Štev. 2431.	1940.
Vili.
OGLASNIH LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina; 66. Blagoslov bolnišnic in drugih hiš za oskrbo bolnikov. — 67. Misijonski praznik.
66. Blagoslov bolnišnic
in drugih hiš za oskrbo bolnikov.1
Ant. Vse bolnike je Kristus ozdravil: on je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni (Mt 8, 17).
Psalm 6. Gospod, ne obsojaj me v svojem srdu * in ne kaznuj me v svoji jezi.
Usmili se me, Gospod, zakaj obnemogel sem, * ozdravi me, Gospod, zakaj moje kosti so se pretresle.
In moja duša je silno prestrašena, * ti pa, Gospod, doklej?
Obrni se, Gospod, in reši mojo dušo, * zaradi svoje milosrčnosti mi pomagaj.
Zakaj ni ga v smrti, ki bi se tebe spominjal, * in v kraljestvu mrtvih —- kdo te bo hvalil?
Utrudil sem se od zdihovanja, vse noči na postelji prejokam, * s solzami namakam svoje ležišče.
Motno je moje oko od žalosti, * postaral sem se zaradi vseh, ki me črtijo.
Odstopite od mene vsi, kateri delate krivico, * zakaj Gospod je moj glasni jok uslišal.
Uslišal je Gospod mojo prošnjo, * Gospod je sprejel mojo molitev.
Zardé naj in silno naj se prestrašijo vsi moji sovražniki, * nagloma naj se umaknejo v sramoti.
Slava Očetu itd.
Ponovi se antifona.
V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem.
O. Ki je ustvaril nebó in zemljo.
V. Gospod z vami.
O. In s tvojim duhom.
Molimo.
O Bog, ki si človeka čudovito ustvaril in še čudoviteje preobrazil, in si v raznovrstnih boleznih, ki prijemajo človeško slabotnost, hotel pomagati z raznoterimi zdravili: razlij milostno svoj sveti blafgoslov na to hišo, da boš telo in dušo bolnikov ti zdravil, z očetovsko dobrotljivostjo varoval in po tem življenju prestavil v večne radosti. Po Kristusu, Gospodu našem.
O. Amen.
1 AAS, 1940, pag. 197, — Ljubljanski škofijski list 1940, str. 83.
Molimo.
Gospod Jezus Kristus, v bolezni tolažba in rešenje, ki si Petrovo taščo in sina kraljevega uradnika otél hude mrzlice, mrtvoudnemu dal moči, gobave očistil, stotnikovega služabnika ozdravil, ženo krvotoka rešil, pri kopeli ležečega bolnika vzdignil, mesta in vasi obhodil in vsako bolezen in slabost ozdravil: prosimo, blagofslóvi in posveti to hišo, da bodo vsi bolniki, kateri bodo v njej prebivali, v vsaki bolezni olajšani, z dušnim in telesnim zdravjem obdarovani in bodo tvojo mogočnost mogli vedno hvaliti. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke.
O. Amen.
Nato z blagoslovljeno vodo pokropi pomembnejša mesta in doda:
V. Pokaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.
O. In daj nam svoje zveličanje.
V. Gospod, usliši mojo molitev.
O. In moj klic naj pride k tebi.
V. Gospod z vami.
O.	In s tvojim duhom.
Molimo.
Vsemogočni večni Bog, ki ozdravljaš dušne in telesne bolezni, pokaži nad bolniki delo svoje pomoči, da bodo po tvojem usmiljenju spet usposobljeni za vsa dela tvoje dobrote.
Podeli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog, da se bomo vedno veselili zdravja na duši in na telesu, in da bomo po častitih prošnjah blažene Marije, vedno Device, sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni.
O Bog, ki nas varuješ in vodiš s čudovito angelsko službo, pošlji svojega angela tudi tej hiši za varuha, ki naj odvrne od nje vse sile, da bodo tukajšnji bolniki varovani vsega strahu in zbeganosti in spet deležni prejšnjega zdravja.
O Bog, ki si v neizrekljivi previdnosti blaženega Jožefa milostno izvolil za ženina svoje presvete Matere, daj nam, te prosimo, da bomo njega, ki ga za varuha častimo na zemlji, imeli za priprošnjika v nebesih.
