obnovo razgovorov in na te prišli, četudi so se napadi nadaljevali in se še vrše. ZDA so te vsaj začasno omejile na južni del Severnega Vietnama. Nekateri — med njimi menda tudi dr. H. Kissinger — sodijo, da so rdeči sprožili veliko ofenzivo z namenom, da izboljšajo svoj položaj, če že ne dosežejo odločilne zmage, ki jim naj bi pomagala k zavezniškem popuščanju pri razgovorih v Parizu. Ti seveda upajo, da bo v Parizu prišlo do sporazuma še pred volitvami v novembru, ker se rdeči zavedajo, da bodo v tem času iz Nixona lahko največ stisnili. Popravek^ Včeraj ge^Sil med umrlimi na- veren raci Harry Dollow Jr. Pravilno bi se mora glasiti Harry Dihov/ Jr. Za sen. K. Jacksona— Mestni odborniki Edmund J. Turk, John Cimperman in John Prime priporočajo pri primarnih voliivan danes v volitev za lemokratskega predsedniškega xanaidata sen. H. Jacksona. Zokoborba— V četrtek zvečer ob 7.30 se costa pomerila za prvenstvo Hans Schmidt in Waldo Von Ziich v Areni na 3717 Euclid Avenue. Seja— jutri, v sredo, ob sedmih zvečer bo imelo društvo Carniola Hive št. 493 TM redno sejo v JND na St. Clair Avenue, soba št. 1. Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne izredno sejo v SDD na Recher Avenue. Vse članstvo vabljeno! Danes volitve— Danes so v državi Ohio primarne volitve. Volišča so odprli ob 6.30 zjutraj in ostanejo odprta do 6.30 zvečer. Iz polnimo svojo državljansko dolžnost, pojdimo volit! -----n------ ZDA in Brazilija se sporazumele o ribolovu BRASILIA, Vraz. — Med se skušale vladna sile na lastno ZDA in i I; rezili j o je bil dosežen roko prebijati skozi sovralnika sprt arum ki poz an 1; ..o te- ■Ulje na jug. ■nF‘ ra zeditev spe ro-r o .eri- Koliko je bilo vladnih ‘ Krt- toi irlrdh v c dah n; 1 . IDA in kov zajetih, ni znano, brez d v dr: avami Letina k e /neuke. Te ma pa večje število. V mestu je . n n s mre: laate v i1 dedu ribo- ostalo tudi vse težko in lahko o-rožje, zaloge streliva in drugih vojaških potrebščin. Zato so komaj nekaj ur po uradno končanem odporu vladnih sil priletela nad mesto:B-52 letala in ga večinoma zravnala z zemljo. Ali je bilo pri tem uničeno vse zapuščeno orožje s tanki in topovi vred, ni gotovo, sodijo pa, da je bilo verjetno večje število mrtvih civilistov, ki so še bili v mestu. Vladne sile, v kolikor se jih je rešilo, so se umaknile dalje proti jugu in vzpostavile novo o-brambno črto 35 milj južno od Demilitarizirane cone, da ustavijo rdeče, katerih prihodnji cilj je nekdanje cesarsko mesto Hue. Zasedbo mesta Quang Tri, prvega glavnega mesta, je treba smatrati za večjo rdečo zmago. Njen pomen je še povečan, če pomislimo, da je poveljstvo vladnih čet enostavno z ameriškimi svetovalci vred zapustilo čete z izjavo, naj si pomagajo, kakor vedo. Le kdo naj takim poveljnikom še zaupa, kdo posluša njihova povelja? Muskie še vedno upa WASHINGTON, D.C. - Sen. E. Muskie se je zopet lotil senatorskega posla, ko je prenehal biti aktiven predsedniški kandidat. Ni pa pri tem še opustil vsega upanja na morebitno pridobitev imenovanja za predsedniškega kandidata. Izjavil je, da je sicer dal svojim delegatom možnost premi-1 sleka in spremenitve njihovih^ stališč, toda ni jih odpustil in se bo prizadeval dobiti še celo no- i lova teritorialne vode do 200 milj od obale, med tern ko so jih ZDA voljne priznati le do 12 milj od obale. Sporazum sloni na dogovoru o varovanju pravic ribolova in ohranjanju rib, rakcev in rakov. ZDA so prosile Brazilijo, da o-pravlja nadzorno službo v imenu obeh, ZDA pa ji bodo za to plačale določeno vsoto. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik Ziegler je objavil, da so zadnji razgovori in neposredni stiki Nixona in Brežnjeva prispevali k večjemu napredku razgovorov SALT v Helsinkih in je zato možno računati na obsežnejši sporazum, kot so doslej sodili. VANCOUVER, D.C. — Sinoči sta se pomerila v težki kategoriji boksa tu bivši svetovni prvak Muhamed Ali in kanadski prvak George Chuvalo, rodom Hrvat. Zmagal je po tačkah v 12 rundah Ali, četudi se mu ni posrečilo Chu-vala spraviti niti enkrat na tla. WASHINGTON, D.C. — Svet za življenjske stroške je včeraj izvzel iz nadzora vsa podjetja, ki imaj 60 in manj upo-slencev, da se bo lažje, kot je izjavil Donald Rumsfeld, predsednik Sveta, posvetilo nadzoru nad večijimi podjetji. Izvzeta podjetja predstavljajo nekako 28% vse prodaje v ZDA. ve. Umaknil se je dejansko le iz primarnih volitev. 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^^-■83 No. 87 Tuesday, May 2, 1972 Latinska Amerika pred izbiro Komunistični teror, ki se je v nedavnih tednih razplamtel na obeh straneh Srebrne reke v Južni Ameriki, U-rugvaju in Argentini, marsikoga od nas spominja na komunistični teror med revolucijo v Sloveniji, v letih 1941 in 1942. Takrat so odmevali streli po ljubljanskih ulicah in so padali ljudje, ki jih je slovenska komunistična partija smatrala za nevarne svojim načrtom za komunizacijo Slovenije. Tudi danes odmevajo streli po montevidejskih in bu-enosaireških ulicah in padajo ljudje, ki jih urugvajski in argentinski komunisti smatrajo za svoje nevarne nasprotnike. Ni važno, da v te umore nista zapleteni direktno u-rugvajska in argentinska komunistična stranka kot taki, kakor se je to dogajalo pred tridesetimi leti v Ljubljani s slovensko KP, katere vodstvo je bilo tisto, ki je dajalo likvidacijska povelja svojim krvnikom. Tudi ni važ(no, h kateri veji komunizma spadajo atentatorji, ki danes streljajo po južnoameriških mestih. V Buenos Airesu in v Montevideo jih imenujejo trockiste, v Boliviji kastriste, podobno v Braziliji itd. Eno imajo vsi skupno: nasilno sprevreči obstoječi red in uvesti komunistično diktaturo. Za vsemi temi revolucionarnimi poskusi vztrajno stoji Castro na Kubi, ki je bila spremenjena v edinstveno sovjetsko vojaško in revolucionarno oporišče na ameriški polobli. Nekaj let nazaj se je sovjetska zunanja politika