OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA UUBLJANA, 5. AVGUSTA 1955 _____ __________________________________________leto ii. - Štev, 56 » Statut okrai Ki ga je sprejel okrajni ljudski odbor ljublana PO SKLEPU 1. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN zbora proizvajalcev dne so. julija 1955 !• Okraj Ljubljana 1. člen ^Okraj Ljubljana je politično-htorlalna organizacija samo-(jPlave delovnega ljudstva in 0. ^'^^o-^ospodarska ' ‘n in prebivalcev i? območju. . kraj Ljubljana je v sestavu 1 Ut“ke republike Slovenije. skupnost na njego- 2. člen ob^ra^ Ljubljana obsega tele J1 borovnica *■ Cerknica ■ Dobrova pri Ljubljani ’■ Domžale 5' Grosuplje 7 Ivančna gorica *• Kamnik n' L:t-- , • Kjubljana-Bežigrad j Ljubljana-Center ' Ljubljana-Crnuče h' Kjub.jana Moste j.' Ljubljana-Polje J' Ljubijana-Rudnik i„' Ljubljana-Sentvid l7 Ljubljana-Siška Ljubljana-Vič 19 ^°satec č Loška dolina 20. Medvode ji' Mengeš C Moravče ' Vrhnika 3. člen VUuU(>vno ljudstvo v okraju lz- Pravice samoupravljanja Pre(ic,!a^nih zadevah po svojih «k0ftr Uvnikih v okrajnem Ijud-t>h 'jdboru In po drugih orga-kor okrajne samouprave, ka- ‘udi neposredno na zborih Cev in z referendumom. q, 4. člen VaS Ljubljana izvršuje pra- pri vodstvu htgev*n dolžnosti ** 0v, kt so skupnega pomena %tb ome in drugih splošnih <0Uemh zadev, za katere to a zakon. §a 5. člen liud^oupra vi Janje delovnega Oo j a v okraju je zagotovlje-t^adi)UStav° ln se Izvršuje v Jjlot,,. Z zakoni In v okviru So," Ureditve socialistične ‘arije Federativne ljud-' Publike Jugoslavije. Ok 6- člen v'^1 o",-"11 'judskl odbor je naj-'o |n San oblasti v mejah pra-Okr.: "‘^ostl okraja, finemu ljudskemu odbo-DL*aVne Plx,rejcnl vsi organi j kjn 1 Up,"ave na območju '. ‘Col>kor za upravne or-■ opravljajo zadeve iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno. Samo z zakonom se lahko za izvrševanje zadev iz pristojnosti okrajnih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredno podrejeni okrajnim organom. 7. člen Okraj ima tele pravice in dolžnosti: — skrbi za uresničevanje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve; — usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil In gospodarstva v okraju kot celoti; — izravnava gospodarski :n kulturni razvoj v okraju; — skrbi za izravnavanje interesov in dela samostojnih zahodov in organizacij v okraju s -plesnimi gospodarskimi interesi; — upravlja splošno ljudsko premoženje, ki mu je dano na podlagi zakona; — samostojno razpolaga z dohodki okraja; — ureja samostojno ln po lastnem preudarku zadeve, ki imajo skupen pomen za občine na območju okraja; — izvršuje zakone In druge predpise, če je to dano v njegovo pristojnost; — pospešuje razvoj manj raz-zvitih občin; — skrbi za varstvo osebnih in političnih pravic državljanov; — skrbi za javno varnost; — skrbi za to, da se izvolijo organi okrajnega samoupravljanja; — določa organizacijo ln poslovanje okrajnih organov in zavodov; — organizira komunalne in druge okrajne službe; — skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje Zdravstva; — skrbi za šole ln prosvetno delo, ki ima splošen pomen; — opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občin; — skrbi za to, da bo delo občinskih in okrajnih uslužbencev strokovno, ter za njihovo strokovno izobraževanje; — Izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom organizacij ln zavodov v okraju; — obravnava vprašanja iz pristojnosti republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju; obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti. Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbor in drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je dolbčeno z zakonom in drugimi predpisi. 8. člen Okraju pripadajo za izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom. 9. člen Pri Izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po" ljudskem gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev; 7. zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju. 8. zagotavlja delovanje okrajnih služb; 9. ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence okraja in občin na območju okraja; 10. daje priporočila gospodarskim organizacijam in samo- upravnim zavodom za njihovo delo; 11. vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih državnih organov kršene njegove z zakonom določene pravice. 10. člen V mestu Ljubljani opravlja okrajni ljudski odbor skupne komunalne in druge zadeve, k: imajo skupen pomen za občine, ki sestavljajo enotno mestno območje. V ta namen Izdaja okrajni ljudski odbor predpise in ustanavlja zavode v mestu J SKLICANI SO ZBORI VOLIVCEV Predsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani je na osnovi 11 člena zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Dr. Ust LES 24-55) ln po sklepu 88. skupke seje mestnega zbora hi zbora proizvajali ev ^ .1.0 v Ljubljani z dne 29. 