O Bog, Oče usmiljenja, po zasluženju in priprošnji svetega Kamila in svetega Janeza od Boga, ki si ju z njuno srčno usmiljenostjo postavil bolnikom za pomočnika: podpiraj milostno bolnike, ki se bodo v tej hiši zdravili, da se rešijo telesnih bolezni ter olajšajo v dušnih bridkostih in bodo v prejšnjem zdravju tvojemu usmiljenju dajali dolžno zahvalo. Po Kristusu, Gospodu našem.
O.	Amen.
67.
Misijonski praznik.
Misijonska nedelja se bo praznovala letos dne 20. oktobra.
Po želji sv. stolice bodi misijonska nedelja predvsem posvečena propagandi za Družbo za širjenje vere, ki je vesoljna misijonska organizacija za vse vernike, za vse župnije in škofije.
Kakor povzamemo iz rimskih poročil, se praznuje misijonska nedelja skoro po vseh škofijah sveta.
Leto 1940 bo veljalo v zgodovini Evrope kot leto brezprimemega trpljenja; a to naj nas ne plaši pri apostolskem delu za misijone. Letošnjo misijonsko nedeljo hočemo praznovati s posebno gorečnostjo in darežlji-
vostjo: izkazati hočemo s tem Bogu svojo najglobljo hvaležnost, da je nas obvaroval vojnih grozot, in nadomestiti hočemo izostalo ali zmanjšano misijonsko miloščino onih dežel (Francija, Belgija, Holandija itd.), ki radi vojske niso mogli tako uspešno delati za misijone.
Sijajen zgled nam dajo misijonske pokrajine same, kako je treba delati za DŠV. Papež Pij XI. je naročil vsem misijonskim predstojnikom, da naj uvedejo DŠV tudi v misijonih med novokrščenci. Tekom zadnjega desetletja (1929—1939) se je res ustanovila DŠV v 286 misijonskih pokrajinah; po poročilih, ki jih je dobila Propaganda leta 1939, je DŠV v 188 misijonskih pokrajinah organizirana po desetnijah, kakor je to želela ustanoviteljica Pavlina Jaricot. V letnih poročilih Vrhovnega sveta DŠV so zdaj navedeni narodni odbori DŠV na Ekvatorju, britanski južni Afriki, v državi Kongo, v Koreji, na Japonskem, v Indiji, v Manžukuo itd.; te misijonske pokrajine so zbrale okrog 3 milijone dinarjev za misijone.
V 2 misijonskih pokrajinah so vsi odrasli katoliki včlanjeni v DŠV.
Ako se z ljubeznijo in dobro voljo lotimo podrobnega dela po desetnikih in desetnijah, bo nastal v župniji živ misijonski organizem, ki vedno bolj raste iz desetnijskih celic.
Preteklo leto (1939) je znašala zbirka po vsem svetu kljub vojni 60,658.121 lir, tako da je mogla Propaganda vsem misijonskim pokrajinam nuditi isto pomoč kot prej.
Kako bo letos z zbirko, se s strahom vprašujejo v Rimu in v misijonih!
Vprašanje je tem bolj pereče, čim hitrejše se množi število novih misijonskih postaj! V Afriki in Kini smemo pričakovati vstop večjih množic v katoliško Cerkev. Ali bo Rim mogel poslati zadosti podpor in zadostno število novih misijonarjev?
Uspeh dela za misijone in posebno uspeh misijonske nedelje je odvisen od nas duhovnikov. Pomislimo sledeče: duhovniki so deljeni v dve kategoriji: 1. maloštevilna četa neustrašenih misijonarjev pijonirjev na zunanji fronti Cerkve in 2. mi, ki nas je veliko večje število, ki smo bili skrbno vzgojeni, dostikrat brez naših stroškov, ki smo sedaj preskrbljeni in delujemo v urejenih razmerah. Spomnimo se svojih tovarišev v pustinjah Sikianga, v proletarskih velemestih Kine, v vlažnih močvirjih Bengalije, v vročih tropičnih pokrajinah Brazilije itd. Ali bi nas spomin na te naše brate ne vspodbudil, da bi še stopnjevali svojo gorečnost od lanskega leta in storili še kaj več? Saj ima vsaka naša župnija po božji ekonomiji svojo duhovno podružnico v poganski Kini, Indiji, Afriki itd., za katero naj skrbi.
