Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice

v Ljubljani

obrestuje hranilne vloge po čistih

brez odbitka rentnega daoba,

katerega plačuje posojilnica sama
za svoje vložnike.

Rezervni zaklad nad K 800.000.

Upravno premoženje koncem leta 1913

K 89,000.000.

Ustanovljena leta 1881.

Kažipot

za izbiro šol in poklicev z dodatkom
o notranjem ustroju najvažnejših šol.

Sestavil

FR. JERAN,

realčni suplent v Ljubljani.

Založilo »Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani."
Tisk J. Blasnika nasl.

Živa potreba je rodila to knjižico. Spisal sem jo
po naročilu „Društva slovenskih profesorjev vLjubljani“.
Zavedam se, da takoj prvič ta kažipot ne more biti
popoln; zato vljudno prosim vse cenjene gg. kolege
ter prijatelje mladine, da mi sporeče morebitne nasvete
glede uredbe spisa in eventualna dopolnila. Kdor želi
natančnejših podatkov, jih dobi ali pri profesorskem
društvu, ali pa naj piše po Statute ravnateljstvu dotičnih
zavodov.

Prijetna dolžnost mi je, zahvaliti se g. dr. Jos.
Debevcu za pomoč pri končni ureditvi rokopisa.

V Ljubljani,  meseca aprila 1914.

Fr. Jeran.

40053

03000&S/I U*

Uvod.

v

Cesto se obračajo starši do učiteljev z vprašanji,
kateri poklic naj bi izbrali svojim sinovom in v katere
šole naj jih pošljejo. Pričujoči seznam najvažnejših šol
v Avstriji bodi kažipot in svetovalec obema.

Po ogromni večini polni dandanes slovensko
dijaštvo le srednje šole, med temi spet po večini gimna¬
zijo, ker mu je ideal uradniški poklic ter ne vidi, da
sije lepa bodočnost tudi strokovno izobraženemu obrt¬
niku, trgovcu, poljedelcu, gozdarju, mornarju, tehniku i. d.
Do sedaj vlada pri nas mnenje, da naj postane obrtnik
ali trgovec le oni, ki ni za študiranje. Da drugod ne
mislijo tako, nas učijo zgledi n. pr. na Češkem.

Starši, dajte svoje sinove do 14. leta v realko,
in če jo dobimo — v realno gimnazijo, ali pa v
meščansko šolo,  potem pa v strokovne, obrtne,
trgovske, poljedelske in druge take šole. Posebno veli¬
kega pomena za nas je c. kr. državna obrtna šola v
Ljubljani.

V naslednjem sledi kažipot s tremi oddelki, ki
navaja one šole (poklice), ki so dostopne učencem, do-
vršivšim 1.) ljudsko šolo, ali 2.) m e š ča n s ko šolo,
ali pa 3.) posamezne razrede srednje šole  ali
tudi celo srednjo  šolo; in dodatek z navedbo no¬
tranjega ustroja (namen, vzprejemni pogoji, učna doba
in poklici) najvažnejših šol.

Kažipot

za izbiro šol in poklicev.

I.

Učencu, ki je dovršil ljudsko šolo so dostopne
sledeče šole*):

1. Meščanska šola.**)

2. Realka, gimnazija, realna gimnazija (vzpre-
jemni izpit).

3. Prvi letnik, takozvani pripravljalni tečaj, učnega
zavoda za fotografiranje in reproduciranje na c. kr. gra¬
fičnem učnem in poskusnem zavodu na Dunaju.

4. Strokovne tkalske šole v Humpolecu itd.

5. Strokovna šola za pozamentiranje v Weipertu
(Vejprty) na Češkem.

6. Strokovne šole za obdelovanje lesa n. pr. v

Chrudimu itd.

7. Oddelek za šolo-obvezne dečke na c. kr. stro¬
kovni šoli za stavbno in pohištveno mizarstvo v Kočevju
(dovršen šesti razred ljudske šole).

8. Učna delavnica za košarstvo v Radovljici
(Kranjsko) in pri sv. Barbari  v Halozah (Štajersko) s
slovenskim učnim jezikom.

* Šole, pri katerih ni pristavljen učni jezik, imajo nemški
učni jezik.

**) Natančnejše podatke o posameznih šolah glej v „Do-
datku".

9. Strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo

na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljdni.

Kdor pa hoče obiskovati ostale oddelke (razun
„javno risarsko in modelirsko šolo“) mora biti izučen
pomočnik  dotičnega obrta.

Če hočemo imeti korist od naše obrtne šole v
Ljubljani, potem dajte starši, zlasti obrtniki, svoje sinove
iz ljudske šole do 14. leta v realko  (in ne v gimnazijo),
nato tri leta k obrtniku-mojstru, kjer se izuči dotičnega
obrta tako, da postane s 17. letom pomočnik, in potem
z njim v državno obrtno šolo v Ljubljani. Natančnejše
podatke o državni obrtni šoli v Ljubljani in o poklicih, ki
jih lahko dosežejo absolventi te šole, glej v „Dodatku“.

10. Pripravljalni razred strokovne šole za obdelo¬
vanje lesa in kamna v Halleinu (Solnograško).

11. C. kr. strokovna šola za brušenje in vrezo¬
vanje biserov (dragokamnov) in splošno zlatarstvo in
draguljstvo v Tumovem na Češkem s češkim učnim
jezikom.

12. C. kr. strokovna šola za keramiko (lončarstvo)

v Bechynju na Češkem s češkim učnim jezikom.

13. C. kr. strokovna šola za industrijo stekla v

Steinschonau in v Haida na Češkem.

14. C. kr. nižja strokovna šola za stavbno in
strojno ključavničarstvo v Brucku ob Muri in na
tehnološkem muzeju na Dunaju.

15. Pripravljalni razred c. kr. strokovne šole za
ključavničarstvo v Ebenseeju na Gornjem Avstrijskem.

16. C. kr. strokovna šola za obdelovanje železa
in jekla v Fulpmesu na Tirolskem.

6

17. C. kr. strokovna šola za strojniško obrt v

Prerovu na Moravskem s češkim učnim jezikom.

18. Šola za strojne in elektrotehnične vajence

(Maschinen- und Elektrojungenschule) v Pulju  in
Šibeniku.

19. C. kr. strokovna šola za izdelovanje godbenih
inštrumentov v Kraslicah na Češkem.

20. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola za pasarje^
graverje in izdelovatelje bronastega blaga v Jabloncu
na Češkem.

21. C. kr. strokovna šola za urarsko industrijo v

Karlsteinu (Nižje Avstrijsko).

22. Prvi letnik učnega zavoda za ročno strelno

orožje v Borovljah na Koroškem (pet razredov petraz-
redne ljudske šole).

23. Pripravljalni razred „Slovenske trgovske šole
v Ljubljani 11 .

24. „Zadružna šola 11  na Slovenski trgovski šoli v
Ljubljani.

25. Trgovski tečaj, tečaj za strojepisje in tečaj
za tesnopisje (stenografija) na c. kr. strokovni šoli za
stavbno in pohištveno mizarstvo v Kočevju.

26. Trgovski tečaj privatnih zavodov Christofa in
Gartnerja v Ljubljani s slovenskim učnim jezikom.

27. Kmetijska šola na Grmu, Gorici in Št. Jurju
ob juž. žel. s slovenskim učnim jezikom.

28. Gozdarska šola v Idriji.

29. Prvi letnik pripravljalnega dvoletnega tečaja
C. kr. nautične šole v Kotoru in Dubrovniku  s
hrvatskim učnim jezikom.

30. Mornariška podčastniška šola v Šibeniku.

7

31. Šola za ladijske vajence (Schiffsjungen) v
Šibeniku.

32. Šola za godbene vajence pri c. in kr. mornarici
(Musikjungenschule) v Pulju.

33 Mornariška nižja realka v Pulju in vojaške
nižje realke.

34. Orglarska šola v Ljubljani.

Namen:  Izobrazba in vzgoja organistov in pevo¬
vodjev na podlagi cerkvenoglasbenih določil.

Učna doba:  tri leta; vzprejem sredi septembra.

Vzprejemni pogoji:  15. leto (izjemoma tudi
mlajši), glasbena nadarjenost, nekoliko znanja glasbene
teorije, nekaj spretnosti v igri na glasovir ali harmonij
in vzprejemna skušnja.

II.

Učencu, ki je dovršil meščansko šolo so
dostopne sledeče šole:

1. Vse zgoraj pod 1. omenjene šole.

2. Vse „višje obrtne šole". (Glej stran 19.)

3. Strokovna obrtna šola v Beljaku, Chomoutovu,
Pardubicah itd., gl. stran 21. (Izjemni vzprejemni pogoji
za delovodske šole).

4. Prvi letnik delovodske šole za stavbno obrt

na državni obrtni šoli v Gradcu. (Izjemni vzprejemni
pogoji).

5. Strokovni tečaj učnega zavoda za usnjarsko
industrijo na Dunaju. (Dveletna praksa v usnjarstvu in
16 letna starost).

6. Umetno - obrtna šola na Dunaju in v Pragi

8

7. Drugi letnik takozvani prvi tečaj učnega zavoda
za fotografiranje in reproduciranje na grafičnem učnem
in poskusnem zavodu na Dunaju.

8.  Višja strokovna šola za strojno tehniko in

9. Višja strokovna šola za elektrotehniko na c. kr.
tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju.

10. Privatni učni zavod za strojedelstvo, arhitek¬
turo, za stavbo železnic, za elektrotehniko in mehaniko
na Dunaju VI. Laimgrubengasse 17.

11. C. kr. strokovna šola za stavbno in pohištveno
mizarstvo v Kočevju.

12. C. kr. strokovna šola za kiparstvo in kamno¬
seštvo v Horicah na Češkem s češkim učnim jezikom.

13.  C. kr. strokovna šola za obdelovanje lesa in
kamna v Halleinu na Solnograškem. (Glej stran 30.)

14. C. kr. strokovna šola za brušenje in vrezo¬
vanje biserov (dragokamnov) in splošno zlatarstvo in
draguljstvo v Tumovem na Češkem s češkim uč. jezikom.

15. C. kr. strokovna šola za obdelovanje železa
in jekla v Steyru na Gor. Avstrijskem.

16.  C. kr. strokovna šola za umetno ključavni¬
čarstvo v Kraljevem Gradcu na Češkem s češkim učnim
jezikom.

17. Prvi razred c. kr. strokovne šole za ključav¬
ničarstvo v Ebenseeju (Gor. Avstr.).

18. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola za pasarje,
graverje in izdelovatelje bronastega blaga v Jabloncu
na Češkem.

19. Prvi letnik c. kr. učnega zavoda za ročno strelno
orožje v Borovljah na Koroškem (zadostujeta že dva
razreda meščanske šole).

9

20. Dvorazredne trgovske šole : Slovenska trgovska
šola v Ljubljani (glej str. 48), Slovenska trgovska šola
v Trstu, Mahrova (privatna) šola v Ljubljani in druge.

21. Trgovska akademija (le z vzprejemno skušnjo).

22. Prvi letnik poljedelskih srednjih šol n. pr. v
Chrudimu i. dr.

23. Gozdarska šola (Waldbauschule) v Aggsbachu,
Hebu in Mahr. Weisskirchenu.

24. Gozdarska (logarska) šola (Forstschule) v Bu-
dejevicah in Piseku.

25. Višja šola za sadje- in vinorejo v Kloster-
neuburgu z vzprejemno skušnjo.

26. Višja šola za sadjarstvo in vrtnarstvo v Led-
nicah na Moravskem z vzprejemno skušnjo.

27. Prva javna strokovna šola za pivovarsko obrt
v Pragi. (16 let, enoletna praksa).

28. Strokovna šola za kuhanje žganja v Pragi;
vzprejemna skušnja iz fizike in kemije, polletna praksa,
18 let.

29. Strokovna šola za barvanje sukna v Bielicah
in Libercah na Češkem.

30. C. kr. učni zavodi za tekstilno (tkalsko) indu¬
strijo v Asu na Češkem, v Brnu in na Dunaju. (Vzpre¬
jemna skušnja.)

31. Prvi razred nautične šole v Kotoru in Dubrov¬
niku z deloma hrvatskim in deloma italijanskim učnim
jezikom. (Glej stran 58.)

32. Kadetnice (le iz četrtega razreda meščanskih šol
n. pr. meščanske šole v Krškem;  vzprejemna skušnja.)

33. Učiteljišče (prvi letnik); vzprejemna skušnja.

10

34. Realka (tretji, četrti ali celo peti razred z
vzprejemno skušnjo.

35. Dovršena meščanska šola omogoči tudi vstop
v pisarne kot pomožni uradnik, k finančni straži, k
orožništvu, k lovski in gozdni straži, za poduradnika
pri železnici in pri pošti in za uradnika pri užitnin-
skem uradu (mitnicah).

III.