7 1955 sklical zbore volivcev, ki se morajo za območja novih občin: Ljubljana- Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Mostc. Ljubljana-Rudnlk, Ljubljana-Sentvid, Ljuliljana-ŠIška in Ljubljana-Vič izvesti v času od 5. do 15. avgusta 1955, in sicer v okviru volilnih enot, določenih za volitve odbornikov v mestni zbor SILO. Na zborih volivcev bo Izvršena volitev začasnih odbornikov v nove občinske ljudske odbore. Za vse zbore volivcev je določen naslednji dnevni red: 1. Volitev kandidacijske komisije; 2. Predlaganje kandidatov; 3. Obravnavanje predloga kandidatne liste in glasovanje o njejn. Na katerih volilnih enotah se bodo vršili zbori volivcev in kdaj, bo objavljeno z letaki. IZ TAJNIŠTVA MLO odboru ln po drugih organih okrajne samouprave: 1. samostojno sprejema družben! plan in proračun; 2. sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršttve svojih predpisov; 3. ustanavalja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene ln socialne zavode, ki imajo pomen za okraj; 4. odloča na drugi stopnji v upravnem in upravno-kazen-skem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odloča v upravnem In upravno-kazenskem postopku na prvi stopnji v primerih, za katere je to določen z zakoni In z drugimi predpisi; 5. razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in drugih organizacij in zavodov v primerih, za katere je to določeno z zakonom; 6. organizira Izvrševanje nalog Iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, 11. člen Pri izvrševanju teh pravic in dolžnosti okrajni ljudski odbor: 1. izdaja predpise o ureditvi komunalnih vprašanj, ki imajo skupen pomen za vse mesto ali za več občin (vodovod, kanali-saclia. električna mreža, plinarna in plinovodi, požarna varnost, javni promet i pd.); 2. sprejme generalni urbanistični in regulacijski načrt za /se mesto Ljubljano; 3. sprejema perspektivni pl ar komunalne graditve na območju mesta; določa letni program komunalne graditve na območju mesta; višino sredstev, ki so aotrebna za izvršitev tega programa ter kolikšen del sred-stev mora zagotoviti vsaka oblina; 4. ustanavlja komunalna podjetja in zavode, ki Imajo skupen pomen za vse mesto; predpisuje način poslovanja t^h zavodov in tarife za njihove storitve; 5. u-tanavlja sklade za stanovanj, ko graditev ter druge sklade, ki imajo pomen za vse z.uivun u muoDu, ve je za to upravičen; predpisuje, kako se ti skladi oblikujejo in kako se uporabljajo njihova sredstva; 6. imenuje organe za upravljanje zavodov in skladov, ki jih je ustanovil; 7. vodi kataster; 8. opravlja tudi druge zadevo, ki mu jih nalaga zakon. 12. člen Občine na območju mesta lahko sporazumno poverijo o-krajnemu ljudskemu odboru, da izdaja predpise tudi o drugih takšnih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki morajo biti enotno urejena za vse mestno nbmočje ali za več občin. 13. člen Okraj Ljubljana Ima pri izvrševanju svoji pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in drugih družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice. 14. člen Svoje pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov. 15. člen Razmcija mod okrajnim ljudskim odborom in drugimi organi okrajne samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega po-' mena za okraj, se določajo i zakonom in s tem statutom. 16. člen Okrajni ljudski odbor se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom izvrševati njihove sklepe. 17. člen Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev. 18. člen Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz svojih pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če ni za posamezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom, izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije oziroma ljudske republike, drugače do-očeno. Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega Ijud-kega odbora, da mu pomaga iri opravljanju posameznih in ehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za oprav-janje takih zadev. 19. člen Okrajni ljudski odbor sme jam opraviti zadevo iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, če je občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne Izvrši ali ne izvrši o pravem ■asu. V takem primeru mora ■bčinski ljudski odbor povrni-i okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške. Zoper akt o prevzemu zadeve r*o prejšnjem odstavku ima ob-■: islti ljudski odbor pravico do pritožbe. 20. člen Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč. 21. člen Okraj Ljubljana je pravna oseba. 22. člen Sedež okrajnega ljudskega odbora je v Ljubljani. 23. člen Okrajni ljudski odbor tima svoj pečat: pečat obsega grb in iime Ljudske republike Slovenije ter ime ljudskega odbora. 13. Okrcsjni ljudski odbor 1. Ssstava ljudskega odbora 24. člen Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Okrajni zbor Ima 68 odbornikov. Zbor proizvajalcev ima 51 odbornikov. Volitve odbornikov obeh zborov se opravljajo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 2. Delo ljudskega odbora 25. člen Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in za življenje okraja; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje. 26. člen Okrajni ljudski odbor opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora oziroma zborov, izvršilne in upravne zadeve pa po svojih svetih in upravnih organih. Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik Ijud. odbora do lastnem preudarku ali pa, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora ljudskega odbora, komisije ali svet ljudskega odbora, ali če to naroči Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik. 27. člen Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov obeh zborov. Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji POPRAVEK k zapisniku seje MLO Ljubljana, z dne 29. VII. t. I., ki Jc bil objavljen v »Glasniku« št. 55 V Odločbo o določitvi odbornikov v občinske ljudske odbore, so se vrinile naslednje pomote L pod c) Občina Ljubljana — Moste — zadnje Ime odbornika se pravilno glasi: Vlachy Adi. 2. pod d) Občina Ljubljana — Rudnik — izpade odbornik Kro-šel Lado In pod f) Občina Ljubljana — Šiška — izpade odbornik Štolfa Rafael, ker sta oba odbornika izvoljena v občini Ljubljana —Center. navzočih večina njegovih odbornikov. Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov. Okrajni statut se sprejme z večino glasov odbornikov obeh zborov; 28. člen Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri g'asovanju. 29. člen Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega Ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno »prejemata' 1. okrajni statut in odločbe o potrditvi občinskih statutov; 2. sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja; 3. okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna; 4. regionalni načrt okraja in odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov; 5. sklep o razpisu referenduma 'n ) potrdi"*** k '- /.pišu občinskega referenduma; 6. sklepe o najetju okrajnih posojil in prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij; 7. sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja okrajni ljudski odbor; 8. odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in ustanovitvi zbornic; 9. odločbe o ustanovitvi zavodov; 10. sklepe o višini nagrade za predsednika Ln podpredsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora In drugih kolegijskih organov ljudskega odbora; 11. sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja; 12. sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora. Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar ra, s prenehanjem odborm* # ga mandata, z razpisom vo za izpraznjena odborniška 1 # sta in z verifikacijo mand»^( novoizvoljenih odbornikov o tem poroča zboru. .iyO Komisija za gospodar»‘d, vsakega zbora obravnava P loge okrajnega družbenega ^ na, proračuna Ln sklepnega^ ^ čuna ter predloge predpis® „ ukrepov s področja gosp0 tf stva in financ in o tem P boru. , jav- Komisija za vprašanja ° r> kega samoupravljanja v5e iroizvajalcev obravnava iredlogc in zadeve s POfVjaf' amoupravljanja v bos. . 47. člen *ir. rajni ljudski odbor ’-n J< zbora lahko ustanoVjJ^ ■ stalne odborniške rajni ljudski odbor ^ uje začasne odborni® ,„!» » za rešitev 0% a" \ ki so skupne dve »D' ibčinam, ki pa j'h v svoji pristojnosti ^ uspešno sporazumno ^ komisije mora biti 1 ačinam, ki pa ji“ ^ svoji pristojnost; nre$itv ispe.šno sporazumno comisije mora biti * 1 2 3 .„or saj po en ljudski jc1 območja vsake P 48. člen sodnik in podpffeds1' upi' iga odboira ter P1"®. j;»f tov ne morejo t’1 odbomiških komia • 4. Predsednik ljudskega odbora 49. člen Predsednik ljudskega odbora 6e voli izmed odbornikov na Podlagi posamičnih kandidatur, 1 jih vloži najmanj deset odbornikov. 50. člen Predsednik ljudskega odbora Predstavlja ljudski odbor in za-opa okraj kot pravno osebo. ^Predsednik sklicuje seje zbo-v V’ ‘zvršuje priprave za seje “Porazumu s predsednikom skr'^' VOdi skuPne seJe zborov, lju, , za izvrševanje sklepov ^ stoga odbora in vsklajuje 0 svetov in komisij ljudske-ča odbora. ^fredsednik ljudskega odbora hiis ° zahteva od sveta ali ko-pJJe ljudskega odbora, naj Samiivl na dnevni red seje po-j)Mezno vprašanje lz svojega ja ''o^ia. Svet oziroma komisi-„a m°Ia tako vprašanje obrav-ati in o njem sklepati, redsednik opravlja tudi dru-čihZa, “dbora, da je kakšen pred-bn al* dru8 sklep sveta, ki je etonwan lzven upravnega po-'Pornji’ V nasProtiu z zakonom, zah,^ l<> predsedniku sveta z *ha nai tak Predpis oziro-Če sklep ponovno obravnava, ^ostane svet pri svojem stali-0(ji' lid*ko predsednik ljudskega j>f ofa zadrži izvršitev takega Pfdisa oziroma sklepa ln stoi °** sporno vprašanje prisil* e'mu zboru okrajnega Ijud-a 8a odbora, da o njem odloči svoji prihodnji seji. p 53. člen lahv0dscdnik okrajnega odbora ekp,° zahteva od tajnika ljud-'dm * odb°ra, naj mu poroča o Ua^okstrativnem poslovanju 6osa^nih or8an<>v ln pripravi o jog-vprašanju h svo-ijurt področja poročilo za sejo pSlf0Ra odbora. Urednik ljudskega odbora <4 i° zadr*i Izvršitev akta, ki Izdal tajnik ali drug u-n' organ izven upravnega HOitonv ' •hu ;čka' in predlaga Ijudske-°oru da o njem odloči. j> 54. člen lahkodS0<^nild ljudskega odbor t*rUj,0) zabteva od načelnikov i IjUd-,1 Sefov upravnih organo PikuKefa odbora, bodisi po taj za^j, a 1 Pa naravnost od nji Kit,, • Potrebne podatke ali pc *z nPosameznem vprašanj liti, v ega področja ali p Wa"*l. naj o pasamezner "ditev ljudske todnii n* n* njegovi prvi pr n seji. 5. Svet. 1. SESTAVA IN DELOVNO PODROČJE 64. člen Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima te-le svete: 1. Svet ža notranje zadeve ln splošno upravo, ki ga sestav- ljajo predsednik .o c.a- nov. 2. Sv e s.vo, ki ga sestav’ii-ie edsednik in 12—20 . urbanizem, ki ga sestavljajo predsednik in 10—14 elanov. 