odmaknila od Castrovega bojnega razpoloženja, da hitro zre-volucionira vso latinsko Ameriko, ko je bil napovedal, da bo Ande spremenil v Sierro Maestro. Prestižni udarec, ki ga je Moskva doživela od Washingtona, ko je morala u-makniti svoje rakete s Kube leta 1962, v sovjetskem zunanjem ministrstvu dolgo niso mogli preboleti. Že lani pa so se v Kremlju spet začeli posebej zanimati za komunizacijo latinske Amerike, zlasti, ko je svetovnemu komunizmu nepričakovano padel v objem Allendejev Čile. Daši ostaja Moskva v svojem novem podpiranju Castra previdna, ker noče doživeti novih porazov revolucionarnih skupin, kakor ga je leta 1967 doživela Che Guevarova gverila v Boliviji, pa mu trenutno vendar stoji ob strani v načrtih komunizacije predvsem južnega dela latinskoameriškega kontinenta. Urugvaj je za Castra postal najvažnejše torišče revolucionarnih poskusov, zlasti, ko je na volitvah popolnoma propadel grah Liber Seregni. predstavnik skrajne urugvajske levice. Prav tako je Castro javno izjavil, da je zaskrbljen nad čilsko bodočnostjo, ker se Allende doslej ni hotel poslužiti nasilja za komunizacijo svoje države. V Boliviji je bilo sovjetsko veleposlaništvo direktno zapleteno v nove gverilske načrte ter je zato moralo zapustiti La Paz skoro vse sovjetsko diplomatsko osebje. Bolivijski komunistični izgnanci, ki so se zatekli v Čile, so s podporo Castra pred petimi meseci ustanovili tkim. “Proti-imperialistično revolucionarno fronto” (Frente Revolucio-nario Antiimperialista — ERA), ki ima namen zrušiti Ban-zerjev protikomunistični režim. Predstavniki ERA so odšli na daljše vežbanje v kubanska gverilska taborišča. “O-svobodilni direktorij” Castrovega notranjega ministrstva v Havani je poslal svoje ljudi na kubansko poslaništvo v Santiagu, da vodijo delovanje ERA. Vodja teh Kubancev, Luis Fernandez Ona, je poročen z najljubšo Allendejevo hčerko Beatrice. Castro si je z lahkoto zagotovil Allendejev pristanek za delovanje ERA v Čilu. Leta 1969 je poveljnik severno-vietnamske vojske general Giap, izjavil Allendeju, ki je bil takrat na obisku v Hanoju, da so gverilska gibanja, ki nimajo oporišč v sosednjih državah, zapisana smrti. Allende dobro razume strateško važnost čila za podpiranje komunističnih revolucij v Boliviji, Argentini, Peruju. Smo v novem razdobju naporov svetovnega komunizma, da si podvrže latinsko Ameriko. Podobnost med terorističnimi akcijami slovenskega komunizma pred tridesetimi leti in terorjem argentinskega in urugvajskega komunizma danes je izredna. Drugače tudi biti ne more. ker jim je osnova ista ideologija. Razlika med okoliščinami, v katerih je naš slovenski narod takrat bil svoj boj. proti komunizmu, in okoliščinami, v katerih ga danes bijejo latinskoameriške države, pa je bistvena. Latinska Amerika ni okupirana, kakor je bila takrat Slovenija, zato tudi konec boja ni odvisen od zunanjih okoliščin, na katere ne bi mogla vplivati. Izbira med svobodo demokracije in nesvobodo komunizma je zato v rokah latinskih Amerikancev samih. Žal, se zdi, da se velika večina prebivalstva latinske Amerike ne zaveda važnosti te borbe, ker ne vidi njenega bistva in cilja. S. S. P BESEDA IZ NARODA Joliet, 111. — V nedeljo dne 23. aprila smo letos praznovali dan sv. Jurija. In ker je naš dobri prijatelj sorojak Jure dobil pri krstu to ime, sva sklenila jaz in Nick, da ga bova na ta dan obiskala in počastila. Ker se na kuhinjske umetnosti midva tako ne razumeva kakor žene, sva še o pustu, ko sva bila pri Juretu potom tajne ‘zarote” napravila načrt v soglasju z Juretovo boljšo polovico Baro, kako bomo Jureta malo presenetili na njegov godovni dan. Nick je bil pri tem skoro malo hud, ko je Bara omenila, da sv. Jurija bomo letos praznovali 23. aprila. Nick pa: “Odkod in odkedaj pa to?” Bara: “V koledar ali pa pratike poglej, pa boš videl, da je tako, kakor pravim!” Nick: “Bogme, to je pa zame nekaj novega. Sv. Jurij je bil vedno vknjižen za njegov god A. aprila!” Bara pa: “Saj je bil tudi sv. Matija vedno 24-tega sušca — letos so ga pa sploh izpustili, ga ni v koledarjih ne v pratikah.” Nick je pri tem žalostno pripomnil: “To pa ni prav! Kdo bo pa nam za naprej led razbijal, ker take korenjake, kakor je sv. Matija nekam v kota odrivajo?” Bara je dejala k temu: “Tako, tako se svet vrti — nekam čudno!” Ta čas, ko smo o tem govorili in kovali načrt, se je Jure mudil v “spodnjem štuku”. Šel je nastavljat pipo v sodček. Mi pa smo se med tem pogovarjali, kako ga bomo presenetili za njegov god. Bari sva povedala, da bova midva kupila lepo tolsto raco — ona pa da jo bo spekla. Vse drugo bova pa že še preskrbela. Bara je bila najinega predloga vesela in je še pripomnila: “Nobene jedi pa Jure ne ljubi bolj, kakor dobro lepo pečeno raco.” Nick je pa hitro k temu pristavil : “Jure ve, kaj dobro je za usta — da niso suha usta! Zraven kupco vinca — to pa greje srca!” Komaj je Nick njegovo zgornjo “ugotovitev” objavil, se je Jure če vrnil iz “spodnjega štu-ka”. Naš dogovor med Baro, Nickom in menoj pa je ostal pri krepkem zaključku, kakor kak pomenljiv konvenčni zapisnik kake jednote. Jure je prinesel v roki vrč, poln “spokojenega” dobrega vina, ki ga je zadnjo jesen naprošal iz treh vrst raznega grozdja. Nekaj iz newyorškega, nekaj iz kalifornijskega in nekaj iz domačega illinoiskega. Ko ga je nalil nam v čaše, se je lepo iskril in penil, da ga je bilo kar lepo gledati. Na Juretovo povelje smo dvignili čaše, trčili in ga pokusili. Kako lepo je drsel in tekel po grlu. Nick je po prvem kozarcu, ki ga je izpil tako lepo zahvalno pogledal proti nebu, vse lepše, kakor kak mladi petelin, ko o sv. Neži v jutru dvigne glavo in kokotkom objavi: “Na delo drage kokotke in pridno jajčka nesite, da bo kaj jajčk in pa novega rodu!” — Da ne bom predolg z mojim opisovanjem, kako smo se pripravljali za Juretov godovni dan, naj preidem k temu, kako smo se na dan sv. Jurija