S posameznimi dovršenimi razredi srednjih
šol (gimnazij, realk ali realnih gimnazij) ima učenec
dostop na sledeče šole (poklice):

Z dovršenim prvim razredom srednje šole:

1. Vse zgoraj pod I. navedene šole.

2. Drugi letnik vojaške nižje realke (samo iz realke).

Z dovršenim drugim razredom :

1. Prvi letnik strokovne šole za obdelovanje lesa
in kamna v Halleinu (Solnograško).

2. Stavbno-obrtni oddelek na državni obrtni šoli
v Gradcu, Celovcu, Beljaku i. dr. (Še po starem ohranjeni
izjemni vzprejemni pogoji.)

3. Prvi letnik c. kr. učnega zavoda za ročno strelno
orožje v Borovljah na Koroškem.

4. Prvi razred dvoletnega pripravljalnega tečaja
nautične šole v Kotoru in Dubrovniku.

5. Gozdarska šola v Aggsbachu na Češkem.

6. Tretji letnik vojaške nižje realke (le iz realke).

7. Vse zgoraj pod 1. navedene šole, za katere se

zahteva ljudska šola. _

11

Z dovršenim tretjim razredom so učencu
dostopne:

1. C. kr. strokovna šola za stavbno in pohištveno
mizarstvo v Kočevju.

2. Drugi letnik stavbno-obrtne šole v Gradcu,
Beljaku, Celovcu i. dr.

3. C. kr. strokovna šola za kiparstvo in kamno¬
seštvo v Horicah na Češkem s češkim učnim jezikom.

4. C. kr. strokovna šola za umetno ključavničar¬
stvo v Kraljevem Gradcu na Češkem s češkim učnim
jezikom.

5. Dvorazredne trgovske šole: Slovenska trgovska
šola v Ljubljani, v Trstu, Mahrova trgovska šola v
Ljubljani i. dr.

6. Prvi letnik učiteljišča (vzprejemna skušnja.)

7. Četrti letnik vojaških realk (le iz realke).

Opomba: Dosedaj so bili tri razredi srednje šole
enakovredni s tremi razredi meščanske šole. Odkar pa
imamo tudi štirirazredne meščanske šole, se pa smatra
šele nižjo srednjo šolo (prvi štiri razredi) enakovredno
z meščansko šolo. Zato je učencu z dovršenim tretjim
razredom srednje šole, dostopen samo še en del onih
šol, ki zahtevajo dovršeno meščansko šolo. Navadno se
zahteva za vse pod II. omenjene šole že nižjo srednjo šolo.

Učencu, dovršivšim četrti razred (nižjo

srednjo šolo) so dostopne sledeče šole:

1. Vse višje obrtne šole.

2. Umetno-obrtna šola v Pragi s češkim in nemškim
učnim jezikom.

12

3. Prvi letnik splošnega oddelka umetno-obrtne
šole c. kr. avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo
na Dunaju.

4. Akademija umetnosti (slikarska akademija)
v Pragi.

5. Prvi letnik akademije upodabljajočih umetnosti
na Dunaju, Pragi in Krakovu.

6.  Konservatorij za godbo na Dunaju in v Pragi.
(Izobrazba za učitelje godbe.)

7.  Risarska in slikarska šola v Gradcu.

8. Drugi letnik tak.ozvani prvi tečaj učnega zavoda
za fotografiranje in reproduciranje. (1. sekcija na gra¬
fičnem učnem in poskusnem zavodu na Dunaju.)

9.  Višja strokovna šola za strojno tehniko in

10.  Višja strokovna šola za elektrotehniko na
c. kr. tehnološkem muzeju na Dunaju.

11. Prvi letnik višje strokovne šole za stavbno in
strojno ključavničarstvo na tehnološkem obrtnem mu¬
zeju na Dunaju.

12.  Nižja strokovna šola za barvanje suknja na
tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju.

13.  Višja strokovna šola za tekstilno industrijo

v Ašu na Češkem.

14.  Učni zavod za tekstilno industrijo v Brnu in
na Dunaju.

15.  C. kr. učni in poskusni zavod za usnjarsko
industrijo na Dunaju.

16.  C. kr. strokovna šola in poskusni zavod za
obdelovanje železa in jekla v Steyru (Gor. Avstrijsko).

17.  Trgovska akademija.

18. Poljedelske (gospodarske) srednje šole.

13

19. Gozdarska šola v Piseku in Budjejevicah.

20. Višji učni zavod za vino- in sadjerejo v

Klosterneuburgu.

21. Višja strokovna šola za sadjarstvo in vrtnar¬
stvo v Lednicah na Moravskem.

22. Učni zavod „Francisko Josephinum“ za polje¬
delstvo (kmetijstvo) v Modlingu pri Dunaju.

23. „Vrtnarska šola“ na učnem zavodu „Francisko
Josephinum' 1  v Modlingu pri Dunaju.

24. Prvi letnik strokovne nautične šole v Kotoru
in Dubrovniku (vzprejemna skušnja iz italijanščine).

25. Nautična sekcija na trgovski in nautični aka¬
demiji v Trstu z laškim učnim jezikom.

26. Mornarska akademija na Reki (vzprejemna
skušnja).

27. Kadetnice (vzprejemna skušnja).

28. Prvi letnik vojaške višje realke (le iz realke).

29. Drugi letnik učiteljišča (vzprejemna skušnja).

30. C. kr. javni učni zavod za orijentalske jezike na
Dunaju I. (Hegelgasse 19.) Podučujejo se v dveh kurzih
(nižji:  za začetnike, in višji:  za one, ki želijo popolno
znanje teh jezikov) ti-le jeziki: arabščina, perzijski jezik,
turščina, srbščina, ruščina, novogrščina in albanščina
po tri ure na teden. Pouk brezplačen. Samo vpisnina 6 K.

31. Kirurgični zavod v Lvovu.

32.  Vse ostale pod II. navedene šole, za katere se
zahteva dovršena meščanska šola.

33. Državne službe: kof uradniki pri davkariji,
tobačni upravi, na pošti (kot oficijanti po šestmesečni
praksi in prestanem izpitu) in pri železnici.

14

Z dovršenim petim razredom srednje šole
so učencu dostopne te-le šole:

1. Višja deželna gozdarska srednja šola v Brucku
ob Muri na Gor. Štajerskem.

2. Drugi letnik nautične strokovne šole v Kotoru
in Dubrovniku (znanje italjanščine).

3. Drugi letnik vojaške višje realke (le iz realke).

4 .  Drugi letnik infanterijskih kadetnic.

5. Prvi letnik artilerijske in pionirske kadetnice.

6. Prvi letnik deželnobrambovske kadetnice na
Dunaju (vzprejemna skušnja).

7. Drugi letnik mornarske akademije na Reki.

8. Javna risarska in modelirska šola na državni
obrtni šoli v Ljubljani.

Z dovršenim šestim razredom srednje šole
so učencu dostopne sledeče šole (poklici):

1.  Lekarnar (magister farmacije). Treba da vstopi
v lekarno (zdravniško spričevalo) kot učenec (tirones).
Tu traja učna doba (tirocinium) tri leta; nato napravi
tirones takozvano tirocinalsko skušnjo,  ki ga
usposobi, da se vpiše na univerzi kot farmacevt  in
sicer na filozofski fakulteti kot izredni slušatelj. Na
univerzi traja študij dve leti. Realec mora pa napraviti
dopolnilno skušnjo iz latinščine (tvarina šestih razredov)
na katerikoli gimnaziji.

2. Prvi letnik učnega zavoda za knjižno in ilustra¬
cijsko obrt na grafičnem učnem in poskusnem zavodu
na Dunaju (II. sekcija).

3. Višji elektrotehniški zavod na tehnološkem mu¬
zeju na Dunaju.

15

4. Drugi letnik poljedelskih (gospodarskih) sred¬
njih šol.

5. Drugi letnik vojaške višje realke (le iz realke).

6. Drugi letnik deželnobrambovske kadetnice na
Dunaju.

Za dovršeni sedmi gimnazijski razred

velja isto kakor za dovršeni šesti razred srednje šole.

Učencu (abiturijentu), ki je dovršil sedmi razred
realke oziroma osmi razred gimnazije so dostopne
sledeče šole (poklici):

A. Brez mature.

1. Abiturijentski enoletni tečaj na trgovskih aka¬
demijah v Gradcu, Trstu, Pragi itd.

2. Višja strokovna šola za kemično obrt na tehno¬
loškem obrtnem muzeju na Dunaju.

3. Prvi letnik oddelka za knjižno in ilustracijsko
obrt grafičnega učnega in poskusnega zavoda na Dunaju.

4. Višja poljedeljska (gospodarska) šola v Taboru
(češki učni jezik) in Tetschen-Liebwerdu na Češkem.

5. Prvi letnik akademije za pivovarsko industrijo
na Dunaju. Za vsprejem zadostuje pa tudi vsaka ona
šola, ki daje pravico do enoletne prostovoljne vojaške
službe.

6. Četrti letnik infanterijske kadetnice.

7. Drugi letnik artilerijske in pionirske kadetnice.

8. Uradniška praksa.

9. Absolvent ima pravico do enoletnega prosto¬
voljstva na lastne  stroške.

16

B. Abiturijentu z maturo,

ki hoče nadaljevati svoje študije, so dostopne
sledeče šole:

1. Tehnika (gimnazijcu dostopna šele po izpitu
iz prostoročnega risanja in opisne ali deskriptivne geo¬
metrije). Na tehniki so sledeče fakultete (oddelki):

a)  za stavbne inžinerje,

b)  za arhitekte,

c) za strojne inžinerje,

c) za kemike,

d)  za zavarovalne tehnike,

e) zemljemerski geometerski oddelek,

/) splošni oddelek (za filozofe),

2. Univerza (vseučilišče) s štirimi fakultetami:

a)  teološka (bogoslovska),

b)  juridična (pravniška),

c) filozofska (m o d r o s 1 o v s k a),

č)  medicinska (zdravniška).

3. C. kr. zemljedeljska visoka šola na Dunaju
(Hochschule fiir Bodenkultur) s tremi oddelki:

a)  poljedelska strokovna šola,

b)  gozdarska strokovna šola,

c) kulturnotehniški oddelek.

4. C. kr. montanistična visoka šola (visoka šola
za rudarstvo) v Pribramu in Ljubnu na Zgornem Šta¬
jerskem; obsega dva oddelka:

a)  strokovno šolo za rudokopstvo,

b)  strokovno šolo za plavže.

5. C. kr. visoka šola za živinozdravstvo na Dunaju
in Lvovu (s poljskim učnim jezikom) od 1. 1908 pravica
do promocije (tudi za realce).

17

6. Eksportna akademija (trgovska visoka šola) na
Dunaju.

7. Revoitella (Scuola superiore di commercio,
ustanova Revoitella) v Trstu, ima tudi značaj visoke
šole, z italjanskim učnim jezikom.

8. Češka deželna poljedeljska akademija (polje¬
deljska visoka šola) v Taboru in Tetschen-Liebwerdu.

9. C. kr. akademija umetnosti. (Dunaj, Praga,
Krakovo).

10. C. kr. akademija upodabljajoče umetnosti na

Dunaju.

11. C. kr. graverska in medajlerska šola na Dunaju.

12. C. kr. akademija za godbo in upodabljajočo
umetnost na Dunaju.

13. C. kr. konservatorij za godbo v Pragi.

14. Abiturijentski tečaj na trgovskih akademijah.

15. Abiturijentski tečaj na c. kr. učnem zavodu za
tekstilno industrijo v Brnu; a)  z mehanično-tehničnim
oddelkom in b)  s kemično-tehničnim oddelkom (traja
eno leto).

16. Abiturijentski tečaj naoddelku za ladjedeljstvo

(nautična sekcija) na trgovski in nautični akademiji v
Trstu z italjanskim učnim jezikom (dva letnika).

17. Četrti letnik učiteljišča (brez vzprejemne
skušnje).

18. Vse pod A omenjene šole.

19. Vojaška akademija na Dunaju in Dunajskem
novem mestu.

20. Tehnična vojaška akademija v Modlingu pri
Dunaju.

21. Konzularna akademija na Dunaju.

18

22. Učni zavod za orijentalske jezike na Dunaju.

23. Abiturijent z maturo ima pravico do enoletnega
prostovoljstva na erarične  stroške.

C. Z maturo brez nadaljnih študij.

Abiturijent postane lahko uradnik pri poštnem
in brzojavnem uradu, pri železnici, pri finan¬
čnem ravnateljstvu, pri davkariji, pri deželni
in občinski upravi, pri sodišču (depozitnem
uradu),  pri  založništvu šolskih knjig (Dunaj,
Praga),  pri  sodomernem uradu, služba  pri  poli¬
cijskih uradih, pri carinskem uradu, pri
računskem uradu, pri namestništvu (vladi),
dobi lahko  računsko in manipulacijsko službo
pri finančni prokuraturi, pri statističnem
uradu, pri tobačni režiji, na magistratu, pri
finančnih zavodih, kot mornarski aspirant
(Seeaspirant) pri vojni mornarici,  pri  marinekomi-
s ar j atu itd.