4. Svet za komunalne in gradbene zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 8—12 članov. 5. Svet za stanovanjsko politiko, ki ga sestavljajo predsednik in 8—12 članov. 6. Svet za kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 12—16. članov. 7. Svet za prosveto, ki ga sestavljajo predsednik in 10—16 -•lanov. 8. Svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8—10 članov. 9. Svet za delovna razmerja n socialno politiko, ki ga sestavljajo predsednik in 40—14 članov. Če se izkaže potreba, lahko ljudski odbor z odlokom ustanovi tudi druge svete, je 65. člen Svet za notranje zadeve in splošno upravo opravlja zadeve s področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje drugih svetov, ter zadeve s področja varstva javnega reda in miru. kriminalistične službe, varnost: prometa ter varnosti ljudi in premoženja. Svet za gospodarstvo obravnava in predlaga okrajni družbeni plan in vsklajuje občinske družbene plane ter skrbi za zadeve s področja financ, industrije, kmetijstva, gozdarstva, obrtništva, trgovine, gostinstva, lova in ribištva ter kontrolne, inšpekcijske službe. Svet za urbanizem opravijo zadeve regionalnega plana, o-krajnega in krajevnega načrtovanja naselij ter zadeve uporabe zemljišč za gradbene namene. Svet za komunalne in gradbene zadeve skrbi za komunalne zadeve, ki imajo pomen za več občin ali ves okraj, za zadeve s področja, gradbeništva, lokalnega prometa, cestnega in vodnega gospodarstva in gradbene inšpekcijske službe. Svet za stanovanjske zadeve skrbi za zadeve s področja splošne stanovanjske politike. Svet za kulturo skrbi za zadeve s področja okrajnih kulturnih zavodov in druge kulturne delavnosti. Svet za prosveto skrbi za zadeve s področja šolstva in druge prosvetne delavnosti ter za zadeve s področja telesne in predvojaške vzgoje. Svet za zdravstvo skrbi za zadeve s področja zdravstva in zdravstvene inšpekcije. Svet za socialno politiko skrbi za zadeve s področja socialnega skrbstva in invalidskega varstva, dela, posredovanja dela, socialnega zavarovanja in delovne inšpekcije. 66. člen Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta Izvoli ljudski odbor izmet} svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in Izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Za Izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo svoje predloge. Predsednik sveta, ki ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju. Predsednik in podpredsednik okrajnega ljudskega odbora ter uslužbenci okrajnega in občinskih ljudskih odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih. 2. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETOV 67 člen Sveti ljudskega odbora na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov ir, smernic, ki jih za izvrševanje 'eh predpisov izdajo za to po-rblaščeni organi ter da se izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh pred pisov; 2. izdajo na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora odredbe, če so s temi predpisi za 'o izrecno pooblaščeni; 3. obravnavajo načelna vprašanja iz svojega področja, u-s-merjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; izdajajo pismene smernice občinskim svetom in občinskim upravnim organom; 4. predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte ter odredi potrebne ukrepe; 5. dajejo komisiji za volitve n imenovanja oziroma personalni komisiji predloge za volitve, imenovanja In razrešitve, če so za to upravičeni; 6. predlagajo ustanovitev -družitev ali ukinitev zavodov :n podjetij; 7. dajejo predpisane pritrditve oziroma potrditve lz pristojnosti ljudskega odbora, razen če je to dano v izključno pristojnost zborov ali drugih organov 8 dajo proračunski komisij' predloge predračunov dohodkov in izdatkov upravnih organov in predračune zavodov; obravnavajo predloge proračuna finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov, ki se posujejo obenem s proračunom, 9. v mejah zakona zadržijo izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razveljavijo ali odpravijo izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov; 10. Izvršujejo druge izvršilne n upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom in z drugimi predpisi o-krajnega ljudskega odbora dane v njihovo področje. 68, člen V upravnem postopku odloča svet samo v zadevah, za katere je to izrecno določeno z zakonom ali z drugim, na pod-agi zakonskega pooblastila Iz-ianim predpisom Z odlokom okrajnega ljud-kega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se idloča po prosti presoji, lahko ioloči, da odloča svet v upravnem postopku. Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za te zadeve pristojni upravni organ ljudskega odbora. 