sešli pri Juretu in kako smo proslavljali njegov god. Kar lepo je vse izpadlo. Bila je nedelja, zjutraj smo šli k maši, po maši domov in nekako ob 2. uri popoldne smo se zbrali pod Juretovo streho, pod katero je tako lepo dišalo, vse bolj prijetno kakor v pekingških kuhinjah, ko so pripravljali kosilc za Nixona in njegovo družbo, ki je šla par tednov poprej gledat v Peking, kako tam sonce sije in s kakimi “vilicami” in orodjem nosijo tam ocvirke v usta. Bara je tako okusno vse pripravila, da kar nehati nismo mogli. Nicka sem opazoval — kar dvakrat je pas razpustil — potern pa zopet obiral in zalival, kakor da se podaja na pot na kak planet, kjer človek ne ve, če se tam kaj dobi za pod zobe ali ne. Po dobrem, kosilu smo Juretu vsi čestitali. Dvigali smo mu v pozdrav čaše in jih praznili. Želeli mu vse najboljše, da bi še dolgo bil med nami, nam pametne nasvete dajal in še mnogo kaj iz starih časov povedal. U-pam, da bo Bog uslišal naše želje in Juretu dal še in še dni in leta med nami! To .želimo vsi. — Drugih raznih dogodkov in novic je pri nas in okrog nas dosti na vseh koncih in krajih. Slabih navadno več kakor dobrih. Politikarji so letos kaj glasni. To posebno tisti, ki jim politična polja in vrtovi prinašajo koristi in dobre žetve. Če bi ne bilo tega, bi se za politiko ne zanimali. Prav tako ne, kakor se židovski trgovci zdaj še ne zanimajo za luno in planete. Ni dolgo t%ga, ko je nekdo pravil nekemu judovskemu trgovcu o luni. Jud ga pa ni dosti poslušal in je obračal pogovor le na druge zadeve. Pa ga vpraša prvi: “Kako pa, da te luna in planeti nič ne zanimajo. Ves svet govori o njih!?” Jud pa: “Luna bo mene zanimala, kadar se bo lahko tam kako “Štacuno” odprlo in pa če bi kaj donašala.” To pove mnogo. Politikarji, j udje in mnogi drugi se le zanimajo za take kraje, kjer se lahko dobronosne “štacune” obratuje posebno take sorte, ki prinašajo kaj dobička, za drugo se ne zanimajo. Za danes dovolj — drugič pa o čem drugem. Tone s hriba Frehpa Oorenjska *., CLEVELAND, O. — Čeprav je letošnja pomlad precej v zamudi, se nam je sonce že toliko pokazalo, so dnevi že toliko daljši, se je zemlja že toliko osušila, da res z veseljem pričakujemo toplejših poletnih dni, delamo načrte, kam se bomo podali... Marsikdo od bralcev našega priljubljenega dnevnika A-meriške Domovine bo letos poletel na Brniško letališče, ki leži kot kako gnezdo pod lepimi slovenskimi gorami. Vem, da vsakdo težko pričakuje snidenja s svojci, da z Brniškega letališča hitro pohiti dalje, kamor je namenjen. Pa bom vseeno napisala in priporočila, Tebi slovenski brat in sestra, da se v brniški okolici malo pomudiš, vsaj za kratek čas, in si ogledaš ta lepi kos slovenske zemljice. Nedaleč od letališča leži na lepi ravnini vas Spodnji Brnik s prijazno cerkvico, posvečeno sv. Simonu in Judu. Lanskega septembra so imeli tam lepo slavje ob prenovitvi te cerkve, katero je ponovno blagoslovil pomožni škof dr. Stanko Lenič, ki je tudi osebni prijatelj sedanjega brniškega, neumornega in za vse dobro vnetega dušnega pastirja, župnika Ludvika Zajca. Prvič je bila ta cerkev blagoslovljena leta 1511. Je torej stara 460 let. Cerkev je bila 23. maja 1970 od strele poškodovana in zvonik porušen. Dobri vaščani sp postavili nov zvonik, cerkev je prenovljena, prebeljena, veliki oltar pobarvan in pozlačen. Tudi električna napeljava je nova, ker je bila stara potrgana, novo pa je tudi bandero, ker je bilo staro pretrgano. Od te cerkve se Ti, dragi rojak in rojakinja, nudi krasen pogled na lepo Kočno in mogočni Grintavec, pod njima pa se razprostirajo prijazne planine. ‘Lepše gore, lepše ni planine, kot slovenski je planinski svet!” Ob vznožju teh Kamniških planin se na ravnini razprostira obširna fara Cerklje, s prelepo cerkvijo Marijinega Vnebovzetja. Za cerkvijo je krasno urejeno pokopališče. Oboje si je vredno ogledati, saj je samo pol ure hoda od letališča. Obiščite zato cerkvico sv. Simona in Jude na Spodnjem Brniku in priporočite se tema dvema svetnikoma za milost močne vere, za ves slovenski rod, raztresen po širnem svetu. Prav lep pozdrav vsem bralcem Ameriške Domovine! J. K. lov, ki so žalovali za Njim in bili j potrebni tolažbe, tudi ni hotel pustiti samih, zato je tako ure-j dil, da je bila Marija istočasno na dveh mestih: ob Njegovi strani in z apostoli. Če se je kaj takega večkrat zgodilo v življenju raznih svetnikov, pa bi Bog tega ne ukrenil, ko se je šlo za poveličanje Njegove Matere? Še o patru Piju .pripovedujejo, da je bil enkrat’istočasno na dveh mestih — morda tudi večkrat. Vsa svetniška družba, spremljana od angelov, se je z Jezusom, z Marijo ob strani, dvignila proti nebu. Apostoli in drugi so videli samo Jezusa; Marijo so videli le v svoji družbi. Vsi bi bili radi odšli z Njim v Njegovo kraljestvo. Naj jim Jezus še Marijo vzame? Take žalosti bi ne bili mogli prenesti. Vsi angeli so prihiteli iz nebes, da pozdravijo svojega Gospoda in Njegovo Mater, svojo Kraljico. Takega veselja še niso doživela nebesa. Jezus je zasedel svoj prestol na božji desnici, Mariji pa je odkazal prestol Kraljice takoj na desni. Skušajmo v svoji domišljili doživeti ta prizor, ko je ponižna Dekla Gospodova tako poveličana, da se čudijo in radujejo vsa nebesa. Ali si moremo predočiti. splošno veselje nebeščanov, ko je ena, človeškega rodu, povišana nad vse angele in svetnike, prva za Bogom. Vso oblast v nebesih in na zemlji Ji je bila položena v roke. Vse, česar bo prosila Sina, ji bo dano. V vsem bo uslišana ... Tri. dni so . uživali nebeščam srečo, da so imeli med seboj svojo Kraljico. Ko ji je Bog dal na voljo, če hoče ostati v nebesih med zveličanimi, ali pa še živeti na zemlji, da pomaga apostolom pri gradbi Cerkve in širjenju Jezusovega nauka, se je odločila za zadnje. Saj je videla, ko je Jezus odhajal.v nebo, kako zapuščene so se čutili. Prosila je Sina, naj jim pošlje angela v