OQD

Dodatek

z navedbo notranjega ustroja
najvažnejših šol.

A.

Obrtno šolstvo.

V Avstriji imamo sledeče vrste obrtnih šol:

I.  Višje obrtne šole to so nekake tehniške srednje
šole (Hohere Gewerbeschulen).

II. Strokovne šole In učne delavnice (Fachschulen
und Lehrvverkstatten).

III. Delovodske šole (Werkmeisterschulen) s stavb-
no-obrtno šolo (Bauhandvverkerschule) kot posebno vrsto
teh šol.

IV. Splošne obrtne šole (allgemeine Handvverker-
schulen).

V. Obrtno-nadaljevalne šole.

VI. Obrtne centralne učne zavode.

I. Višje obrtne šole:

Ustroj šole: Višje obrtne šole imajo sledeče
oddelke (smeri):

a)  stavbno - obrtno smer, -b)  mehanično-tehnično
smer, c)  kemično-tehnično smer. Na vsaki traja učna
doba 4 cela leta; potem se dela zrelostno skušnjo s
pravico do enoletnega prostovoljstva.

2 *

20

Vzprejemni pogoji: nižja srednja šola, ali pa
z izključno dobrim  uspehom dovršena meščanska šola;
14 letna starost.

Poklici  ki jih absolventi dosežejo so: stavbeniki
(Baumeister), višji tehnični uradniki v tvornicah, samo¬
stojni obrtnik dotične stroke, ki hoče izvrševati svojo
obrt v večjem slogu in pri tem zasledovati višje smotre.
Absolventi te šole prevzamejo vodilna  mesta v tvor¬
nicah in nadomeščajo sploh pri praktičnih službah aka-
demične inženirje.

Take višje obrtne šole z vsemi tremi oddelki so z:
nemškim učnim jezikom na Dunaju, v Libercah na
Češkem in v Brnu; s češkim učnim jezikom pa v Pragi,,
v Brnu in v Krakovu s poljskim učnim jezikom.

Nadalje se nahajajo višje obrtne šole s stavbno-
obrtnem oddelkom v Solnogradu, Plznu in Inomostu z
nemškim učnim jezikom, v Smichovu pri Pragi pa s
češkim učnim jezikom.

Mehanično-tehnični oddelek z nemškim učnim je¬
zikom je na višji obrtni šoli v Celovcu, Dunajskem novem
mestu (spojen z realko), v Hohenstadtu (Moravsko) in
Belskem v Šleziji; v Pardubicah in Plznu pa s češkim
učnim jezikom.

Višja obrtna šola v Trstu z italijanskim učnim
jezikom ima stavbno-obrtni, mehanično-tehnični oddelek
in oddelek za ladjedelstvo.

Mi Slovenci nimamo take višje  obrtne šole; pri¬
čakovati je, da se naša c. kr. obrtna šola v Ljubljani v
doglednem času pretvori v višjo.

II. Strokovne šole in učne delavnice nadomeščajo
učno dobo obrtniškega vajenca.

21

Take strokovne šole obstojajo danes:
1. za tekstilno industrijo, 2. za obdelovanje
lesa, 3. za pletenje (košarstvo), 4. za obdelo¬
vanje kamna in biserov, 5. za lončarstvo,
6. za industrijo stekla, 7. za obdelovanje
železa in jekla ter za ključavničarstvo, 8. za
elektrotehniko in stroj n iško ob rt, 9. za izde¬
lovanje godbenih inštrumentov, 10. za izde¬
lovanje bronastega blaga, 11. za urarstvo,

12. za izdelovanje ročnega strelnega orožja,

13. za strojno pletenje (n o g o v i č a r s t v o) in
čipkarstvo.

III. Delovodske šole obstojajo tačas  za  stavbno
■obrt, za mehanično-tehnično obrt, za elektro¬
tehniko in za usnjarsko industrijo.

Posebna vrsta te šole je stavbno obrtna šola, ki
usposobi izučene pomočnike stavbnega, tesarskega ali
kamnoseškega obrta za popolnejše izdelovanje dotičnega
obrta in jim omogoča napraviti mojstrsko skušnjo (zi¬
darski, tesarski in kamnoseški mojster).

Vzprejemni pogoji: dovršena ljudska šola;
17 letna starost; prosilec mora biti  izučen pomočnik
enega gori navedenega obrta.

Take obrtne (delovodske) šole se nahajajo: v
Ljubljani s slovenskim učnim jezikom o kateri govorimo
pozneje v „Dodatku“ še natančneje, v Smichovu pri Pragi
s češkim učnim jezikom in v Lvovu s poljskim učnim
jezikom. Ti imajo razun oddelka za usnjarstvo vse od¬
delke. Glede vzprejemnih pogojev dela izjemo med
drugim tudi državna obrtna šola v Gradcu (s stavbno-
obrtno in mehaniško-tehnično smerjo), kjer ni treba, da

22

je obiskovalec izučen pomočnik. (Ohranjen je še stari
načrt.)

Samo stavbno- in umetno-obrtne šole imajo sledeči
kraji: Split s hrvatskim učnim jezikom, Celovec, Beljak.
Božen in Tešnov (Teschen) na Češkem z nemškim
učnim jezikom in Trient z italijanskim učnim jezikom.

Samo stavbno-obrtne šole imajo ti-le kraji: Budje-
vice in Jaromer s češkim učnim jezikom, Imst (Tirolsko)
in Černovice pa z nemškim učnim jezikom.

Obrtno šolo z mehaniško-tehniškim oddelkom ima
Ustje (nemški učni jezik), s strojno-tehniško smerjo
Pardubice (češki učni jezik), s strojno-obrtnim in elektro¬
tehniškim oddelkom Chomoutou (nemški učni jezik).

Absolvent te šole ima v obrtno-pravnem pogledu
to ugodnost, da se zahteva v svrho samostojnega iz¬
vrševanja dotičnega obrta mesto triletne prakse kot
pomočnik, le enoletno prakso. Obenem daje absolventom
tudi pravico do dvoletne vojaške službe.

IV. Splošna obrt. šola ali oddelek za šoloobvezne
dečke podaja 12 letnim dečkom boljšo predizobrazbo za
bodoči obrt.

Glavna važnost se polaga na risanje in praktično
navodilo za obdelovanje lesa in kovine. Te vrste šol se
polagoma opušča; obstoja pa n. pr. v Kočevju  kot
poseben oddelek na tamošnji c. kr. strokovni šoli za
mizarstvo.

V.  Vobče znane so obrtno-nadaljevalne šole, ki

so obvezne za vse obrtniške vajence dotičnega okraja.

VI.  K obrtnim šolam spadajo še takoimenovani

obrtni centralni učni zavodi.

Ti so:

23

1. C. kr. umetno-obrtna šola na Dunaju

(Kunstgewerbeschule am k. k. osterr. Museum fiir Kunst
und Industrie) z nemškim in v Pragi  z nemškim in
češkim učnim jezikom.

Ta šola ima namen,  navajati njene učence k
samostojnemu delu v glavnih panogah slikarske in ki¬
parske umetnosti ter jih izobraziti v vseh onih strokah,
ki pospešujejo dosego tega smotra.

Ustroj šole.  Ta šola se deli v sledeče oddelke:

a)  Splošni oddelek s tremi letniki.

Vzprejemni pogoji:  14—24 letna starost in

dovršena nižja realka oziroma gimnazija z obveznim
prostoročnim risanjem;  nadalje mora prosilec
predložiti lastne slikarske izdelke in delati vzprejemno
skušnjo.

b)  Strokovni oddelki za arhitekturo, slikar¬
stvo in kiparstvo  (podobarstvo).

Vzprejemni pogoji:  dovršeni splošni oddelek
(a) te šole.

Učna doba  po tri leta za vsak oddelek.

Razun teh oddelkov obstoja še kemični labo¬
ratorij  in drugi posebni kurzi.

Poklici:  Slikar ozir. kipar v raznoterih umetno-
obrtniških podjetjih, zlasti cerkveni slikarji in kiparji.

2. C. kr. grafični učni in poskusni zavod na
Dunaju.

Ta šola ima namen,  podučevati v najvažnejših
metodah fotografiranja, reproduciranja  in
sploh grafičnega tiska  ter pospeševati uporabljanje
teh metod v umetnosti, v industriji, obrtu in znanstvu.
Sola obsega sledeče tri oddelke (sekcije):

24

/. sekcija:  Učni zavod za fotografiranje in

reproduciranje.

Obsega tri letnike:

a)  prvi letnik t. zv. pripravljalni tečaj (pogoj: do¬
vršena ljudska šola).

b)  drugi letnik t. zv. prvi tečaj (1. Kurs). Vzprejemni
pogoji: dovršeni pripravljalni tečaj tega zavoda, ali pa
dovršena meščanska šola, ali nižja srednja šola in
15 letna starost.

C) tretji letnik t. zv. drugi tečaj (II. Kurs): dovršitev
prvega tečaja.

II. sekcija:  Učni zavod za knjižno in ilustra¬
cijsko obrt.

Vzprejemni pogoji:  dovršeni šesti razred

kakšne srednje šole ali pa nižja srednja šola in z
uspehom dovršena dva letnika splošnega oddelka umetno¬
obrtne šole na Dunaju ali v Pragi.

Učna doba  redoma dve leti, za prostovoljno
izpopolnjenje še tretje leto. (Pravica do enoletnega
prostovoljstva.)

Kot absolvent te šole smeš ot v o riti  oziroma
voditi tiskarno.

III. sekcija:  Poskusni zavod za fotokemijo in
grafični tisk.

Ni učni zavod; ravnateljstvo dovoljuje vstop vsem
primerno izobraženim interesentom, ki hočejo v labora¬
toriju preizkušati nove načine tiskanja ali fotografiranja.

3. C. kr. tehnološki obrtni muzej na Dunaju.
(K. k. technologisches Gewerbe Museum.)

Ta zavod obsega dve strokovni šoli:

A.  Višjo strok, šolo za strojno tehniko.

25

B.  Višjo strok, šolo za elektrotehniko.

Obe strokovni šoli imata namen  usposobiti
svoje absolvente v toliko, da zavzamejo boljše službe v
tvornicah in podjetjih, ali da sami izvršujejo to obrt v
večjem obsegu, zasledujoč višje  smotre.

Vzprejemni pogoji:  14 let, meščanska šola,
nižja srednja šola, vzprejemni izpit. Šolnina 240 K letno.

Učna doba:  pet let ali 10 semestrov.

Absolventi nadomeščajo za manjšo plačo akade-
mične inženirje.

Razun teh dveh strokovnih šol obstojajo še spe-
cijalni kurzi za papirno industrijo, za artilerijske mojstre itd.

II. Strokovne šole in učne delavnice.

1. Strokovne šole za tekstilno industrijo (tkal¬
ske šole) se dele v nižje (A) in višje  (B.)

A.

Strokovne šole (nižje) imajo po dva oddelka:

d)  splošna strokovna šola,  ki je lahko za:
tkanje, ali pletenje ali predenje.

Namen:  vzgojiti učence praktično in teoretično
za tkalsko obrt.

Vzprejemni pogoji:  vsaj dovršena ljudska šola
ter vsaj 14 dnevno prakso v tkalskem obrtu; v to svrho
se prireja vsako leto od 1. do 14. septembra praktični
pripravljalni tečaj, tako da s 15. septembrom, ko se
šola začne, že lahko vstopi.

Učna doba:  eno leto za vsako teh treh strok.

Poklici:  Absolventi postanejo pred dela  v ci  ter
izpolnjujejo podrejena mesta (službe) pri manipulaciji
in ekspediciji v tvornicah.

26

b)  specialna (posebna)  strokovna šola za
tkalce.

Namen: posebna izobrazba v tkalskem obrtu z
ozirom na tehnološko stran in risanja vzorcev.

Vzprejemnipogoj:  dovršeni splošni oddelek (a)
in najmanj enoletna praksa. Šolnine ni.

Učna doba:  eno leto.

Strokovne šole za tkanje imajo ti-le kraji: s
češkim učnim jezikom:  Dvur Kralove, Humpolec,
Lomnice, Nachod, Rychnov, Jilemnice, Usti nad Orlice,
vsi na Češkem, Prostejov in Frankstadt na Moravskem,
Krosno (Galicija) ima deželno tekstilno šolo s poljskim
učnim jezikom. Z nemškim učnim jezikom:  Dunaj,
Vrchlabi, Lanškroun (Landskron), Neubistritz, Rokytnice,
Rumburg, Schluckenau, Starkov, Warnsdorf, vsi na
Češkem; Mahrisch Schonberg, Rymarov, Sternberg,
Novy Jičin in Svitava vsi na Moravskem; Benešov,
Bruntal (Freudental) in Karnov (Jagerndorf) v Šleziji.