69. člen Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drugi akt sveta pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt sam spremeni po danih smernicah, razen če gre za odločbo, ki je oila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora svet držati smernic, ki mu ih da ljudski odbor. Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam z.da nove smernice, 70. člen Predlog družbenega piana ln predlog proračuna se objavita n pošljeta v obravnavo občin-kim ljudskih odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združenjem, gospodarskim organizacijam in okrajni •adružni zvezi, da dajo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge, ki jih ori sestavi končnega predloga družbenega plana oziroma proračuna svet za gospodarstvo iziroma komisija za proračun nista upoštevala, predložita o-krajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana oziroma proračuna. 71. člen Če kakšna zadeva s področja sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet, preden o njej odloči, povprašati za mnenje drugi svet. Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, ia o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem »redsednlka, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor. 3. DELO SVETA 72. člen Sveti ljudskega odbora oprav-jajo zadeve iz svojega področ-a na seji. Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obe-lem s predlogom dnevnega re-1a in z gradivom dostavi vsem članom sveta najmanj tri dni pred sejo. Seje sveta se lahko udeležijo •udi odborniki ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico udeležiti se razprave, nimajo pa pravice glasovati. Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega tajništva iziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora, da da-'o potrebna pojasnila. 73. člen Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oziroma šefa ustrezne organizacijske enote, naj da poročilo o delu organizacijske eno-e ali da pripravi o kakšnem vprašanju iz področja sveta pomočilo za sejo sveta. 74. člen O sejah sveta se piše zapisnik; podpišeta ga predsednik ■iveta in zapisnikar. En izvod zapisnika se najpozneje dva ini po seji dostavi predsedniku ljudskega odbora po tajniku ljudskega odbora. 6TRAN 208 1 glasnik« Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal druge administrativne zadeve v zvezi z delom sveta. 75. člen Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odstotkih članov sveta, dnevni r ;d seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta. 76. člen Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega delovnega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa. 77. člen Pri opravljanju zadev iz svojega področja sodeluje svet z ustreznimi organizacijami in z'.vodi, ki delajo na tem področju. Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu P odloge ln pripombe 0 posa-r znih vprašanjih iz njihove-g področja. Svet mora obravnavati take p J loge in pripombe na svoji I vi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 78 člen Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o opravljanju zadev in o drugih vprašanjih : : svojega področja, splošno potočilo pa mu mora predložiti r. ajmanj enkrat letno. 79. člen Svet lahko sprejme svoj po-s ovnik. Poslovnik sveta potrdi okrajni zbor. 80. člen Svet lahko postavi kombije z proučevanje problematike iz pv.. meznih področij dela ali posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet. Komisije sveta ne morejo izdajati odločb. 6. Upravni organi 1. VRSTE IN PRAVICE 81. člen Za neposredno uporabo zalco-r v in drugih predpisov, za s. rokovno obdelovanje in pripravo aktov ljudskega odbora 'n njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za o-oravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje admini-strativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe. Upravni organi so tajništva, samostojni odseki, uprave, uradi, upravni zavodi, upravne komisije, inšpekcije, izpostave in drugi upravni organi. 82. člen Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo upravni organi odločbe v u-pravnem postopku, nadzorujejo Uvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni. 83. člen Upravni organi ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki so z zakonom, z drugim predpisom ali s tem statutom dane v področje zbora, sveta ali drugega posebnega organa okrajnega ljudskega od-fcora. 84. člen Zadeve iz svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov o-lcrajnega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami okrajnega ljudskega odbora, njegovih svetov in upravičenih višjih državnih organov. Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka, se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov. Okrajni ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako izven u-pravnega postopka izdano nezakonito odločbo upravnega organa okrajnega ljudskega odbora. Pri izdaji nove odločbe se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet. 85. člen Vsi upravni organi okrajnega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja. Tajnik ljudskega odbora vsklajuje upravno poslovanje upravnih organov. 