tolažbo. Takoj je eden izvršil božje naročilo, da so se apostoli veseli vrnili v Jeruzalem. Ko ji je Bog dovolil, se je tudi sama vrnila na zemljo v spremstvu angelov. Ves čas do svoje smrti je zvesto vršila svojo službo Matere Cerkve. Podpirala je apostole, jim svetovala v dvomih, pomagala jim v težavah. Vsi so jo ubogali in jo ljubili ter se k Nji zatekali v nevarnostih. Tudi v tem časih rabi sv. Cerkev zaščito in pomoč Matere. Molimo sedaj v maju pri šmarnicah, da bi Marija čuvala tudi slovensko Cerkev, da bo brez prevelikih izgub prestala krizo, da bo naš narod, raztresen po vsem svetu, ohranil vero v Križanega in ljubezen do njegove Matere. Naj bi ne bilo vsaj , v Marijinem mesecu nobene naše hiše, kjer se ne bi s posebno pobožnostjo spominjali Matere sv. Cerkve. Vsaj del rožnega venca, ali vsaj desetico, lahko stisne vsak, če le hoče. Posvetimo manj časa TV, pa toliko več Mariji. m Žene in dekleta imajo sedtj lepo priložnost pokazati Mariji, da jo ljubijo. Naj se odrečejo mini-mini krilom, ki žalijo Mater božjo. Moda gori ali dol!! Naša duša je biser, ki ga moramo rešiti. Da ženske nosijo taka fCaiisašice Mfmige KANSAS CITY, Kans. - Od svojega vstajenja do Vnebohoda je Jezus bival z Marijo v hiši zadnje večerje, ki jo je dal na razpolago Jezusovi Materi in a-postolom njen gospodar. Le kadar se je prikazoval kje drugod apostolom ali učencem, Jo je zapustil. Z njim so bile vse duše od Adama do Kristusa, ki so prej čakale odrešenja v pred-peklu. Ko je Kristus vstal, so se nekatere združile tudi s poveličanim telesom in Mu sledile. Dvorana zadnje večerje je bila tako spremenjena v nebesa. Jezus je tako dolgo ostal na zemlji, da je bil v tolažbo svoji Materi, ki je toliko pretrpela. Pa tudi apostoli so še rabili Njegove navzočnosti. Vsi pravični, ki so umrli tiste dni v milosti božji in se jih ni držal kak prašek nezadoščenega greha, so takoj zagledali Kristusa. Duše, ki so imele še kaj neplačanega dolga na vesti, so tudi bile sprejete med zveličane, a niso mogle videti Jezusa, dokler ni Marija zadostila za nje. Drugega trpljenja niso imele. Kaj so delale duše vstalih in poveličanih? Slavile, hvalile in častile so Boga z Marijo vred, kot ga od takrat molijo in slavijo angeli in svetniki v nebesih. Nekega dne so zveličani zagledali v teh zemskih nebesih Boga na prestolu. Bog Oče je postavil Marijo za Mater Cerkve, sv. Duh je to potrdil in Jezus je izročil njenim rokam vso oblast in materinsko skrb za Cerkev, ki jo je ustanovil.. Ko je napočil čas, da Jezus zasede prestol svojega kraljestva, je bilo v dvorani zadnje večerje zbranih 120 ljudi. Med temi so bili apostoli, 72 učencev, Marija Magdalena in vse žene, ki so bile z Jezusom na Kalvariji, Lazar in drugi Gospodovi prijatelji. Jezus se je poslovil z govorom od njih in poterh je vsa družba odšla z Njim proti Oljski] krila, je krivda tudi na možeh. “Ampak jaz mislim, da bi Vi morali pojesti tole jabolko,” Pra vi Roncalli. “Zakaj bi morala jesti jabolko?” vpraša gospa presenečeno- “Mislim, da bi bilo prav, če bi pojedli jabolko. Šele potem, bo je Eva použila sad, je spoznala-da je gola.” • Naš Kansas City in Kansas City, Missouri, sta priredb3 znanstveno razstavo šolske mla dine od 4. do 12. razreda. Večina razstavljenih del je bila iz matematike, zemljepis j a, rastlinstva in elektrike. Zanimanj0, je zajelo tudi naše otroke 5. io 6. razreda, da so sodelovali- ^ Loreta jih je navdušila in so že li kar lepe uspehe. Šest njenih učencev je odneslo nagrade: 1. Gary McCarty — electro scope — outstanding; 2. Mike Podrebarac — ognje niki — outstanding; 3. Valerie Moore — uničenj® rodovitne zemlje — superior; 4. Francis Jadrich —1 peris®0 pe — outstanding; 5. Mike Gomez — električo3 luč — oustanding; 6. David Esteban — rastlinsb® celice — outstanding. Trije od teh otrok imajo sl°^ venske matere, a smo ponos na vse, z njih starši vred. h v. ve, če ni med njimi kak bodo -Einstein? Bali smo se, da nas bodo P gori. Nevidno so jih spremljale duše odrešenih, in angeli. Vemo, kako je Jezus bil vzet v nebesa. Vsako leto čitamo to zanimivo, tolažljivo zgodbo. E-vangelij pa nam ne pove, da je Kristus vzel s seboj v nebesa tudi Marijo. Ker je sodelovala z Njim v odrešenju, je pravično, da je tudi deležna Njegovega zmagoslavnega vhoda. Ko bo Njegova človeška narava poveličana, naj bo tudi Marija pričujoča. Ali nima telesa, ki mu ga je dala Marija? In ni Jezus najboljši. Sin? Ali je kdaj kateri otrok tako ljubil svojo mater, kot jo ljubi Jezus? Zraven Sina mora biti tudi Mati; ob strani Kralja tudi Kraljica ... Aposto- Ce bi fant ali mož rekel dekletu ali ženi: “Veliko lepša si v krilu, ki seže vsaj do kolen,” bi kmalu bilo konec mode, ki kliče božjo kazen. Najlepši kras dekleta ali žene je sramežljivost. Ko je bil nadškof Roncalli papežev nuncij v Parizu (poznejši papež Janez XXIII.), je bil na neki pojedini. Prestavila se mu je neka pohujšljivo oblečena dama. Kot papežev dostojanstvenik se je čutil užaljenega, ker ni imela spoštovanja do njegove službe. Po obedu je šel k nji z lepim jabolkom v roki. “Prosim, gospa, morda bi želeli vzeti tole jabolko?” “Hvala, sem že vzela sadje pri mizi!” ‘Kristus je vstal! Vstan ti!” Zat°P " “ - - p°' ga mož popraska za ušeso > ■; treplja po glavi “Hello, old boy!” iri- družili drugo šolsko leto šoli sv. Antona. Pa so nam podaljšali življenje za eno 1® ° Morda nam bo sv. Družina P°^ slala drugo leto več učencev, se bo splačalo poučevati. rpo^g0 drugih šol večjih narodnosti že zaprli, a mi še dihamo , eno leto še brez skrbi. Naši je so pripravljeni žrtvovati za svojo šolo. Bog jih blagoS vi! W Qr Organist se je zbudil no na Veliko noč. Moral bi v cerkvi že ob pol sedmih, Pa ^ še spal. Zbudil ga je župnih^ ga je poklical po telefonu- ^ setih minutah je že sedel prl glah — samo 10 minut so m0 li čakati ljudje. Druga let3 zbudil župnik že ob pol 303 ,j d t1*1^ Gospa je imela