Strokovne šole za pletenje in vezenje  so na
Češkem v Strakonicah s češkim učnim jezikom in v
Krasna Lipa (Schonlinde) z nemškim učnim jezikom.

Strokovna šola za predenje  se nahaja v Libercah
(Reichenberg) na Češkem z nemškim učnim jezikom.

B.

Višje strokovne šole za tkalsko indu¬
strijo  so: v Ašu (Češko), Brnu in na Dunaju (v vseh
nemški učni jezik).*

* Na višji obrtni šoli v Belskem v Šleziji obstoja tudi teks-
tilno-tehnični oddelek.

27

V Ašu je višja strokovna šola za tekstilno industrijo
in sicer za: a ) tkanje in b ) pletenje s tehnično-komer-
cialno smerjo.

Pogoj:  nižja srednja šola. Učna doba:  dleta.

V Brnu ima „učni zavod za tekstilno
industrijo"  ta dva oddelka:

1. „višjo obrtno šolo za tekstilno indu¬
strijo"  z a)  mehanično-tehnično smerjo in b)  s
kemično-tehniško smerjo.

Vzprejemni pogoj:  nižja srednja šola. Učna
doba:  4 leta.

2. „Tečaj zaabiturijente"  in sicer zopet a) z
mehan.-tehniško smerjo in b ) s kemično-tehniško smerjo.

Vzprejemni pogoj:  matura srednje šole. Učna
doba:  eno leto.

Sem spada tudi: »strokovna šola za pozamen-
tiranje« (t. j. prevlaka gumbov, izdelovanje port, trakov
itd.) v Weipert (Vejprty) na Češkem z nem. uč. jezikom,
ima a)  nižjo stopnjo  (oddelek); vzprejemni po¬
goj:  dovršena ljudska šola, učna doba:  eno leto in
b)  višjo stopnjo  (oddelek); pogoj:  dovršeni nižji
oddelek (a), dvoletna praksa v tej stroki in vzprejemni
izpit. Učna doba:  eno leto.

2. Strokovne šole za obdelovanje lesa. Te se
nahajajo v sledečih krajih : Chrudim (Češko) Valaške
Meziriči (Moravsko) s češkim učnim jezikom., Hallstadt
(Gor. Avstrijsko), Kralikv, Tachau, Wallern, Bergreichen-
stein (Kašperske Horv) vsi na Češkem z nemškim
učnim jezikom, Cortina d’ Ampezzo (Tirolsko) in Mari-
ano (Primorsko) z italjanskim učnim jezikom, Kolomea
in Zakopane v Galiciji s poljskim učnim jezikom.

28

Pogoj: ljudska šola. Učna doba:  3—4 leta.

Strokovne šole za mizarstvo imajo ti-le kraji:
Kočevje, Hall (Tirolsko) in Konigsberg (Češko) vse z
nemškim učnim jezikom.

Za nas posebno važna sta dva oddelka na c. kr.
državnni obrtni šoli v Ljubljani: »mojstrska šola za
stavbno in pohištveno mizarstvo« in pa: »strokovna
šola za lesno in kameneno kiparstvo (podobarstvo)".
Seveda se nahajajo slični oddelki tudi na obrtnih šolah
drugih krajev n. pr. v Beljaku i. dr.

Važna je pa tudi »c. kr. strokovna šola za
mizarstvo v Kočevju« z nemškim učnim jezikom.

Ta obsega sledeče oddelke:

1. Oddelek za šoloobvezne dečke,  ki je
hkrati pripravljalni  te  čaj  strokovne šole za stavbno
in pohištveno mizarstvo.

Vzprejemni pogoji:  12let, z uspehom dovršen
šesti razred ljudske šole. Učna doba:  dve leti.

Po dovršitvi tega oddelka vstopi deček lahko h
kakemu mojstru v pouk ali pa v strokovno šolo za
stavbno in pohištveno mizarstvo.

2. Strokovna šola za stavbno in pohiš¬
tveno mizarstvo.

Vzprejemni pogoji:  dovršitev pod 1. ome¬
njenega oddelka ali pa tretji razred meščanske šole ali
tretji razred srednje šole poleg pouka v ročnosti (Hand-
fertigkeitsunterricht) in 14 letna starost. Učna doba:
3 leta.

Absolvent te šole je takoj vporaben kot mizarski
pomočnik. Plačati ni treba ne šolnine ne druzih pri¬
stojbin.

29

3. Trgovski tečaj za dečke in deklice, ki so
zadostili ljudskošolski obveznosti. Učna doba: 10 me*
secev ; pouk brezplačen !

4. Javna risarska šola za mojstre, po¬
močnike in sploh odrasle.  Brezplačno !

5. Tečaj za tesnopisje  (stenografijo) in

6. Tečaj za strojepisje.  Oba brezplačna.

3. Strokovne šole oziroma učne delavnice za
pletenje (košarstvo).

Državne učne delavnice za košarstvo
(nižje stopnje) se nahajajo: 1. pri Sv. Barbari v Halozah
in 2. v Radovljici na Kranjskem (slovenski učni jezik).

Namen, učna doba in vzprejemnipogoji:
Državna učna delavnica za košarstvo kakor tudi državni
potovalni tečaji za košarstvo in sorodne tehnike v pletenju
imajo namen, vsestransko pospeševati domače košarstvo.
Učna doba: 10 mesecev. Vzprejemajo se kot redni
učenci oni prosilci, ki so zadostili ljudskošolski obvez¬
nosti ; kot pripravljalni učenci (pouk v ročnosti) pa oni
otroci v ljudskošolski dobi, k se izven pouka v ljudski
šoli redno uče košarstva in kot izvanredni učenci pa
tisti pletarji, ki se nameravajo izvežbati v kaki posebni
stroki košarstva in oni kmetijski delavci, ki bi se radi na¬
učili pozimi priprostega pletenja kot postranskega opravila.
Šolnine ni, pripomočke pa oskrbuje zavod brezplačno.

Potovalne tečaje za košarstvo in sorodne
tehnike v pletenju  imamo v Ljubljani inv Sovodnjah
(Primorsko) s slovenskim učnim jezikom.

.Kot višja šola te vrste se sme smatrati „c. kr. učni
in poskusni zavod za košarstvo in sorodne
tehnike v pletenju na Dunaju.“

30

Pogoj:  dokončano 17. leto; dokaz, da se je
prosilec izučil te obrti; enoletna pomočniška praksa.

Učna doba:  eno leto.

4. Strokovne šole za obdelovanje kamna.

1. Predvsem bodi omenjena »strokovna šola
za lesno in kameneno kiparstvo 11  na ljub¬
ljanski obrtni šoli.  (Glej str. 43.)

2. „C. kr. strokovna šola za kiparstvo in
kamnoseštvo"  v Horicah na Češkem s češkim učnim
jezikom.

Zavod obsega razun a)  dnevne šole za kiparje in
b ) dnevne šole za kamnoseke še c) različne kurze in
javne risarske dvorane.

Namen in poklici:  izobrazba v teh strokah za
delovodje ali polirje, za samostojne kiparje in kamno¬
seke, za konstukterje v pisarnah večjih podjetjih, upra¬
vitelje kamnolomov in delavnic, za učitelje in profesorje
modeliranja na obrtnih šolah.

Vzprejemni pogoji:  14. leto, tretji razred

srednje šole, tretji razred meščanske šole ali dva letnika
obrtno-nadaljevalne šole.

Učna doba:  štiri leta; šolsko leto od 16. sep¬
tembra do 15. julija. Ta šola je edina svoje vrste in
vsega priporočila vredna.

Nadalje: „Strokovna šola za obdelovanje
lesa in kamna"  v Halleinu (Solnograško) z nemškim
učnim jezikom.

Obsega pripravljalni razred in tri letnike.

Vzprejemni pogoji: za pripravljalni razred : 14. leto,
ljudska šola; za prvi letnik: dva razreda meščanske ali
srednje šole.

31

Slične šole v manjšem obsegu so :

3. C. kr. strokovna šola za obdelovanje
kamna  v Saubsdorfu v Šleziji (trije letniki),

4. „deželna strokovna šola za industrijo
granita"  v Friedebergu v Sleziji (trije letniki) in

5. c. kr. strokovna šola za obdelovanje
kamna  v Laasu (Tirolsko).

Zadnje tri šole imajo nemški učni jezik.

6. Sem spada tudi velevažna:

C. kr. strokovna šola za brušenje in
vrezovanje biserov  (dragokamnov) in splošno
zlatarstvo in draguljstvo  v Tumovem na Češkem
s češkim učnim jezikom.

Zavod obsega: strokovno šolo a)  za brušenje
biserov in demantov (3 leta),

b)  za vrezovanje (graviranje) biserov (4 leta),

C)  za zlatarstvo in draguljstvo ter vlaganje biserov
v kovine (4 leta).

Namen:  teoretična in praktična izobrazba teh
panog obrta.

Vzprejemni pogoji:  dovršena ljudska ali

meščanska šola, 14. leto. Šolnine ni. Šolsko leto: od
16. septembra do 15. julija.

To je edina šola te vrste na Avstrijskem.

5. Strokovne šole za lončarstvo (keramiko).

Taka šola je:

C. kr. strokovna šola za keramiko (lon¬
čarstvo)  v Bechynu na Češkem s češkim učnim
jezikom.

Namen:  teoretično in praktično usposobiti učence
za samostojno izvrševanje lončarske obrti.

32

Ta šola obsega tri samostojne oddelke:

a)  strokovna šola za pečarje,

b)  strokovna šola za umetno lončarstvo in

c) strokovna šola za keramično slikanje.

Učna doba  vsakega oddelka traja tri leta.

Šolsko leto: 16. septembra do 15. julija.

Vsak obiskovalec te šole se ima takoj pri vpiso¬
vanju v prvi letnik odločiti za enega teh treh oddelkov;
ker istočasno obiskovati dva oddelka ni mogoče.

Absolvent enega oddelka dobi spričevalo, učno
pismo (pomočniško pismo), ki ga upravičuje začeti in
izvrševati dotično obrt.

Vzprejemni pogoji:  vsaj ljudska šola; zdrav¬
niško spričevalo. Šolnine ni, samo vpisnina 4 K.

Enaka šola z istimi pogoji je:

C. kr. strokovna šola za keramiko in
sorodno umetno obrt  v Teplitz-Schonau na Češkem
z nemškim učnim jezikom.

Slični sta še „strokovni šoli za keramično
industrijo"  v Znojmu na Moravskem z nemškim
učnim jezikom in v Kolomea v Galiciji s poljskim
učnim jezikom.

6. Strokovne šole za industrijo stekla.

1. C. kr. strok, šola za industrijo stekla
v Steinschonau na Češkem z nemškim učnim jezikom.

Namen:  vzgojiti s teoretičnim in praktičnim po¬
ukom za poznejši poklic:

a)  risarje za industrijo stekla,

b ) risarje na steklo in porcelan,

c) graverje na steklo ter

č ) strugarje za steklo. ;

33

Pri tem zasleduje vedno višje  smotre (cilje).

Učna doba:  tri leta; podaljša jo pa vsakdo
lahko še za eno leto v svrho temeljitejše izobrazbe.
Šolsko leto: 15. septembra do 15. julija.

Vzprejemni pogoji::  vsaj z dobrim uspehom
dovršena ljudska šola; prednost ima tisti, ki ima že
nekaj prakse v tej panogi.

Odhodno spričevalo te šole usposablja do samo¬
stojnega izvrševanja tega obrta, če se izkaže po absol-
viranju te šole vsaj z enoletno prakso kot pomočnik.

Poklici,  ki jih absolventi dosežejo, so: samo¬
stojni slikarji na steklo, samostojni graverji na stekla,
risarji vzorcev za večje tovarne za steklo in porcelan,
litografi keramičnih slik za tiskarne, potniki in uradniki
v trgovinah s steklom in porcelanom. Priporoča se, da
gredo absolventi takoj po dovršeni šoli v tujino, nabirat
nadaljnih skušenj ter potem v domovini izvrševati
to obrt.

2. Enaka šola se nahaja v mestu Haida  na
Češkem z nemškim učnim jezikom.

7. Strokovne šole za obdelovanje železa in jekla
in za ključavničarstvo.

Take šole so:

1. C. kr. strokovna šola in poskusni
zavod za obdelovanje železa in jekla  v Steyru
(Gor. Avstr.) z nemškim učnim jezikom. — Deli se v

a)  oddelek za nožarje,

b)  oddelek za izdelovalce orodja,

c) oddelek za graverje kovin.

Vzprejemni pogoji:  14. leto; nižja srednja

šola. Učna doba:  tri leta.

3

34

2. Slična šola je: C. kr. strokovna šola za
kovinsko industrijo v Nixdorfu na Češkem z
nemškim učnim jezikom.

3. Č. kr. strokovna šola za ključavničar¬
stvo v Brucku ob Muri (Gor. Štajersko) z nemškim
učnim jezikom. 14. leto ; ljudska šola ; Učna doba: tri leta.