86. člen Temeljni upravni organi in zavodi se ustanovijo, odpravijo ali združijo s statutom. Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov in zavodov predpiše okraja! zbor z odlokom. 2. TAJNIK LJUDSKEGA ODBORA 87. člen Tajnik ljudskega odbora načeluje upravi ljudskega odbora, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje. Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora. Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz dela in poslovanja uprave ter personalna vprašanja iz delovnega področja sveta oziroma komisije. Ce svet oziroma komisija to odkloni, obvesti tajnik 0 tem predsednika ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora. 88. člen Tajnik ljudskega odbora o-pravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora m vsklajuje delo načelnikov posameznih tajništev, šefov u-radov, uprav in drugih upravnih organov; 2. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom; 3. udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko 'pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavi, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugim predpisom višjega organa ali z odlokom ljudskega odbora; 4. poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti; 5. razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora na posamezne upravne organe; 0. izdaja odločbe oziroma odloča o službenih razmerjih u-službencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev; 7. odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; sproži disciplinski postopek zoper uslužbence občinskih ljudskih odborov; 8. določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce; 9. ustanavlja komisije uslužbencev za opravljanje posameznih upravnih zadev; 10. opravlja druge zadeve, k; so s predpisi višjih državnih organov in ljudskega odbora dane v njegovo področje. Tajnik lahko prenese na šefe temeljnih upravnih organov pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti. 89. člen Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora. Ce misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora. 90. člen Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev z njegovega področja ter zadev v zvez: s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom od-borniških komisij. 3. TEMELJNI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI o) Tajništva in uradi 91. člen Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima tale tajništva: 1. Tajništvo za notranje zadeve, 2. Tajništvo za splošne zadeve in proračun, 3. Tajništvo za gospodarstvo, 4. Tajništvo za komunalne zadeve, 5. Tajništvo za gradbene in regulacijske posle, 6. Tajništvo za stanovanjske zadeve, 7. Tajništvo za kulturo, 8. Tajništvo za prosveto, 9. Tajništvo za zdravstvo, 10. Tajništvo za socialno varstvo in delovna razmerja. 92. člen Tajnij^vo za notranje zadeve opravlja zadeve s področja varstva pravnega reda, javne varnosti, reda- in miru ter neposredno vodi ljudsko milico. Tajništvo za splošne zadeve in proračun opravlja upravno inšpekcijo in splošno administrativno službo, pripravlja predlog proračuna In sklepnega računa, opravlja računovodske zadeve ter druge splošne upravne zadeve in upravne zadeve, ki ne spadajo v področje drugih tajništev. Tajništvo za gospodarstvo o-pravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa*, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva, turizma, lova in ribolova) financ in zem-ljiško-prcmoženjsikih pravnih razmerij. Tajništvo za komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s komunalnega področja. Tajništvo za gradbene in regulacijske posle opravlja upravne regulacije In gradbeništva. Tajništvo za stanovanjske zadeve opravlja stanovanjske upravne posle. Tajništvo za kulturo opravlja upravne zadeve s področja kulturnih zavodov in drugega kulturnega dela- Tajništvo za prosveto opravlja zadeve s področja šolstva, telesne in predvojaške vzgoje in drugega prosvetnega dela. Tajništvo za zdravstvo opravlja upravne zadeve s področja zdravstva. Tajništvo za socialno varstvo in delovna razmerja opravlja upravne posle s področja socialnega skrbstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in delovnih razmerij. 93. člen Ljudski odbor lahko s pritrditvijo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije ustanovi izpostave tajništva za notranje zadeve na območju okraja. Krajevna in stvarna pristojnost vsake izpostave se določi z odlokom o ustanovitvi izpostave. 94. člen V okviru ustreznih tajništev se ustanovijo tele inšpekcije: 1. Upravna inšpekcija 2. Proračunska inšpekcija 3. Tržna inšpekcija 4. Kmetijska inšpekcija 5. Veterinarska inšpekcija 6. Gradbena inšpekcija 7. Elektroenergetska inšpekcija 8. Sanitarna inšpekcija 9. Inšpekcija dela 10. Finančna inšpekcija 11. Šolska Inšpekcija Obseg in področje dela posameznih inšpekcij določajo zakonski predpisi in poslovnik OLO- 95. člen Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge inšpekcije, če je z zakonom ali .z drugim predpisom višjega državnega organa za to pooblaščen. Zadeve inšpekcije izvršujejo inšpektorji okrajnega ljudskega odbora. Inšpektorji lahko opravljajo inšpekcijsko službo tudi v okv.iru posameznih tajništev. Inšpektorji samostojno opravljajo zadevo, ki so jim naložene z zakonom. Inšpektorji opravljajo Inšpok-cijeko službo neposredno na območju vsega okraja, dajejo .strokovna navodila občinskim inšpekcijam In jih nadzirajo. 