sitnosti z .. je to. Da bi jo opogumili zdravnik postavil v zgled nj ^ ga moža, češ, da ima trdn® ^ Ijo. Pred 6 leti se je hal ie pijači. Pred 2 leti je ne ti. Lani je začel z dijeto in 1 gubil 30 funtov.” Nekolik0 ^ pomislil in sočutno pogl® ^e-no: “Boj Bog! Kako ga 1® 111 te sedaj prenašati!” Gospa pripoveduje: ‘<^sagteč® čer, ko pride mož z dela, Muri k vratom in kot P°a ^ od veselja laja in maha pom v njegov pozdrav. in pridem jaz na vrsto —- v, g?’1 nji. “Hi, honey, kaj kuh ^ pravi suhoparno. Ker do ^ ček bolj prisrčen pozdrav^^jo začela premišljevati. se mi je v glavi. Muri K moževo ljubeznivost. vratom in pozdravi trn ^ moža navdušeno in z lJu0 ^ Drugi dan sem zaprla Mu: ,rij* ’ tekla k vratom in navdušerl F zdravila moža. vži’ Ni preslab občutek, p0' mož popraska za ušesom treplja po glavi.” g s. M. Lavosl3 V nezavesti 9 ^ ^ V ljubljanski bolnišnici^ N mrl-Ježe Šuštarič, ki j® v®7 nezavesti devet let. Bil ^ ^ čas telesno zdrav. Hranili ^ umetno. Nezavest je dobh^^ji našal, vendar ni bilo 110 možnosti, da bi spet pri-e eZav3' vesti. Ves čas njegove sti so mu bolničarji PoS izredno pozornost. Iz slovenskega Toronta Iz roda v rod • vztrajajo Ukrajinci imajo v Kanadi več j organizacij. Ena izmed njih je Ukrajinska narodna zveza”. U-stanovili so' jo veterani ukrajinskih polkov, ki so se v letih 1917 do 1921 borili proti komunizmu. Ker niso uspeli, so nekateri e-ttdgrirali v Kanado. (Prav isto Se je ponovilo nam Slovencem.) Uanes to organizacijo vodijo sigovi in hčere teh veteranov, bivših borcev proti komunizmu. K potomci ponosno pripovedu-Kjo svoje življenjske zgodbe, vsak iz svojega rodovnika. Takole pripovedujejo: ‘Moj oče je bil doma profesor prava na univerzi. V Kanadi si s svojim poklicem ni mogel polagati, zato je postal zidar, jaz Pa sem danes odvetnik.” Drugi Pove: “Moj oče je bil v Ukrajini Polkovnik. V Kanadi se je pre-življal s tem, da je postal hiš-nik-vratar, jaz, njegov sin, pa Sevm zdravnik.” In tretji: “Moj c^e je bil doma velik posest-11 dr, v Kanadi pa je garal v to-varni; jaz pa sem arhitekt.” Tako in podobno se vrstijo 2godbe ponosnih Ukrajincev, ki Povedo, da poraz ni strl značaja staršev, in jih zato tujina ni pogubila. Iz njih bolečine je zra-stel nov rod kulturnih in izobraženih Ukrajincev, ki so up U-rajhie in ponos Kanade. Ti ljudje imajo poseben fond. rnenujejo ga “Fond za osvoboditev Ukrajine”. Pred kratkim So praznovali 40-letnieo ustano-vitve tega fonda. Pripravili so Sala banket. Vstopnice za ta banket so prodajali po $500 (re-P6^ sto dolarjev) za osebo, ečer je bil poln dostojanstva, ako v obnašanju govorjenju in zunanji okrasitvi prostorov, vsega je dihala ukrajinska d1 ponos. Banket je za-j učil z molitvjio sam škof Isi-°re Borecky. Pokrajinsko vla-0 Je zastopal minister Allan rossrnan, federalno pa mini-s er John. Munro. Kot Slovenec, ki mu je bila P°t iz domovine v Kanado po-0 na kot ukrajinskim vetera-nortlv Pred so leti, sem se ob tej Kastni p r i r e ditvi zamislil. aj zmorejo bratski Ukrajinci! ez 50 let že stiska Ukrajino ko-auunizem, a rod ukrajinskih svobodnjakov v svobodnem sve-u še živi, ponosen in značajen. ^ Ulovi so prevzeli njegovo dedi-j^O’ zapuščino borbe izpred 50 M oni danes vodijo sklad za svoboditev Ukrajine im plaču Jem v . ten d eno samo večerjo po se " ^oriba za narodne pravice Trenaša iz roda v rod, kot kri ° jezik, kot narodni običaji, 2° kultura, kot misel, kot vera. ^ vest dolžnosti do te borbe je se naroclovega izročila. Sinovi lap116 framujej0 tega, kar so de-So 1 C!četje. Nasprotno, ponosni 2i ,nanje> ponosni na profesorje-De, na polkovnike-vratarje, .^nosni na posestnike-delavce. Up- v-^eZ S° njibovi očetje vse ,,u hi, a jim je bilo v njiho- v Iz na in rešena komunističnega jarma? Odgovor na ta in še na mnoga druga vprašanja nam morejo dati samo: očetje-borci, učitelji v slovenskih šolah in duhovniki. Če se ti ne bodo sramovali svoje preteklost, in če bodo znali mlademu rodu prikazati veličino dogajanj na Slovenskem v 20. stoletju in veličino tistih, ki so kovali usodo Slovencem pred komunizmom, zlasti veličino mučeništva, protikomunističnih borcev, potem se lahko mirno zaupamo bodočnosti. Naj vsakdo sam presodi, kje stojimo! P. M. Na pevsko turnejo Pevci iz “Vrbe” in iz “Majo-like” so mi zaupali, da bodo šli gostovat v slovenski Cleveland. S seboj bodo vzeli tudi prijatelje in pa slovensko pesem. V Clevelandu se bodo pridružili “Slovenskim fantom” in slovenska pesem bo odmevala v a-meriško pomlad. Kdor se spomni gostovanja “Slovenskih fantov” v Slovenskem domu v Torontu preteklo jesen, ta te pevske prilike ne bo zamudil. Pevski koncert v Clevelandu bo v soboto, 13. maja 1972, v cerkveni dvorani sv. Vida. Na svidenje med brati v Clevelandu! Por. Novomašnika bomo imeli Slovenska cerkev Marije Pomagaj bo imela letos posebno in izredno slavje. Župnija bo namreč dobila novomašnika. Torontski pomožni škof Fr. Allen bo v soboto, 17. junija, posvetil v naši cerkvi Marije Pomagaj v duhovnika g. Matijo Balažiča C.M. V nedeljo, 18. junija, pa bo g. novomašnik opravil prvo sv. daritev v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line. Za verne Slovence v Torontu bo to velik praznik: enega svojih mladih fantov so daroya-li službi, ki je sveta, ker daje ljudem Boga, ljudi pa vodi k Bogu. Iih sinovih hovi d°vali °hr vse povrnjeno. Si- Vedo, da so od njih pode-duhovno plemstvo; tega arijajo v ponosu, čeprav živi-in takega ne pri- SVetu’ ki tega 2llarnstva ne pozna in §rab"tern razmKljanju me kar bo^1'10. vPrašanja. Ali gremo, ali k0 ° sk slovenski borci proti ^obnUniZmu v zgodovino po po-Pju?1?0«, v podobnem zadrža-eim bomo mi Slovenci v SVoi:faCiji d°Uih “Fond za o-haši lteV Slovenije”? Ali bodo Vati Sln°Vi PrilPravljeni prispetih Vani’ irhri, po desetih le-ted P° 25 ietih, po 50 letih, če J Slovenija še ne bo svobod- Ob polletju ..