4. C. kr. strokovna šola za umetno klju¬
čavničarstvo  v Kraljevem Gradcu (Češko) s češkim
učnim jezikom. 14. leto ; meščanska šola ali trije razredi
srednje šole. Učna doba: 3 leta.

5. C. kr. strokovna šola za ključavni¬
čarstvo  v Ebenseeju (Gor. Avstrijsko). Pogoj za
vzprejem v pripravljalni razred: ljudska šola; za prvi
razred pa meščanska šola z vzprejemno skušnjo. Učna
doba: štiri leta.

6. C. kr. strokovna šola za obdelovanje
železa in jekla  v Fulpmesu na Tirolskem z nem¬
škim učnim jezikom. 14. leto; ljudska šola. Učna doba:
tri leta.

7. Strokovna šola za železno in jekleno
obrt  v Waidhofenu a. d. Ybbs (Gor. Avstrijsko) je
privatni zavod.

8. C. kr. strokovna šola za obdelovanje
kovin (kleparstvo in instalacija)  v Budejevicah
z nemškim učnim jezikom. (Se letos snuje).

8. Strokovne šole za elektrotehniko in stroj¬
niško obrt.

1. Predvsem naj bo opozorjeno na raznotere
obrtne šole  s takimi oddelki (glej I., str. 19. in 20.;
in VI. 3, str. 6), zlasti pa na ljubljansko obrtno šolo z
oddelkom 111. str. 41. in 42.

35

2. Nižja šola te vrste je: strokovna šola za
strojniško obrt v Prerovu (Moravska) s češkim
učnim jezikom. 14. leto ; ljudska šola; dva letnika.

3. Sem spadata: Sola za strojniške in elek¬
trotehnične vajence („Maschinen- und Elek-
t ro  j u n g e n sc  h u 1 e“) v Pulju in Šibeniku* z nemškim
učnim jezikom.

Vzprejemni pogoji:  Dovršeno 14. in ne pre¬
koračeno 16. leto; vsaj ljudska šola; telesna usposobnost
(zdravniško spričevalo na podlagi nabora, dober vid in
razločevanje barv); podpis reverza, kjer se prosilec
zaveže, za vsako šolsko leto, ki ga prebije na tej šoli,
■eno leto čez obligatno dobo štirih let pri mornarici
dalje časa služit; vzprejemna skušnja. Prošnje je na¬
sloviti do konca maja na „c. in kr. pristaniški admiralat“
v Pulju, vlagajo se pa pri poveljstvu najbližjega dopol¬
nilnega okraja. Nekolkovani prošnji je priložiti: krstni
(rojstni) list, domovnico, zdravniško spričevalo (načeto
zobovje mora biti že prej plombirano), reverz, zadnje
šolsko spričevalo in spričevalo o nravnostnem zadrže¬
vanju. — Učna doba:  tri leta; šolsko leto začne
15. septembra.

Absolventi postanejo podčastniki, dosežejo pa tudi
lahko višja uradniška mesta (vodje strojnih in elektro¬
tehničnih obratov) do oficirskih služb VII. činovnega
razreda.

Šolnine ni; sploh gre vsa oskrba na erarične stroške.
Prednost do vzprejema imajo sinovi tistih staršev, ki

* Z letošnjim letom se namerava pretvoriti „šolo za ladijske
vajence" (Schiffsjungenschule) v Šibeniku v „šolo za strojniške in
elektrotehnične vajence".

3 *

36

služijo pri mornarici, ali pri vojakih sploh, ali pa sinovi
državnih slug.

9. Strokovne šole za izdelovanje godbenih
inštrumentov.

1. C. kr. strokovna šola za izdelovatelje
godbenih instrumentov v Kraslicah  (Češko) z
nemškim učnim jezikom.

Ustroj:  Ta šola obsega tri oddelke: a)  oddelek
zamuzikalnipouk;  posreduje učencem ono muzikalno'
predizobrazbo, ki je sploh izdelovateljem godbenih in¬
strumentov potrebna.

Vzprejemni pogoji:  starost najmanj 10 let,,
nadarjenost za godbo in telesna sposobnost za igranje:
na pihala.

Učna doba:  3 leta.

b)  Učna delavnica za izdelovanje lesenih
pihalnih instrumentov.

C)  Učna delavnica za izdelovanje kovin¬
skih pihalnih instrumentov.

Za oddelka b)  in c) veljajo sledeče opombe : učna
doba  2 leti, za vzprejem  treba dokaza, da ima za
seboj vajeniško dobo te obrti.

Absolvent ene teh delavnic dobi spričevalo, ki ga
usposablja, do samostojnega izvrševanja tega obrta, če
se izkaže po absolviranju šole, z vsaj enoletno prakso
kot pomočnik.

2. Enaka šola se nahaja tudi v Schonbachu
na Češkem z nemškim učnim jezikom.

10. Strokovne šole za izdelovanje bronastega
blaga.

37

C. kr. umetno-obrtna strokovna šola za
pasarje, graverje in izdelovatelj e bronastega
blaga v Jablonecu (Češko) z nemškim učnim jezikom.

Ta šola obsega tele oddelke:

a)  strokovno šolo za graverje in cizelerje;

b ) za pasarje in zlatarje (bižuterija);

c) strokovno šolo za dekorativno in keramično
risanje in slikanje;

č)  strokovno šolo za figuralno risanje in slikanje.

Namen šole:  teoretična in praktična izobrazba
za te panoge industrije.

V z prejem ni pogoji:  dovršena ljudska ali me¬
ščanska šola.

Učna doba  vsakega oddelka: 3 do 4 leta.

11. Strokovna šola za urarstvo.

C. kr. strokovna šola za urarsko indu¬
strijo  v Karlsteinu na Nižje Avstrijskem z nemškim
učnim jezikom.

Ta šola ima namen, izobraževati obiskovalce v
urarski obrti z ozirom na njih bodoči poklic kot po¬
močnike, delovodje in samostojne obrtnike ter podajati
že izučenim urarjem nadaljno strokovno izobrazbo.

Učna doba  traja tri šolska leta (16. septembra
■do 15. julija).

Vzprejemni pogoji:  14. leto, vsaj  dovršena
ljudska šola. Šolnine in vpisnine ni.

Od 54 tedenskih učnih ur jih odpade povprečno
13 na teoretične predmete, ostalih 41 ur pa na praktično
■delo v učnih delavnicah.

Omeniti je, da podeljuje obiskovalcem razun drugih
nemških činiteljev tudi zagrebška trgovska in obrtna
zbornica eno ustanovo po 400 K letnih.

38

Spričevalo, ki ga dobe učenci koncem tretjega leta,
nadomešča pomočniško pismo ter dovoljuje po vsaj še
enoletni praksi nastop in otvoritev samostojnega obrto-
vanja. To spričevalo pa skrči tudi triletno vojaško službo
na dveletno.

Priporoča se urarjem, ki nameravajo izročiti otrokom
svojo obrt.

12. Strokovna šola za ročno strelno orožje*

C. kr. učni zavod in preiskuševališče za
ročno strelno orožje  v Borovljah na Koroškem.

Strokovni oddelki te šole so:

1. Za železninarje, 2. za izdelovatelje oblesja pri
puškah (Schafter) in 3. za graverje orožja.

Namen:  vzgojiti učence z urejenim teoretičnim
in praktičnim poukom za poznejše pomočnike, pred¬
delavce, delovodje in samostojne obrtnike puškarskega
in graverskega obrta. Izpopolnjuje pa tudi že izučene
pomočnike do popolnega obvladanja stroke.

Učna doba:  štiri leta za vsak oddelek. Šolsko
leto: 15. septembra do 15. julija.

Vzprejemajo  se:  v prvi letnik učenci, ki so
14 let stari in ki so dovršili ali dva letnika meščanske
šole ali dva letnika srednje šole ali pet letnikov petraz-
redne ljudske šole.

Prednost imajo sinovi onih starišev, ki izvršujejo,
ali so vsaj zaposleni pri puškarski obrti.

Šolnina znaša 20 K.

Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk
je za učence vseh treh oddelkov skupen.

Opomba: Napreizkuševališčuse  preizkuša
vposlano ročno strelno orožje glede kakovosti; raziskujejo

39

se pa teoretično in praktično vsi pogoji, ki jih mora
izpolniti dobro  strelno orožje.

13. Strokovne šole za strojno pletenje (nogovi-
čarstvo) in čipkarstvo.

Pretežno za žensko mladino.

Ti zavodi so: strokovna šola za ročno in strojno
vezenje v Kraslicah (Češko) zjnemškim učnim jezikom.

Za čipkarstvo imamo nekaj slovenskih šol: Idrija,
Čepovan, Dolnja Otlica, Bovec, Sovodnje i. dr.

III.

Nam najbližja zastopnica delovodskih šol je:

C. kr, državna obrtna šola v Ljubljani.

Obrtna šola obsega začasno  sledeče oddelke:

I. Stavbno-obrtno šolo  (Bauhandwerkerschule) ;

II. delovodsko šolo za mehanično-teh-
nične (kovinske) obrte  (Werkmeisterschule);

III. delovodsko šolo za elektrotehniko;

IV. mojstrsko šolo za stavbno in pohi¬
štveno mizarstvo;

V. strokovno šolo za lesno inkameneno
kiparstvo  (podobarstvo);

VI. specijalne  (posebne) tečaje za obrtnike;*)

VII. javno risarsko in modelirsko šolo;

*) Po potrebi se namreč lahko otvorijo strokovni tečaj za
dekoracijske in sobne slikarje (traja tri-zimske tečaje), strokovni
kurz za vodnjakarje (tri mesece), ali strokovni kurz za cevne teh¬
nike (instalacija plinovodov, vodovodov in kurilnih naprav, en
zimski tečaj = šest mesecev), strokovni kurz za šoferje itd. Taki
kurzi se lahko otvorijo, če se zglasi najmanj 10 udeležencev.

40

VIII. žensko obrtno šolo ;

IX. strokovne tečaje za izobrazbo uči¬
teljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah.

I. Stavbno-obrtna šola.

K stavbnim obrtnikom spadajo:

a)  stavbeniki (Baumeister),

| zidarski | Maurer- |

b)  J tesarski [ mojstri, Zimmerer- j Meister

| kamnoseški I Steinmetz- j

c)  vodnjakarji (Brunnenmeister).

a)  Stavbeniki se neposredno izobražujejo na višjih
obrtnih šolah navedenih pod I. str. 19.

b)  Zidarske, tesarske in kamnoseške mojstre pa
izobražuje naša obrtna šola v Ljubljani.

c) Za vodnjakarje se otvori po potrebi (oglasiti se
mora najmanj 10 udeležencev) od slučaja do slučaja
(trimesečni kurz.)

Naloga, učna doba, vzprejemni pogoji in
poklici, ki jih dosežejo absolventi stavbno-
obrtne šole.

Stavbno-obrtna šola  ima namen, podajati
pomočnikom zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega
obrta tisto znanje in tisto spretnost, ki je podlaga
uspešnejšemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi uspo¬
sobiti za mojstrske izkušnje. Stavbno-obrtna šola obsega
pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za
vsakega navedenih obrtov po pet mesecev. (Od dne
3. novembra do 31. marca.) Če vajenec ni dovršil
3. razreda kake strokovne nadaljevalne šole za stavbni
obrt, potem vstopi v pripravljalni tečaj; če je pa dovršil

41

ta 3. razred, potem lahko vstopi takoj v 1. tečaj stro-
kovne-obrtne šole. Potemtakem je moči stavbno-obrtno
šolo dovršiti v treh odnosno v dveh zimskih tečajih.
Za vzprejem je treba prosilcu dokazati, daje  star 17 let
in, da se je izučil tistega obrta, v katerem si želi dalje
izobraževati. Vpisovanje na stavbno-obrtni šoli se vrši v
dneh 29., 30. in 31. oktobra.

Pouk je teoretičen in praktičen. Po potrebi se
bodo vršili tudi mojstrski tečaji za zidarje, namenjeni
absolventom stavbno-obrtne šole, ki so ravno pred moj¬
strsko skušnjo in se hočejo zanjo še posebej pripraviti.
Ta pouk se vrši samo v poletnem tečaju in traja tri in
pol meseca.

Poklici, ki jih dosežejo absolventi stavbno-obrtne
šole, so raznoteri. Ta šola daje zmožnost in podlago,
da napravijo absolventi izpite za zidarskega, tesar¬
skega ali kamnoseškega mojstra;  poleg tega
skrajša odhodno spričevalo tesarjem in kamnosekom
predpisano praktično uporabo za eno leto.

Absolventi stavbno obrtne šole dobe tudi službe
železniških mojstrov  (poduradnikov) pri c. kr.
državnih železnicah.

Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema
za stavbne pomočnike;  ako napravijo potem pred¬
pisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo
službo poštnih oficijantov.  Tudi postanejo stavbni
polirji in stavbni risarji.

II. Delovodska šola za mehanično-tehnično
obrt in

III. Delovodska šola za elektrotehniko.

42

Naloga, učna doba, vzprejemni pogoji
in poklici, ki jih dosežejo absolventi teh
dveh oddelkov:

Ta dva oddelka pripravljata obiskovalce s siste¬
matičnim poukom teoretično in praktično za njihov
prihodnji poklic. Učna doba  traja dve celi šolski
leti. Za vzprejem treba dokazati, da je učenec star
17 let, in da se je izučil  kakega kovinarskega obrta
(n. pr. ključavničar, kovač, urar) ali, da si je pridobil
vsaj triletno prakso v kakem mehanično - tehničnem,
ali elektrotehničnem obrtu.

Poklici,  ki jih dosežejo absolventi teh oddelkov,
so zopet raznoteri: Odhodno spričevalo delovodske šole
za mehanično-tehnične obrte in za elektrotehniko nado¬
mešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (po¬
močniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje
pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotič-
nega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve
in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec
(pomočnik) oziroma tvorniški delavec.

Po službenem pravilniku za osobje, podrejeno
c. kr. železniškem ministrstvu, se za železniške
mojstre, zgradbene mojstre, mostne mojstre,
delovodje za plinove in električne naprave
za zavode in delavnice za impregniran j e,
za vozne revizorje, višje sprevodnike, skla¬
diščne mojstre, vozne in telegrafske mojstre,
zahteva kot šolska p re d i z o br az b a spričevalo
o absolviranju delovodske šole.

Pouk je teoretičen in praktičen.

43

IV. Mojstrska šola za stavbno in pohištveno
mizarstvo nudi mizarskemu pomočniku  priliko, da
se v svojem obrtu višje izobrazi in se usposobi za
preddelavca, delovodjo ali samostojnega vodjo kakega
obrtovanja ; daje pa tudi mizarskim mojstrom priliko,
da razširijo in izpopolnijo svoje znanje v praktičnem,
risarskem in obrtno-trgovskem oziru. Pouk traja en cel
letni tečaj. Pri vzprejemu je treba dokazila, da se je
izučil prosilec pri mojstru, ali da je absolviral obrtno
učilnico, ki nadomešča mojstrski pouk, nadalje, da je
delal najmanj eno leto za pomočnika, oziroma tvor-
niškega delavca v mizarskem obrtu.

Spričevalo z uspehom dovršene mojstrske šole za
stavbno in pohištveno mizarstvo daje pravico do takoj¬
šnega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega
obrta, ako je dotičnik izpolnil splošno zakonite
zahteve.

Pouk je teoretičen in praktičen. Vpisovanje se vrši
15. in 16. septembra.

V. Strokovna šola za lesno in kameneno kipar¬
stvo daje svojim učencem s premišljenim poukom
obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo o
lesnem in kamenem kiparstvu. Posebno goji cerkveno
smer ter upošteva dotične težnje in navade v deželi.
Učna doba  traja tri celoletne tečaje.

Absolventi, ki se žele poglobiti v svoji stroki,
smejo še četrto leto ostati na zavodu in lahko obdrže
svoje morebitne ustanove in podpore. Ob vzprejemu je
prosilcu dokazati, da je zadostil ljudskošolski dolžnosti,
da je dovršil 14. leto svoje starosti, oziroma, da jo bo
dosegel v letu vzprejema. To je torej edini odde-

44

lek* na katerem prosilcu ni treba, da bi bil
že izučen v dotični obrti, ampak zadostuje,
da je zadostil ljudskošolski obveznosti.

Odhodno spričevalo strokovne šole za lesno in
kameneno kiparstvo nadomešča dokaz o pravilnem do-
vršenju učne dobe (pomočniško pismo, ozir. pomočniški
izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega
izvrševanja kiparskega obrta v lesu in kamnu, ako so
izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže
enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik) ozir. tvor-
niški delavec.

Pouk je teoretičen in praktičen (modeliranje, kipar¬
stvo). Vpisovanje je 15. in 16. septembra.

VI. Špecialni (posebni) tečaji za obrtnike.

1. Tečaj za obrtnike, ki nimajo zadostne spret¬
nosti v prostoročnem risanju, v geometriji, v geome¬
trijskem in projekcijskem risanju.

2. Tečaj za strojeznanstvo in strojno risanje za
pripadnike mehanično-tehničnih obrtov.

3. Tečaj za strokoznanstvo in strokovno risanje
za les obdelujoče obrtnike, zlasti za stavbne in pohiš¬
tvene mizarje in za modelne mizarje.

4. Tečaj za elektrotehniko.

Ti štiri špecialni tečaji dajejo obrtnikom priložnost,
da se udeležujejo risarskega pouka, strokovnih pre¬
davanj in eventuelno pouka v delavnici ter razširijo
svojo izobrazbo in porabnost v obrtu. Šolsko leto
traja od 1. oktobra do 30. aprila.

* Razun oddelka VII. javne risarske in modelirske šole.
(Glej str. 46.)

45

Vzprejemajo se mojstri in pomočniki, ki so zado¬
stili zakoniti šolski obveznosti, in vajenci, ki so že
uspešno dovršili obrtno nadaljevalno šolo.

Vpisovanje se začne tri dni pred začetkom šol¬
skega leta.

5. Tečaj za opravnike parnih kotlov.

6. Tečaj za upravnike parnih strojev.

7. Tečaj za strojevodje (vlakovodje).

Namen teh treh tečajev je, dati obiskovalcem za
njih poklic potrebno strokovno znanje in jih usposobiti
za predpisane izkušnje, ki jih lahko delajo, ko so
izpolnili zakonita določila.

Tečaj za upravnike pri parnih kotlih se začne
dne 1. oktobra in traja 4 mesece. Tečaj za upravnike
parnih strojev in za strojevodje se začne dne 1. febru¬
arja ; prvi traja 3 mesece, drugi pa 3 1 / 2  meseca. V
vsakem teh treh tečajev se poučuje po 3 ure na teden
in sicer ob delavnikih le zvečer in ob nedeljah le
dopoldne.

Vzprejemni pogoji:  Za opravnike parnih
kotlov je potreben dokaz, da je prosilec zadostil Ijudsko-
šolski obveznosti, da se je izučil kakega mehanično-
tehničnega obrta in da je star 18 let. Za upravnike
parnih strojev in za strojevodje veljajo isti vzprejemni
pogoji, kakor za upravnike parnih kotlov, in razen teh
še dokaz, da je prosilec uspešno obiskoval tečaj za
upravnike parnih kotlov, ali da je -napravil predpisano
izkušnjo za upravnike parnih kotlov.

Tečaji se vrše le, ako se oglasi najmanj 15 ude-
ležnikov. Čas vpisovanja se objavi vsakokrat posebej.

46

VII. Javna risarska in modelirska šola daje
vsem absolventom zavoda, obrtnim pomočnikom, samo¬
stojnim obrtnikom in sploh vsem interesentom priliko,
da se vadijo in izpopolnjujejo v risanju in modeliranju.

Pouk se prične 1. oktobra in se konča zadnjo
nedeljo meseca maja. Pouk se vrši vsako nedeljo od
9. do 12. ure dopoldne. Za vzprejem  zadostuje
dokaz, da je prosilec delavec, pomočnik, risar, pred¬
delavec ali delovodja v kakem obrtnem obratu, ali da
izvršuje obrt samostojno.

Ako je dovolj prostora, se vzprejemajo tudi učenci
višjih razredov srednjih šol ali učiteljišča.

VIII. Ženska obrtna šola obsega tri oddelke in
sicer za šivanje perila, za izdelovanje obleke in za
vezenje.

Naloga teh oddelkov je: dekleta in žene, v enem
navedenih obrtov praktično izučiti, pri čemer se obisko¬
valke tudi splošno in v gospodinjstvu  izobra¬
žujejo. Vsak oddelek ima dva letnika, ki trajata po
10 mesecev; vrhutega ima vsak oddelek tudi enoletni
a tel j er s ki tečaj za absolventinje.  Za vzprejem
je treba dokazila, da je prosilka zadostila ljudskošolski
obveznosti in da je dopolnila 14. leto. Vpisuje se 15.
in 16. septembra.

Spričevalo oddelka za šivanje oblek in od¬
delka za vezenje  nadomešča dokaz o pravilnem
dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma po¬
močniški izpit) in daje pravico do izvrševanja
krojaškega, na izvrševanje otroških in žen¬
skih oblek omejenega obrta,  oziroma do obrta
zlatega, srebrnega in bisernega vezenja.

47

Pouk je teoretičen in praktičen (delovni pouk in
krojno risanje).

Splošne določbe.

Vseh  učnih priredb na zavodu se lahko udele¬
žujejo tudi ženske.  Vsak novovstopajoči učenec plača
2 K vpisnine, ki se nikomur ne izpregleda. Poleg tega
je treba plačati za vsak semester 5 K šolnine in če je
oddelek združen z delavnico, še vsak semester 6 K
pristojbine za delavnico.

Revnim, rednim učencem se šolnina in pristojbina
za delavnico lahko popolnoma ali do polovice izpre¬
gleda. O dotičnih prošnjah odločuje c. kr. deželna vlada.
Vsak  učenec mora biti vešč  učnega, to je sloven¬
skega jezika.

B.

Trgovsko šolstvo.

Trgovskih šol imamo tri vrste: 1. nižje, 2. srednje
in 3. trgovske visoke šole.

1. Nižje trgovske šole.

Učna doba:  dve leti. Vzprejemni pogoji:
14. leto, meščanska šola ali trije razredi srednje šole.

Poklici:  Absolventi teh šol dobijo službe kot
kontoristi, knjigovodje, korespondenti, blagajniki pri
različnih trgovskih podjetjih; postanejo pa tudi lahko
bančni uradniki; dostopna so absolventom tudi pisar¬
niška mesta v deželni, mestni in državni službi, zlasti
pri pošti in železnici.

48

Takih šol imamo na Slovenskem:

a) Slovenska trgovska šola v Ljubljani  s
pripravljalnim razredom za manj izšolane učence, n. pr.
za učence s samo dovršeno ljudsko šolo. Na tej šoli
so tudi vzporedni razredi za dekleta.

S to šolo je še združena Zadružna šola. Po¬
goj:  16. leto, ljudska šola. Namen:  izobrazba v za¬
družništvu. Učna doba:  15. oktobra — Velike noči.

b ) Zasebna Mahrova trgovska šolav  Ljub¬
ljani z nemškim učnim jezikom.

c) Slovenska trgovska šola v Trstu.

č)  Dvorazredne trgovske šole so še v Celju in
Celovcu  z nemškim učnim jezikom in v Gorici  z
italijanskim učnim jezikom, v Kotoru in Splitu pa s
hrvatskim učnim jezikom ter v mnogo drugih krajih z
nemškim ali češkim učnim jezikom.

2. Trgovske srednje šole  so
trgovske akademije,

ki se nahajajo v teh-le mestih : Gradec, Trst (tu je s
trgovsko akademijo združena nautična akademija, obe z
italijanskim učnim jezikom), Dunaj, Praga, Brno in v
mnogih drugih krajih s češkim ali nemškim učnim
jezikom.

Ustroj trgovskih akademij:

Namen:  podati učencem primerno splošno znanje
(oliko) ter strokovno predizobrazbo za uspešno vele¬
trgovino  in izobraževati trgovske uradnike za banke,
kreditne zavode in prometne institute.

Učna doba:  štiri leta, šolsko leto kakor na
srednjih šolah.

49

Vzprejemni pogoji: Za prvi letnik: 14. leto,
nižja srednja šola. Vzprejmejo se tudi prosilci z dovršeno
meščansko šolo, a le-ti morajo delati še prej strogo
vzprejemno skušnjo. — Šolnina letnih 300 K in enkratna
vzprejemna taksa 10 K.

Abiturijentski tečaj.

S trgovsko akademijo je navadno spojen tudi
enoletni strokovni tečaj za abiturijente sred¬
njih šol.

Ta tečaj ima nalogo, podati mladeničem, ki so
dovršili srednjo šolo, tekom enega leta kar najtemelji¬
tejše trgovsko (komercijalno) strokovno znanje. Tudi
nudi juristom in tehnikom priliko, da spoznajo v tem
tečaju organizacijo trgovine in prometa ter trgovsko
računanje.

Ta kurz traja od 1. oktobra do 10. julija. Šolnina
za ves tečaj 320 K.

3. Trgovska visoka šola  je

Eksportna akademija na Dunaju.

Ta visoka šola ima namen,  podati slušateljem
čim najobširnejše komercijalno trgovsko znanje v splo¬
šnem, in jih usposobiti še v posebnem oziru, prevzeti
in trajno izpolnjevati v prid avstrijskemu zunanjemu
trženju višje trgovske naloge v tu- in inozemstvu, zlasti
pa v prekmorskih tržiščih.