96. člen Na čelu vsakega tajništva je načelnik, na čelu odseka, urada ati izpostave pa šef. b) Uprave 97. člen Ljudski odbor ima: 1. Finančno upravo pri Tuj-ništviu za gospodarstvu. Ta opravlja finančne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljud' skega odbora. 2. Upravo za ceste pri Tajni' štvu za komunalne zadeve. Ta opravlja zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora v zvezi z graditvijo in vzdrževanjem cest na območji1 okraja. 3. Upravo za gozdarstvo * zeleni pas pri Tajništvu za f>°' spodarstvo. Ta opravlja zadeve s podreti3 gozdarstva in zelenega PasU mesta Ljubljane. , 4- Upravo nepremičnin Pr Tajništvu OLO. Ta opravlja splošno ljudsko premoženje za občine na območju mesita. , 5. Upravo za investicije P” Tajništvu za gradbene in regu' lacijske posle. Ta izvršuje investicije lj,ud' skega odbora, razen investira stanovanjskih zgradb, kot P°* oblaščeni investitor OLO. 6. Katastrsko upravo I in tatarsko upravo II pri Taj11*' štvu za gospodarstvo. Katastrska uprava I opravo zadeve katastra iz pristojno6 okrajnega ljudskega odbora ** občine na območju mesta Lja6' ljane, razen za občini Ljubi)3 na-Polje in Ljubljana-Crnuč6, Katastrska uprava II. opr8^ Ija zadeve katastra iz pristojno siti okrajnega ljudskega odbor za vse ostale občine. i Na čelu vjake uprave jc 3C uprave. c) Upravni zavodi 98. člen Okrajni ljudski odbor ^ tele upravne zavode: j 1. Zavod za planiranje P*1 Tajništvu za gospodarstvo. Ta izdeluje osnutke okrajnef družbenega plana in InvesticU skih planov, spremlja izpolni vanje teh planov in prcdlaS ustrezne ukrepe, proučuje st nje gospodarskih delavnosti predlaga ukrepe za njihov n predek; izdeluje občii>s':‘ g ljudskim odborom na njih3' zahtevo in po njihovih srne'nu.. cah osnutke družbenih in gih gospodarskih planov; ,, 2. Zavod za statistiko in eV denco pri Tajništvu OLO. Ta zbira podatke za darsko, demografsko in soeia* statistiko, vodi evidenco 0 1, polnjevanju družbenega P1', in opravlja vse potrebne s tistlčne analize. 3. Zavod za stanovanjska gradnjo. Ta sestavlja ekonomske an,„ liže in usmerja načrtno izi,1,1 # njo stanovanjskih naselij e okraju ter izvršuje inve®tlc‘ stanovanjskih zgradb ljudsltc“ odbora kot pooblaščeni lnv1’3^ tor okrajnega ljudskega odb° # Na čelu upravnega zavoda upravnik. vi Ljudski odbor lahko s posebnim odlokom tudi dr' upravne zavode za opra^U®' posameznih tehničnih in s kovnih služb s področja za okrajne in občinske poti6 č) Upravne komisije 99. člen latiK3 Okivini ljudski odbor ustanovi za izvajanje P®38"^ nih upravnih nalog upr®"0® misije. ,,k« Okrajni ljudski odbor 13 ,ti da tem upravnim konti, pravico, da vodijo upr a v n g(p stopek In izdajajo upravne ločbe. vendar samo v tuk ',cd' devait, ki so določene s V Piši okrajnega ljudskega odba-ra se odloča o njih po prosti Presoji. 100. člen Okrajni ljudski odbor ima tu-druge upravne komisije, ki s° Predvidene z zakonskimi Predpisi. Te upravne komisije opravijo zadeve, ki so jim določene s Predpisi višjih državnih orga-n°v' na katerih podlagi so dstanovljene. 101. člen Okrajni ljudski odbor ima tasta tele upravne komisije: t- Personalno komisijo, 2. komisijo za proračun, ”• razlastitveno komisijo, komisijo za pritožbe proti 1‘silni izterjavi davkov in ‘dgih proračunskih dohodkov, komisijo za organizacijo vuience Q jjjnetijskejn zemlji-Skeih skladu, ”• komisijo za ocenjevanje Premičnin in nepremičnin, ■ komisijo za določanje amor nzaeije, , 8' komisijo za pregled za-ktjučniih računov, *■ likvidacijsko komisijo, 10. davčno komisijo, H. komisijo za pregled in dobrttev delovnih mest v gozdarskih organizacijah, ,12. komisijo za uporabo zem- I, v gradbene namene, lk komisijo za revizijo inve-/‘oijskih programov in .glav-6111 Projektov. 102. člen ..Personalno komisijo sestavno Podpredsednik ljudskega “bora oziroma član ljudskega j^bora, ki ga določi ljudski od-,°r. tajnik ljudskega odbora in vl]e odborniki, ki jih izvoli ‘“tiski odbor. Podpredsednik Etroma določeni član ljudskega &dbora je predsednik komi-t-jtajnik ljudskega odbora je huk komisije. rsonalna komisija skrbi za v^rst »jiho- vo pravic uslužbencev in vo strokovno izpopolnje- Ct.nj® ter izvršuje druge pravijo ki jih določa zakon, j,. r‘ izvrševanju svojih nalog jsonalna komisija zlasti: b(.' razpisuje natečaje za usluž-bor^f okrajnega ljudskega od- “"‘je predloge ljudskemu te$.°ru za imenovanja in raz-0yr' Ve uslužbencev, ki jih voli ek; razrešuje okrajni ljud- 3 “dbor; ira tiste uslužbence okr. odbora, ki jih ne bor Jeta 9krajnl ljudski od-*i“d~vZiroma tajulh okrajnega ^ haga odbora; razrešuje vse ence okrajnega ljudskega razen tistih, ki jih raz- 4 ? okrajni ljudski odbor; Všfij -e Pritrditev za imeno- W‘l' šefov temeljnih upravnih in inšpektorjev občin-tk)St ljudskih odborov ter za °b(uVilcv drugih uslužbencev shih ljudskih odborov, ki k-i Potrebne kvalifikacije, ‘ht.jjfo Predpisana za delovno 5 ■ na katero se postavijo; varrjtU“0 Pritrditve k razrešit-*ki^ ,*a vse uslužbence občin- 6 ludslclh odborov; {Xh!