-Z^Nmarcem je Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij zaključila prvo polletje svojega poslovnega' leta. To je t. zv. njena zimska doba od 1. oktobra dalje. V tem času je ekonomska delavnost navadno bolj v zastoju. Zima namreč prepreči mar-sikako podjetnost.. Zato bi človek pričakoval, da bo denarno podjetje te vrste pri svojem delovanju to tudi občutilo. Toda članstvo H.P.S.Ž. je zaposleno v tako različnih poklicih in na tako različnih delih velemesta, da se zimski zastoj skoraj ne pozna. To je bilo razvidno iz poročila, ki ga je pripravil upravnik g. Božo Košir za sejo vseh treh odborov: upravnega, kreditnega in nadzornega. Za spremembo je bila ta seja na povabilo Ont. Credit Union League v njenem lepem poslopju na vzhodni strani torontske metropole. Odbornike je sprejel v torek, 25. aprila, zastopnik League g. Bert Richard, nadzornik Liginih preglednikov. Najprej jim je razkazal ureditev poslopja in razložil različno delavnost, ki jo Liga o-pravlj a v korist posameznih Credit Unions in v korist članov. Ko bi bilo mogoče to pokazati in povedati vsem članom, potem bi bolje razumeli, kam gre tisti dolar in pol , ki ga na leto plačajo kot ‘League due’. Liga ustanavlja ncwe Hranilnice in Posojilnice, zagovarja njihove koristi pred oblastmi, posreduje, da oblasti ne prizadenejo zadružnemu gibanju škode s svo- jo zakonodajo, pregleduje poslovanje, daje nasvete in pomoč pri poslovanju. Po ogledu poslopja so odborniki zasedli prostore, na katerih navadno sklepajo in ukrepajo glavni odborniki Lige. Opravili so svojo redno mesečno sejo. Iz poročila upravnika, je bilo razvidno, da rast H.P.S.Ž. še ni prenehala. V šestih mesecih letošnjega leta je imela 6 in pol milijona prometa, en milijon več kot v istem času pred enim letom. Kapital je porastel za skoraj pol milijona in to samo v teh prvih šestih mesecih. Približal se je dvema milijonoma in pol. Hranilnica je doživela naj večji porast na hranilnih vlogah. Za $190,000 je bilo več vloženih kot dvignjenih. Silno hitro narašča tudi promet na čekovnih računih. V tem polletju so člani vložili na čekovne račune čez dva milijona dolarjev. Čekovni račun se je dvignil za $120,000 od lanskega leta 31. marca. Rast je razvidna tudi iz pristopanja novih članov. Pa ne samo, da novi člani pristopajo, vračajo se tudi taki, ki so že bili člani, pa so iz katerega koli vzroka izstopili. Po seji so odborniki ostali v prijateljskem razgovoru še pozno v noč. Predstavniku Lige so poročali o svojem delu in ga povpraševali o zadevah obdavčevanja, ki ga predpisuje nova zakonodaja. Vsem, ki še salso člani, bi veljal poziv: Pristopite! Na hranilne vloge dobite lahko po 7%; če rabite posojila, da dobite ceneje kot drugje. Polno zavarovana posojila so po 9%. Shares in posojila so življenjsko zavarovana in to zavarovanje elana nič ne stane. Pokličite čez dan po telefonu upravnika na 531-8475. Predsednik /" 6 Titovem obiski m slovenski eerkveni Križem po deželi Le redko slišimo o rasnih spo-|v ZDA. Višja cena prinaša pod-rih v naši deželi, ti so doma juž- jetjem in vladi večji dohodek, no od nas, vsaj tako mislimo. Zato je bilo zadnji teden pravo presenečenje, ko so vesti iz An-tigonisha, N.S., pokazale, da obstoja rasna napetost med črnimi in belimi celo v tem malem univerzitetnem mestu Atlantske Kanade. Napetost, ki jo je bilo na površini komaj mogoče opaziti, je vznemirjala domačine več mesecev. Črnci, ki jih sicer ni veliko, so se čutili zapostavljene pred sodišči, pri možnostih zaposlitve in sprejema v družbo. Ko je vsa reč butnila na dan, so se odgovorni beli vodniki začeli zanimati za vprašanje, mu skušali priti do dna in najti pot za njegovo rešitev. * John Birch Society je skrajno desničarska organizacija protikomunistov v ZDA. V zadnjih mesecih je začela širiti svoje misli tudi preko meje v Kanadi. Tako naj bi bil njen organizator 32 let stari William Schreck že tri mesece na propagandni poti na področju Toronta. + Zajamčen letni dohodek naj nadomesti vseh vrst javne podpore. To je načrt, ki ga bo Social Credit stranka propagirala pri bližajočih se parlamentarnih volitvah, je dejal njen vodnik Real Caouette. Ta program naj bi zagotovil vsakemu 18 let staremu državljan ju n a j m a nj $1,200 letnega dohodka, poročenemu moškemu $2,400 in še $250 dodatka za vsakega otroka. * Avtomobile, ki jih izdelujejo v Kanadi, moramo Kanadčani plačati od $250 do $300 več, kot plačajo za te avtomobile kupci TORONTO, Ont. — V decem-berski številki Rodne grude od leta 1971, ki jo izdaja Izseljenska matica v Ljubljani, je med poročili iz Kanade tudi poročilo g. Ivana Dolenca, ki opisuje sprejem, ki sta ga pripravila Tito in njegova Jovanka za oboževalce v hotelu Chateau Lauriel v Ottawi. Poročilo g. Dolenca se dobesedno takole glasi: Sredi svojega dobrodošlega o-biska v Kanadi sta predsednik Tito in njegova soproga Jovanka Broz priredila v četrtek, 4. novembra, zvečer svečan sprejem v hotelu Chateau Lauriel v Ottawi. V veliki plesni dvorani se je zbralo blizu tisoč gostov: ugledni Kanadčani, med katerimi so bili generalni guverner R. Mitchener, premire P. E. Trudeau, zun. minister M. Sharp, številni zastopniki kanadskega gospod arskega in kulturnega sveta, verskih ustanov ter tudi večje število jugoslovanskih izseljencev, ki so se zbrali iz raznih krajev Kanade. Mnogi med njimi so potovali z letalom ali avtom tudi po pol dneva in dlje do Ottawe, da so se srečali s Titom., Od Slovencev sta ga o-sebno pozdravila predstavnik društva Simon Gregorčič, ki je tudi izročil darilo, ter član slovenskega ansambla Veseli van- Mojo pozornosti je med ostalim vzbudil zlasti predzadnji stavek, v katerem g. Dolenc pravi, da so bili pri sprejemu navzoči tudi “člani slovenske cerkvene skupnosti iz Toronta.” Čudno, tudi jaz sem član slovenske cerkvene skupnosti v Torontu, pa nisem dobil ne povabila, niti sem vedel, da ima ta naša cerkvena skupnost namen poslati svojo