Lani (1939) je naša škofija zbrala za DŠV 99.359 din in s tem dosegla najvišjo dosedanjo številko.
Svojo hvaležnost za ohranitev miru bomo najboljše s tem izkazali Bogu, da ne nazadujemo, ampak napredujemo. Saj bo miloščina, ki jo zberemo za misijone, hkrati pri Vsemogočnem najboljša nova prošnja za ohranitev miru.
Letos hočemo še na poseben način dokazati svojo ljubezen za širjenje božjega kraljestva na zemlji. Teden pred misijonsko nedeljo, to je od 13. do 20. oktobra bodi poseben teden pokore in varčevanja. Odrecimo se ta teden enemu ali drugemu užitku, pritrgajmo si kaj pri hrani, ali pijači, ali kajenju in darujmo ta prihranek na misijonsko nedeljo za DŠV. Častiti gospodje duhovniki so naprošeni, da nedeljo 13. oktobra pomen tedna varčevanja za misijone vernikom razložijo.
Kako naj se praznuje misijonska nedelja?
Predvsem je treba poudariti, da misijonska nedelja ni samo dan nabiralne akcije za misijone. Družba za širjenje vere in sploh vse delo za misijone ima nadnaravne cilje in zato moramo uporabiti nadnaravna sredstva. Misijonska nedelja naj bo dan molitve, duhovnih žrtev za misijone, naj bo dan, ko verniki spoznajo nadnaravno veličino misijonstva. Zato naj se v nedeljo dne 13. oktobra oznani:
1. da se bo vršila 17., 18. in 19. oktobra tri dnevnica z blagoslovom, molitvijo za misijone iz cerkvenega molitvenika in po možnosti misijonski nagovor;
2. da se bo na predvečer, dne 19. oktobra, pozvanjalo;
3. verniki naj se vabijo k svetim zakramentom na misijonsko nedeljo;
4. na misijonsko nedeljo (20. oktobra) se bo pobiralo samo za DŠV;
5. na misijonsko nedeljo naj se izpostavi ob primernem času sveto Rešnje Telo in naj se opravi molitvena ura.
Ob priliki misijonske nedelje naj blagovolijo gg. župniki spet pregledati in urediti, oziroma na novo ustanoviti Družbo za širjenje vere. Župnik naj zbere agilne osebe v vodstvo, s katerim se večkrat posvetuje o širjenju misijonske misli, misijonskega časopisja in o misijonskih prireditvah.
Ta dan naj se vse druge prireditve umaknejo misijonski misli, po možnosti naj bo v župniji katera koli prireditev tudi izven cerkve, n. pr. Baragova proslava.
Vodstvo DŠV bo začetkom oktobra poslalo vsem župnijam potrebne tiskovine (plakate, statistiko, osnutke za pridige in razne misijonske brošure) ter prosi čč. gg., da blagovolijo:
1. organizirati razprodajo misijonskih publikacij;
2. nerazpečano vrniti na škofijski ordinariat v Ljubljani ;
3. nakazati zbirko misijonske nedelje po položnici »Misijonske zveze lavantinske duhovščine«, čekovni račun 13.940, z označbo, koliko znaša zbirka za DŠV in koliko izkupček za r a z p e -č a n e publikacije, kakor bo na položnici označeno.
Škofijsko vodstvo DŠV.
Opomba: Zdi se, da nekateri župnijski uradi iz denarne zbirke misijonske nedelje plačajo prejete misijonske tiskovine, ostanek pa odpošljejo kot zbirko, To ni dovoljeno. Vsa nabrana zbirka se mora odposlati s točno in resnično navedbo, koliko znaša zbirka in koliko je za prodane tiskovine. Nerazprodane tiskovine naj se vrnejo škof. ordinariatu v Ljubljani. Ako se članarina DŠV pošlje obenem z zbirko misijonske nedelje, naj bo označeno, koliko je članarine in koliko zbirke. Zbirka misijonske nedelje in članarina naj se pošlje sem do konca novembra, ker mora tukajšnje vodstvo DŠV poslati v decembru poročilo o stanju DŠV v škofiji narodnemu odboru DŠV v Zagrebu.
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 3. oktobra 1940.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. —- Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.