Poklici:  absolventi dobe n. pr. pri zunanjih avstrij¬
skih konzulatih jako dobre službe.

Eksportna akademija d'bsega:

1. enoletni splošni oddelek;

2. dva letnika (štiri semestre) eksportne akademije
same;

4

50

3. specijalne tečaje za dela v bankah;

4. komercijalne tečaje za juriste;

5. splošno pristopne specijalne tečaje in večerna
predavanja;

6. specijalni tečaj o zavarovanju.

1. Splošni oddelek  nima le namena,  pri¬
pravljati slušatelje na poznejši pouk v akademiji sami,
nego naj podaja slušateljem tudi v sebi zaključeno, kar
najobširnejše splošno trgovsko znanje in znanje tujih
jezikov.

Učna doba:  eno leto, vpisovanje 28., 29. in 30.
septembra, pouk se začne 1. oktobra.

Vzprejemajo  se:  Absolventi srednjih šol z

zrelostnim spričevalom, absolventi višjih obrtnih šol
(zrelostno spričevalo) ter absolventi trgovske akademije
in absolventi abiturijentskega tečaja na trgovski akademiji.

Akademija  sama ima namen,  usposobiti
slušatelje, da morejo izpolnjevati višje komercijalne
naloge v prid avstrijski trgovini z zunanjimi trgi.

Učna doba:  4 semestre, to je 2 leti, vpisovanje
28., 29. 30. septembra.

Vzprejemni  pogoji: a)  brez vzprejemne skušnje
se sprejmejo: slušatelji splošnega oddelka, ki so prebili
letno zaključno skušnjo z dobrim uspehom, absolventi
trgovske akademije in absolventi abiturijentskega tečaja
na trgovski akademiji, b ) z vzprejemno skušnjo se pa
sprejmejo: abiturijenti srednjih šol (maturitetno spriče¬
valo). Ta vzprejemna skušnja obsega francoščino in
komercijalne predmete in sicer: trgovsko aritmetiko,

korespondenco, knjigovodstvo, trgovsko in menično
znanstvo.

.51

Šolnina za vsak semester na akademiji znaša 150 K
in razen te še kolegnina po 5 K za vsako tedensko uro
v semestru.

Marljivi slušatelji se oproste šolnine, a šele v
drugem semestru. Za prvi semester jo mora vsak plačati.

Natančnejši podatki so razvidni iz programa eks-
portne akademije.

Končno naj tu omenimo še italijansko trgovsko
visoko šolo Scuola superiore di commercio, ustanova
Revoltella v Trstu, z italijanskim učnim jezikom.

Učna doba:  dve leti, tretje leto je namenjeno
izobrazbi profesorjev za italijanske trgovske akademije.

Vzprejemni pogoji:  srednješolska matura ali
matura na trgovski akademiji.

C.

Poljedelsko (kmetijsko ali gospo¬
darsko) šolstvo.

Te šole se dele zopet v tri vrste: 1. nižje, 2. srednje
in 3. poljedelske visoke šole.

1. Nižje poljedelske šole  so naše velevažne
kmetijske šole, ki jih imamo na Grmu  (Kranjsko),
v Št. Jurju  ob juž. žel. (Štajersko) in v Gorici.

Kot vzorec za ustroj teh kmet. šol naj nam služi:

Deželna kmetijska šola na Grmu

Ustroj:  Kranjska kmetijska šola na Grmu ima
namen,  da se mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo,
v najkrajši dobi in z najmanjšimi stroški primerno

4 *

52

izobrazijo za kmetijski poklic, in da se s prirejanjem
praktičnih tečajev vpliva na povzdigo kmetijstva v de¬
želi. V ta namen ima šola na razpolago obsežno go¬
spodarstvo, ki se peča z vsemi panogami kranjskega
kmetijstva.

Šola obstoji iz dveh oddelkov, namreč iz a)  zimske
šole in b ) celoletne šole.

a)  zimska šola ima namen,  podati v naj¬
krajšem času tisto strokovno izobrazbo, ki je dandanes
kmetovalcem neobhodno potrebna. S to šolo naj se
učenci usposobijo za uspešno kmetovanje po živino¬
rejskih in poljedelskih krajih Kranjske. Pouk v zimski
šoli obsega dva zimska tečaja po 5 mesecev, skupaj
torej 10 mesecev, ki se pričneta vsako leto z mesecem
novembrom in trajata do konca marca.

b)  Celoletna šola ima namen  poučevati učence
predvsem v vinogradništvu, kletarstvu, sadjarstvu in
uporabi sadja, ter traja zaradi potrebnega praktičnega
poduka celo leto.

Ta šola naj učence usposobi za gospodarstvo po
vinorodnih krajih Kranjske. Zimski tečaj v tej šoli traja
od začetka novembra do konca marca, skupaj 5 me¬
secev, poletni tečaj pa od začetka aprila do konca
oktobra z enomesečnimi počitnicami meseca julija,
skupaj torej 6 mesecev, tako da traja celoletna šola
11 mesecev.

Učenci celoletne šole, ki se želijo temeljitejše iz¬
obraziti v živinoreji, mlekarstvu, travništvu in drugih
pomožnih vedah, lahko vstopijo po končani celoletni
šoli v drugi tečaj zimske šole tako, da dovrše popolni
kmetijski pouk na zavodu v poldrugem letu.

53

Prvi zimski tečaj v obeh šolah  služi pred vsem
za pouk v splošno izobraževalnih in utemeljevalnih
predmetih. Druga tečaja obeh  šol  pa služita pred¬
vsem kmetijsko-strokovnemu pouku.

Učna doba, vzprejemni pogoji, šolnina  in
učni načrt.

Šolsko leto obeh šol začne vsako leto 3. novembra
in se konča v zimski šoli z 31. marcem, v celoletni šoli
pa z 31. oktobrom. Celoletna šola ima zimski in poletni
tečaj. Zimski traja od začetka novembra do konca
marca, poletni pa od začetka aprila do konca oktobra.

Prosilec za obisk šole mora biti najmanj 16 in
ne čez 25 let star. Le telesno močno razviti se vzprej-
mejo tudi že s 15 letno starostjo. Dovršeno mora imeti
ljudsko šolo. Prošnji na ravnateljstvo, ki jo je predložiti
do 15. septembra, je še priložiti: rojstni list, zadnje
šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo o telesni spo¬
sobnosti, izjavo staršev oziroma varuha, s katero se
zavezujejo plačevati stroške šolanja in spričevalo o
lepem vedenju.

Plačujoči učenci zimske šole plačujejo za hrano
in stanovanje za vsak tečaj 150 K, plačujoči učenci
celoletne šole pa 300 K za celo leto. Šolnina znaša za
vsak tečaj 20 K. Za sinove kranjskih posestnikov je
ustanovljenih od deželnega odbora 50 prostih mest na
zavodu. Prošnjo za prosta mesta .je vposlati obenem s
prošnjo za vzprejem ravnateljstvu do 15. septembra.

Pouk je teoretičen in praktičen. Obsega sledeče
predmete:

54

Splošno izobraževalni predmeti: verouk,
spisje, računstvo, geometrija, zemljemerstvo in risanje.
Utemeljevalni predmeti:  fizika, kemija, prirodopis.
Strokovni predmeti:  živinoreja, mlekarstvo, polje¬
delstvo, travništvo in planšarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo,
gozdarstvo, kmetijsko gospodarstvo, živinozdravilstvo,
vinarstvo, kletarstvo, uporaba sadja, čebeloreja.

Pomožni predmeti:  kmetijsko knjigovodstvo,
kmetijsko zadružništvo, kmetijsko kupčijstvo, kmetijsko
zakonodajstvo.

Neobvezni predmeti:  nemščina in petje.

Na zavodu se vrši še viničarski tečaj  od
15. februarja do 31. oktobra in tečaj za živinorejske
vajence od 1. aprila do 31. oktobra.

S kmetijsko šolo še je združena Gospodinjska
šola v Šmihelu.

Slični kmetijski šoli sta:

Deželna kmetijska šola v Gorici s slovenskim
in laškim samostojnim oddelkom ter

Deželna kmetijska šola v Št. Juriju ob Južni
železnici na Štajerskem.

To šolstvo bi bilo priporočati zlasti tistim kmetskim
sinovom, ki iz raznih vzrokov ne uspevajo na srednjih
šolah.

2. Poljedelske srednje šole imajo li-le kraji:
s češkim učnim jezikom : Chrudim in Roudnice (Češko),
Prerovo (Moravsko); z nemškim učnim jezikom : Kadan
(Kaaden) na Češkem, Novy Jičin (Moravsko), Modling
pri Dunaju, Ober-Hermsdorf v Šleziji; in Czernichov
v Galiciji s poljskim učnim jezikom.

Kot vzgled notranjega ustroja si oglejmo:

55

Gospodarsko srednjo šolo v Chrudimu
s češkim učnim jezikom.

Namen: izobraziti obiskovalce v poljedelstvu

teoretično in praktično v toliki meri, da omogoči
uspešpo gospodarjenje na večjih posestvih. Absolventi
postanejo uradniki državnih in privatnih posestev, n. pr.
oskrbniki in učitelji kmetijskih šol.

Učna doba:  tri leta ali 6 semestrov. Šolsko leto:
od 15. septembra do 15. julija.

Vzprejemni pogoji:  Dopolnjeno 15. leto,

nižja srednja šola. Šolnina letno 80 K, vsak semester
40 K, vpisnina 10 K.

3. Poljedelske visoke šole so:

a)  »Poljedelska strokovna šola na ze m -
ljedelski visoki šoli  na Dunaju."

b)  »Poljededelske (gospodarske) akade¬
mije  v Taboru (Češko) s češkim učnim jezikom, v
Tetschen - Liebwerdu (Češko) z nemškim učnim jezikom
in v Dublani (Galicija) s poljskim učnim jezikom:

Ustroj teh akademij:

Namen:  podati najvišjo teoretično in praktično
izobrazbo za agrarno gospodarstvo.

Učna doba:  2 leti (4 semestre); prostovolj no 3 leta.

Vzprejemni pogoji:  matura srednje šole ali
srednje gospodarske šole.

č.

Gozdarske šole

so zopet: 1. nižje, 2. srednje in 3. visoke.

1. Nižja je »gozdarska šola« v Idriji  z nemškim (!)
učnim jezikom. Zalibog je ta začasno zatvorjena; reklo

56

se nam je, da se otvarja po potrebi. Želeti bi bilo, da
bi ta potreba kmalu nastopila.

Pogoji:  dovršena ljudska šola.

2. Kot srednja šola se smatra »višja deželna
gozdarska šola za avstrijske alpske dežele« v Brucku
na Gor. Štajerskem z nemškim učnim jezikom.

Ta šola je javna deželna srednja šola in ima
namen  vzgojiti dobre uradnike za gozdna oskrbništva,
ter naj absolvente usposobi, da napravijo državno skušnjo
za višje logarje (Forstwirte).

Vzprejemni pogoji:  Dopolnjeno 16. leto ter
pet razredov srednje šole. Vešč mora biti nemščine ter
imeti zdravniško spričevalo okrajnega zdravnika in očetovo
izjavo, da ga bo med študijami vzdrževal. Absolventi
imajo pravico do enoletnega prostovoljstva.

Učna doba:  tri leta t. j. 6 semestrov. Šolsko
leto: od 1. oktobra do 31. julija. Šolnina letnih 120 K.
Štajerski deželni odbor je določil 15 ustanov po 600 K
letnih za revne in vredne dijake iz Štajerske.

Slične šole se nahajajo v Piseku na Češkem s
češkim učnim jezikom, v Lvovu (Galicija) s poljskim
učnim jezikom, v Reichstadtu, Aggsbachu in Hebu na
Češkem in v Mahrisch-Weisskirchenu na Moravskem
z nemškim učnim jezikom.

3. Visoko šolstvo zastopa: Zemljedelska vi¬

soka šola na Dunaju z gozdarsko-strokovnim
oddelkom.

57

D.

v

Sole za sadjarstvo, vinarstvo in
vrtnarstvo.

1. Višji učni zavod za vinarstvo in sad-
j a r s t v o v Klosterneuburgu (Nižje Avstrijsko) z nemškim
učnim jezikom.

Pogoj:  nižja srednja šola. Učna doba: tri leta.

2. Višja šola za sadjarstvo invrtnarstvo
v Lednicah (Eisgrub) na Moravskem z nemškim učnim
jezikom.

Pogoj:  nižja srednja šola; učna doba:  tri leta.

Pravica do enoletnega prostovoljstva.

E.

Srednja šola za pivovarstvo.

Akademija za pivovarsko industrijo na Dunaju.
Namen:  vzgojiti slušatelje teoretično in praktično v
toliki meri, da lahko prevzamejo vodilna  mesta v
pivovarnah.