deputacijo, da se v imenu nas vseh pokloni tovarišu Titu. Kdo so ti člani naše cerkvene skupnosti? G. Dolenc jih ne imenuje po imenu, ker bi se znal osmešiti, nam pa so imena znana in vemo, da so se sprejema udeležili čisto iz osebnega nagiba in golega oportunizma in ne kot člani slovenske cerkvene skupnosti. G. Dolenc bo s svojim poročilom morda zmešal le take, ki so ostali otroško naivni ali pa kljub neštetim dokazom še danes ne verjamejo v morilsko nasilje Tita in njegovega režima nad narodi Jugoslavije, zlasti med revolucijo in po končani vojni, ko se je pričelo načrtno pobijanje vseh političnih in ideoloških nasprotnikov. Kočevski Rog, naj večje masovno morišče v Sloveniji, ne dela Titu in njegovemu režimu nobene časti, opredeljuje ga pa med tirane, kot sta bila Hitler in Stalin. Če kdo želi klečeplaziti pred takim morilcem in zatiralcem drovčki. Ti prišli na sprejem; našega naroda, ima v tej deželi v slovenskih narodnih nošah in popolno svobodo, katero mu ne so zatem vsem zaigrali za ples. more nihče kratiti, če pa se naj-Med našimi ljudmi je bilo opa-! žiti skupine vseh jugoslovan- skih narodnosti in tudi vseh izseljenskih generacij. Navzoči so( bili tudi člani slovenske cerkve-) J® ne skupnosti iz mesta Toronta. Za nas vse je bil ta sprejem nepozabno doživetje. Ivan Dolenc da nekdo, ki bi rad zavil te ljudi v ovčje kože in nas v imenu “cerkvene skupnosti” napravil alce rdečega maršala, jasi' m besedo. Jaz sem za oboževalci čas za ja; spregovoril pojo. Pričakujem, da jo bodo tudi tisti, ki našo cerkveno skupnost v Torontu resnično predstavljajo. Otmar Mauser pa je proti temeljnemu sprejetemu načelu o enakih cenah in prostemu uvozu avtomobilov in avtomobilskih delih med ZDA in Kanado. Pretekli teden je bila v parlamentu o tem razprava in vodniki opozicije so zahtevali od vlade pojasnilo za tako stanje. Predsednik vlade Trudeau ni dal nobenega odgovora, obljubil pa je, da bo zahtevo po odpravi razlike vlada sporočila podjetjem. * Pretekli teden so bile objavljene večje osebne spremembe v zunanjem ministrstvu. Med drugim so poklicali domov prvega kanadskega poslanika v Pekingu, 57 let starega Ralpha Collinsa, ki bo verjetno prevzel svoj stari položaj v Ottawi kot pomožni zunanji tajnik za politična vprašanja. i* Diefenbaker je vprašal zunanjega ministra Mitchella Shar-pa, če ne bo morda zaradi svoje naklonjenosti Izraelu priznal Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Sharp je odgovoril, da Kanada noče na noben način ovirati sporazum med Izraelem in Arabci ter zato ne misli na priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela. Pripomnil je, da je verjetno iz istega razloga vodila enako politiko v tem vprašanju tudi vlada Diefenba-kerja. Če bi Kanada priznala Jeruzalem za glavno mesto, bi morala premestiti tja svoje poslaništvo1, ki je sedaj v Tel Avivu. Diefenbaker je dejal, da v času njegove vlade tega vprašanja ni nihče niti postavljal, sedaj pa izgleda, da prihaja na dnevni red, kot je pokazala razprava v Predstavniškem domu v Wa-shingtonu, D.C. * Karleton L. Armstrong, 23 let stari Amerikanec, ki ga zahtevajo ZDA, ker je obdolžen umora ih požiga na University of Wisconsin leta 1970, se bori proti izročitvi z gladovnim štrajkom, kot je to dejal njegov odvetnik. Armstrong trdi, da je “političen begunec” in bi mu naj bilo dovoljeno, da ostane v Kanadi. * Obrambni minister Benson je dejal, da so kanadske rezervne oborožene sile v stanju “ustalje-vanja in razvoja”, med tem pa kažejo podatki, da so se te v zadnjih dveh letih zmanjšale za 22%. * Vozniška dovoljenja se bodo podražila v Ontario z junijem od $6 na $9 za dobo treh let. To je prvo povišanje letnega prispevka od $1 na $2 od leta 1927. K temu je treba dodati še po $1 letno za poškodbe, kar znese skupaj $9. Dovoljenja za vožnjo “snowmobilov” pa bodo povišana cd $2 na $10! * Zvezni proračun bo finančni minister predložil parlamentu 8. maja. To bi naj kazalo na to, da parlamentarnih volitev še ne bomo imeli v juniju. * Štrajki javnega uslužbenstva so postali nekaj vsakdanjega. Tako so štrajkali v vsej pokrajini Quebec, nato pa razne skupine v raznih mestih, tudi v Torontu in v Vancouver ju. Čeprav je v Vancouver ju na kupe nepo-rabnih odpadkov, vlada še ni voljna nastopiti odločno. * Zastopnik zdravstenega oddelka v Ottawi, je dejal, da sta najmanj dve moštvi Junior A hokey lige v Kanadi dobivali redno poživilne droge amphe- tamines, da bi izboljšali njihov; if «aI v ,Ka1™' fa prihaja M-x ’ .v , . . , . (glo cas, ko bo strta izraelska nastop. Slične stvari naj bi sej ° v ’ . _ , x .... , . . , . te m j ošabnost . Tokrat se ne mislijo dogajale tudi pri nogometu. To , so zlorabe, ki jih bodo skušale o-blasti iztrebiti. * Starši otrok v šolah Ontaria zahtevajo na splošno povratek k strožji disciplini in poudarku na učenju treh osnovnih stvari: čitanja, pisanja in računanja. Večina je prepričana, da ontarijske šole odgovarjajo potrebam in da vrše zadovoljivo postavljene naloge. Moskva daje Arabcem pogum za nov napad! Podpi^dsednik izraelske vlade Yigal Allon trdi, da Scvietska zveza podžiga Arabce k novemu boju z Izraelom. JERUZALEM, Izr. — Predsednik Egipta Anvar Sadat je bil pretekli teden na obisku v Sovjetski zvezi, kjer so ga po nekaterih vesteh sprejeli dosti hladno, pa mu vendar obljubili vso pomoč in Arabcem pravico “do uporabe vseh sredstev” za osvoboditev ozemlja, ki so ga junija 1967 zasedli Izraelci. Podpredsednik izraelske vlade Yi-gal Allon je pred svojim odletom v Washington na razgovore z državnim tajnikom W. P. Ro-gersom dejal, da je vodstvo ZSSR med dvodnevnim obiskom Sadata dajalo Arabcem pogum za obnovo vojne z Izraelom. Na splošno je veljalo doslej stališče, da Moskva zadržuje A-rabce pred obnovo vojskovanja, ki bi utegnilo povečati trenja in napetosti z ZDA, zato je Allo-nova trditev nekoliko presenetila. Potrditev za njo je prišla iz Amana, kjer je kralj Husein dejal svojim vojaškim poveljnikom, da se bliža Arabcem nova žaloigra, ko se ob podpori Sovjetske zveze odločajo za nov vojaški spopad z Izraelom. Predsednik Sadat je včeraj iz- CLEVELAND, O. Help Wanted Male CARPENTERS rough and finish, Eastern suburb. Call 951-6498 (88) TURRET LATHE Lead man with job shop experience to set up and operate. M.C.M. 1432 E. 47 St. 881-1280 (89) Male Help Warehouseman — Dependable and neat, steady work, five days, 8 to 4:30 p.m. Call from 10 to 12 a.m. 431-1966. (90) HELP WANTED MACHINIST Able to do own setup on milling machine. Full or overtime, experienced only. Good salary and company-paid benefits. Call 531-6757 (88) Help Wanted Female zadovoljiti le z osvoboditvijo junija 1967 izgubljenih ozemelj, ampak mislijo na popolno uničenje Izraela. Sadat je dejal, da je “pripravljen žrtvovati milijon Egipčanov za milijon Izraelcev”. CLEVELAND, O. MAU OGLASI V najem Oddamo enodružinsko 5-sobno hišo, na novo dekorirano, odrasli imajo prednost. Kličite po 5. uri 731-9431. _____ (88) Pohištvo naprodaj Pohištvo za 5 sob v izvrstnem stanju je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite: 881-0071. -(90) Lastnik prodaja Halle Drive — enodružinska hiša, 3 spalnice, IV2 nadstropja, preproge, družinska soba, priključena garaža, v srednjih 30h. 731-3288 (87) Hiša naprodaj 2-družinska, 5-6, v odličnem stanju, 2 novi kuhinji, 2 spalnici spodaj, 3 zgoraj, dvojna garaža. Na Bonna Avenue. 2-družinska, 5-5, v dobrem stanju, velika parcela, samo $16.900 Kličite za ogled. Idealna za začetnika. 2 spalnici, moderna kuhinja, cenjena za prodajo na $12.500, na E. 171 cesti, blizu Lake Shore Blvd. “English Tudor” na 17514 East Park Dr., 3 spalnice, formalna jedilnica, dvojna garaža, velika parcela. Odprta v nedeljo od 2.-5. pop. 5-stanovanjska hiša na St. Clair Ave. in trgovinski prostor. Mesečni dohodek $300. Vse za samo $24.900 ali dajte ponudbo! PERME REALTY 731-4300 26100 Brush Ave. (87) Huse for sale Halle Drive — by owner, 3 bedrooms, IV2 story, fully carpeted, family room, attached garage; mid 30’s. 731-3288 (87) V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (88) Lastnik prodaja E. 175 in Lake Shore okolica, Colonial hiša, 3 spalnice, velike shrambe, jedilnica, kuhinja z prostorom za zajtrk. Zgotovlje-na rekreacijska soba, podstrešje, 2 zaprta porča, blizu trgovin, cerkve in šole. Kličite KE T-7192 -(87) Female Help Stenographer — 8:30 to 5 p.m. Steady. Experienced preferred. Consider part time. Call 431-1966 ___________________________(90) Female Help Sewing help, steady work, power machines, 7 to 3:30 p.m. 5 days. Call 431-1966 from 10 to 12 noon. Naprodaj v Willowicku Dobro zgrajena kolonialna hiša, na novo dekorirana znotraj in zunaj, marmornati kamin v dnevni sobi, jedilnica, 3 spalnice, 2 kopalnici, zaprta sončna veranda, predeljena klet, zidani kamin v rekreacijski sobi, priključena garaža. YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440 (87) Stanovanje išče Slovenska upokojenka išče eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, zgoraj, v bližini 185 ceste in Neff Rd. ali na Miller Ave. v Euclidu. Kličite 431-1648 —(2,5 maj) V najem 4-sobno prenovljeno stanovanje s kopalnico se odda na E. 73 St. Za pojasnila kličite 881-2786. — (2,4,5 maj) V najem Pet-sobno prebarvano stanovanje in 3-sobno prebarvano stanovanje s kopalnicama, se odda na 1190 E. 61 St. Kličite 361-5565 po 4. uri pop. S^ISSSS^- i FRANCE BEVK: HUDA URA Ivancu je omahnila sekira. Besede so ga nemilo! zadele. Na to nikoli ni bil pomislil. Neredko se je celo domi.iljal, da mu bo laže, če bo dvoje, rok več pri hiši. Nad nenadnim spoznanjem zemlje lahko ostane do smrti. In še njega preživi. Ne, tega ne! Pavle in Zalka v cerkev, a on nad plotove, da bo zemlja spet samo ena. Ozrl se je po senožeti. Od se ni le zavzel, am.pak celo uža- 1 drevja in od grmovja so visele Ijen je bil. Zdelo se mu je, da je zvenelo iz sosedovih besed rahlo roganje. Tine, ki je privlekel novih dolge sence. Krčile so se bolj in bolj. Zagledal je Pavleta, in Zalko. Hodila sta vštric. Bil je trd človek, a ob tem pogledu veja, je ujel zadnje besede. Saj |mu je zaigralo srce. Dalo mu je so bile le besede^, a se je vendar novega poguma. Po strani je čutil globoko prizadetega. “Pri taki hiši da bi se ne dalo živeti?” je zinil razdraženo. Slivar ga je jezno ošinil s pogledom. Kaj se fant meša v njune pogovore! Tinetu, je udarila kri v lica. Bolje bi bilo, da bi se bil povsem potuhnil. “Saj ni treba, da človek tiči samo doma.” gledal Ivanca, ki si je bil napolnil vivček in ga prižgal. Vlekel je dim, ko da se hoče skriti za sivkaste kosmiče. Slivar je'dobil časa, da znova začne. “Ti, ali ne hodi naš Pavle za vašo?” “Nič ne vem.” Ivanc je izpljunil, oči so mu obstale na kopišču. Ni se hotel izdati, da ga .je vprašanje pre- Ivanca so besede zadele kot. senetilo. Ne, on res ni nič vedel, očitek, stres nil je z glavo. Neje-1 Pa to ni bilo glavno. Prej je le volja, ki j O' je prej čutil do Sli-! rahlo slutil, kam merijo Sliva- varja, mu jo rasla. Iztresel jo je nad Tinetom. “Včasih že, ko si našel delo, kamor si ro obrnil,” je zvišal glas. “Pa danes? Še tisti, ki so šli, se vračajo' prazni ko beraška malha.” Te besede niso bile brez stola. Toda bolj kot njihov pomen je zmedla Tineta sosedova zadrič-nost. Kaj ima _oroti njemu? Vrgel je kanjec h kopišču, vzel grablje in ne da hi še katero zinil, odšel po se nožeti. Slivar ga je spremljal s srditimi pogledi. Ni mu bilo neznano, da se Thne poganja za Zalko. Ivanc je molčal. Če ga je kdo spominjal na delo in mu govoril o zaslužku, ga je jezilo in peklo. Kak or da ni že vsega poskusil. “Preileto!” je izplju- lli“ . . j Grabljevci so se naglo pomi- Tudi meni ne gre tako, kot pQ kj.gg.j_ prej rjava, k tlom bi hotel,” ga je Slivar opazoval prihuljena odeja sena je bila za s strani. Zd<