Vzprejemni pogoji:  dovršena srednja šola
(tudi brez mature), ali tudi oni zavod, ki da prednost
do enoletnega prostovoljstva.

Učna doba:  dve leti = 4 semestre. Šolsko leto
se začne 15. oktobra; zglasiti se je do 25. septembra.
Šolnina v prvem letniku: 600 K, v drugem: 1000 K.
Po absolviranju te akademije in po najmanj triletni
praksi dobi kandidat pivovarnarsko diplomo (Brau-
meisterdiplom). Ta šola je vredna pozornosti.

58

F.

Mornarske šole.

1. C. kr. nautična šola v Kotoru in Dubro v -
n i k u.

Ta šola obsega dva letnika pripravljalnega tečaja
in tri letnike strokovnega tehničnega tečaja, torej skupaj
pet letnikov

Učni jezik  v prvih dveh pripravljalnih razredih
je izključno srbohrvatski, v nadaljnih strokovnih treh
letnikih pa deloma hrvatski, deloma italjanski.

Vzprejemni pogoji:  Prosilec za prvi razred
pripravljalnega tečaja mora biti star 12 let in mora
delati vzprejemno skušnjo, pri kateri se zahteva znanje
učne snovi petega razreda šestrazredne ljudske šole.
Ako srbohrvaščina ni materni jezik prosilca, mora tudi
dokazati toliko znanja iz tega, kolikor treba, da bo
mogel uspešno slediti pouku. Prinesti mora tudi dokaz
o telesni sposobnosti (vid, sluh).

Kdor pa hoče vstopiti takoj v prvi razred
strokovne šole, mora biti star 14 let in imeti dovršeno
nižjo srednjo šolo ali pa tudi meščansko šolo (zadnjo
v vseh predmetih z dobrim  uspehom) ter se podvreči
vzprejemni skušnji iz predmetov pripravljalnega tečaja.

Predmeti pripravljalnega tečaja  so:  Ve¬
rouk, srbohrvaščina, italjanščina, nemščina, zemljepisje,
zgodovina, aritmetika, geometrija, prirodopis, fizika in
elementi kemije, lepopisje, osnovni pojmi deskriptivne
geometrije v obsegu, kakor ga določa učni načrt za
nižjo realko. Za nas Slovence je važno znanje italjanščine.

59

Absolvent te šole postane lahko kapitan in opravlja
na ladjah sploh službo oficirja.

Slovenci, ki znate laščino,  torej posebno
primorski rojaki, okoristite se s to velevažno jugoslo¬
vansko šolo 1

Enaka šola je tudi na Malem Lošinju  z
italjanskim učnim jezikom.

Nadalje je omeniti nautično akademijo v
Trstu  z italjanskim učnim jezikom.*)

Važen je dvoletni tečaj za abiturijente
srednih šol.

2. Mornariška podčastniška šola v Šibeniku.

Namen:  Izobraževati sprejete mladostnike kot
mornariške vajence (Schiffsjungen) na takozvanih šolskih
ladjah, da postanejo potem podčastniki, eventuelno s
pravico do pokojnine. Po dosluženih letih dobe urad¬
niška mesta, še prej pa lahko vzamejo odpravnino,
ki je precej visoko odmerjena.

Vzprejemni pogoji:  14 do 171etna starost;
najmanj ljudskošolska izobrazba; dovolilo in reverz
staršev ali varuhov, zdravniško spričevalo kakega aktiv¬
nega vojaškega zdravnika (trdno zdravje, osobito dober
vid), nravstveno spričevalo, vzprejemna skušnja.

Vzprejemajo  se gojenci sicer celo leto, pri¬
poroča pa se, da se prošnje vlagajo že meseca julija.

Nekolkovane prošnje za vzprejem se naslavljajo na
c. in kr. poveljstvo mornarske podčastniške šole v Šibe¬
niku, vlagajo se pa pri poveljstvu najbližjega dopolnilnega
okraja; razen že omenjenih prilog je dodati še rojstni
(krstni) list in domovnico.

*) Slična šola se nahaja tudi v Bakru  (Buccari) pri Reki.

60

Slabo (načeto) zobovje si mora prosilec še pred
vstopom popraviti.

Sprejeti prosilci se obvestijo potom poveljstva
pristojnega dopolnilnega okraja, nato se prosilec zdrav¬
niško preišče še enkrat v Pulju.

Šolski pouk traja dve leti. Šolsko leto traja od
1. septembra do 1. julija. Po dovršitvi te šole se oddele
gojenci po vojnih ladjah. Če dobro napredujejo, dobe
vsako leto (v avgustu) štiritedenski dopust. Med poukom
jim plačuje erar po 16 K mesečno, s katerim jim
vodstvo nabavi vse potrebščine ter dobe vsak mesec
obračun; ostanek denarja se hrani dotlej, da zapusti
gojenec šolo.

Podučujeta se poleg drugih predmetov tudi nem¬
ščina in srbohrvaščina.

Natančnejši podatki se dobe pri poveljstvu naj¬
bližjega dopolnilnega okraja.

3. Šola za strojne in elektrotehnične
vajence  (Maschinen- und Elektrojungenschule) v Pulju
z nemškim učnim jezikom je že omenjena na str. 35.

4. Šola za ladijske vajence  (Schiffsjungen)
v Šibeniku.  Kot taki vajenci se vzprejemajo dečki
v starosti 15—17 let, ki so dovršili ljudsko šolo in ki
imajo zadostno zdravje in telesno sposobnost. Vzpreje¬
majo se sicer vsak čas, v glavnem pa le meseca julija.

Prošnje s prilogami se pošljejo na pristaniščni
admiralat v Pulju. (Podrobnosti o prošnjah so že nave¬
dene na str. 35 in 59.)

V Šibeniku se ti gojenci izvežbajo na šolski ladji,
tako da lahko dosežejo tudi najvišjo stopnjo mornariških

61

podčastnikov (krmilarji — Steuermanner). Vso oskrbo
plača erar.

Natančnejše se izve pri poveljstvu najbližjega
dopolnilnega okraja. Nameravajo baje z letom 1915.
spremeniti to šolo v „šolo za strojne in elektrotehnične
vajence (Maschinen- und Elektrojungenschule).

5. Šola za godbene vajence (Musikjungenschule)
pri c. in kr. mornarici v Pulju.

Vzprejemni pogoji:  Dovršeno 14. in ne pre¬
koračeno 17. leto, vsaj ljudskošolska izobrazba, zdrav
niško spričevalo ter muzikalična predizobrazba (spričevalo
od kapelnika).

Prošnje in priloge enako kakor pri zgoraj nave¬
denih šolah pod štev. 2, 3, 4 na str. 59. Nasloviti je
prošnjo na c. in kr. mornariški godbeni oddelek.

6. C. in kr. mornarska akademija na Reki.

Pogoj:  nižja srednja šola, zlasti dober red iz

matematike, vzprejemna skušnja. Vse podrobnosti se
izvedo pri poveljstvu najbližjega dopolnilnega okraja.

7. Tu naj še bo omenjena: Mornariška nižja
realka  v Pulju in

8. Mornariški aspiranti (Seeaspiranten):

Pogoj:  Matura realke, sprejemna skušnja in sicer

iz matematičnih predmetov, kakor matematika, fizika,
opisna geometrija in kemija. — Zdravniško spričevalo,
domovnica, starost ne čez 20 let. — Reverz očeta, v
katerem se oče zaveže, da poplača državi vse stroške,
ako zapusti sin službo. — Red Jz matematike vsaj
dobro. — Prošnje na c. in kr. vojno ministrstvo.

Poklici:  Mornarski častniki (oficirji), ki imajo
med oficirji najboljšo plačo.

62

V letu 1913 se je sprejelo vsega skupaj 60 kan¬
didatov. Prihodnja leta se jih bode sprejelo več.

G.

Meščanske šole.

Meščanske šole imajo namen,  podati praktično
zaključeno znanje s posebnim ozirom na kmetijstvo
in obrtništvo. Pogoj:  štirje razredi ljudske šole.

Iz pogojev, navedenih pri raznoterih šolah je raz¬
vidno, da so meščanske šole glede vstopa v strokovne
šole skoraj vedno enakovredne z nižjimi srednjimi
šolami. Zato bi bilo le želeti, da bi se pri nas pomno¬
žile deške meščanske šole; kajti dosedaj imamo žal s
slovenskim učnim jezikom edino meščansko šolo v
Postojni (pri kateri še ni četrtega razreda), z nemškim
učnim jezikom pa v Krškem, ki ima tudi četrti letnik.
Na Štajerskem je v Žalcu deželna deška meščanska
šola s slovenskim učnim jezikom šele »sklenjena".
Učni predmeti  so: verouk, učni jezik in z njim v
zvezi spisje, slovenščina, nemščina, francoščina (neob¬
vezno), zemljepis, zgodovina, prirodopis, prirodoslovje,
(fizika), računstvo v zvezi z algebro in knjigovod¬
stvom,  geometrija in geometrijsko risanje,
prostoročno risanje,  lepopisje, petje, telovadba in
tesnopis  (stenografija).

H.

C. in kr. vojaški učni zavodi.

1. Vojaške akademije. — Terezijanska
vojaška akademija  (Theresianische Militarakademie)

63

v Dunajskem novem mestu, c. kr. cesarja Franca Jožefa
vojaška akademija  na Dunaju III. in tehnična
vojaška akademija  v Modlingu pri Dunaju za
topničarstvo in tehniške polke. — Pogoj: srednješolska
matura.

2. Kadetnice  (ki se polagoma pretvarjajo v
„vojaške višje realke“).

Za pešpolke  (infanterija): Maribor, Liebenau pri
Gradcu, Trst, Dunaj, Praga, Inomost, Kralovo pole
(Moravsko), Lvov in Lobzow pri Krakovu.

Za konjenico  (kavalerija): Mahrisch VVeifi-

kirchen.

Za pionirske polke:  Hainburg.

Za topničarstvo  (artilerija): Dunaj in Trais-
kirchen.

3. Vojaške nižje realke:  Fischau pri Dunaj¬
skem novem mestu, St. Polten in Straft (Štajersko).

4. Vojaške višje realke:  Dunaj, Mahrisch
Wei6kirchen.

5. Mornarska akademija na Reki. (Glej stran 61.)

6. Mornarska nižja realka  v Pulju.

7. Šola za strojne in elektrotehniške vajence v
Pulju in Šibeniku. (Glej stran 35.)

8. Mornariška podčastniška šola v Šibeniku. (Glej
stran 59.)

9. Šola za ladijske vajence (Schiffsjungenschule)
v Šibeniku. (Glej stran 60.)

10. Šola za godbene vajence (Musikjungenschule).
(Glej stran 61.)

aOD

HRRODNR IN UNIUER2ITETNR
KNJI2NICR

00000309908

KAZALO.

Stran

Uvod.  3

Kažipot za izbiro šol in poklicev.4

za absolvente ljudske šole.4

za absolvente meščanske šole.7

za absolvente posameznih razredov srednje šole ... 10

za abiturijente.15

Dodatek z navedbo notranjega ustroja najvažnejših šol . . 19

A. Obrtno šolstvo.  Višje obrtne šole.19

Strokovne šole in učne delavnice .25

Strokovne šole za tekstilno industrijo (tkalske šole)...  25

Strokovne šole za obdelovanje lesa.27

Strokovne šole ozir. učne delavnice za pletenje (košarstvo) 29

Strokovne šole za obdelovanje kamna.30

Strokovne šole za lončarstvo (keramiko).31

Strokovne šole za industrijo stekla.32

Strokovne šole za obdelovanje železa in jekla in za klju¬
čavničarstvo .33

Strokovne šole za elektrotehniko in strojniško obrt...  34
Strokovne šole za izdelovanje godbenih inštrumentov . . 36
Strokovne šole za izdelovanje bronastega blaga ....  36

Strokovna šola za urarstvo.. . 37

Strokovna šola za ročno strelno orožje.38

Strokovne šole za strojno pletenje in čipkarstvo ....  39
C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani ....  39

B. Trgovsko šolstvo.47

C. Poljedeljsko  (kmetijsko ali gospodarsko) šolstvo . 51

C.  Gozdarske šole.55

D. Šole za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo . 57

E. Šola za pivovarstvo.57

F. Mornarske šole.. . 58

G. Meščanske šole.62

H. C. in kr. vojaški učni zavodi.62

<=>□£=

Ljubljano, Prešernova ulica št. 3.

Največja slovenska hranilnica.

Denar, prometa koncem 1. 1913 K 700,000.000

Vlog.« 43,500.000

Rezervnega zaklada.« 1,330.000

Sprejema vloge vsak delavnik In jih
obrestuje po

4VI«

brez odbitka. Hranilnica je pupilarno
varna in stoji pod kontrole

c. kr. dežel

Za varčevanje Ima

domače hv*ah.