£vlja posle' ki 50 IJ0 j Piisii h lSPadali v pristojnost ®abja Je za uslužbenska vpra- 103. člen Jiš z^siia za proračun oprav-i Oror?/0’ ki jih določa zakon o! °dwnU in ki jih Predpisu-)“b&ra *1 okrajnega ljudskega 0 Proračunu aa vsaKo •' rv. Ve 'fe ►v. ini višjih državnih o d) Načelniki lajnišlev, šefi samosiojnih odsekov, uradov, uprav, inšpekcij in izpostav ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov 104. člen Načelniki tajništev, šefi samostojnih odsekov, uprav, uradov, inšpekcij in izpostav ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov na delovnem področju temeljnega upravnega organa oziroma organizacijske enote; 1. vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet; 2. organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta. V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik tajništva oziroma šef samostojnega odseka, urada ali uprave. Okrajni ljudski odbor lahko pooblasti za izdajanje odločb v upravnem postopku na področju oddelka oziroma odseka oddelka oziroma odseka, po potrebi pa tudi druge strokovne ali upravne uslužbence. 105. člen Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela. 7. Posebni okrajni organi 1. OKRAJNI JAVNI PRAVOBRANILEC 106. člen Javni pravobranilec zastopa v skladu z zakonom okraj, občine na območju okraja ter njihove zavode v premoženjsko pravnih razmerjih. Javni pravobranilec mora dajati okrajnemu ljudskemu odboru, občinskim ljudskim odborom ter njihovim organom in zavodom mnenja o premoženjsko pravnih zadevah. Javni pravobranilec opravlja tudi druge z zakonom in s predpisi višjih državnih organov določene zadeve. 107. člen Za javnega pravobranilca je lahko postavljen samo, kdo: ima pravno fakulteto in sodni ali odvetniški izpit. 2. SENAT ZA PREKRŠKE IN SODNIK ZA PREKRŠKE 108. člen Senat za prekrške sestavljajo predsednik in dva sodnika porotnika. Predsednik senata je okrajni . odnik za prekrške, ki ga določi ljudski odbor. Sodniki porotniki se odrejajo po seznamu sodnikov porotnikov, ki jih izvoti ljudski odbor. Sodnik za prekrške mora imeti namestnika. Za sodnika za prekrške 'n njegovega namestnika je lahko izvoljen samo, kdor ima pravno fakulteto in strokovni izpit. 109. člen Senat za prekrške odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške. Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnja upravno-kazenski postopek o prekrških, za katere je pristojen. 3. DISCIPLINSKO SODIŠČE 110. člen Disciplinsko sodišče vodi disciplinski postopek na prvi stopnji in izreka kazni za disciplinske prestopke uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov m njihovih zavodov, razen če so po posebnih predpisih pristojni zanje drugi disciplinski organi. 111. člen Disciplinsko sodišče sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik in vsak član disciplinskega sodišča ima namestnika. Predsednik in njegov namestnik morata imeti pravno izobrazbo. Predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njuna namestnika voli in razrešuje okrajni ljudski" odbor. Predsednika in enega člana disciplinskega sodišča in njuna namestnika voli ljudski odbor izmed članov okrajnega ljudskega odbora in izmed uslužbencev ljudskih odborov in zavodov v okraju. Vsaj en član disciplinskega sodišča in njegov namestnik morata biti člana ljudskega odbora. Drugega člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika delegira okrajni sindikalni svet. Obtožbo pred disciplinskim sodiščem zastopa tisti, ki ga za to pooblasti organ, ki je sprožil disciplinski postopek. Glede pristojnosti in postopka disciplinskega sodišča sa uporabljajo zakoniti predpisi. 112. člen Administrativne zadeve disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora izmed uslužbencev ljudskega odbora. 4. VOJAŠKI ODSEK 113. člen Pri okrajnem ljudskem odboru je vojaški odsek. Sestava in delo vojaškega odseka se določita s posebnimi predpisi. 8. Uslužbenci ljudskega odbora 114. člen Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci. Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je od-kazano. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov. Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo ponovno pismeno naroči izvršitev, mora uslužbenec to izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi. O tem mora uslužbenec obvestiti predsednika ljudskega odbora ter sekretarja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. 115. člen Delovna mesta in pogoje glede strokovne Izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravnih organih okrajnega ljudskega odbora predpiše oki. ljudski odbor s pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Če Izvršni svet v dveh mesecih ne izda odločbe o pritrditvi, velja, da je pritrditev dana. 116. člen Za tajnika okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj 5 let strokovne prakse. 117. člen Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta (110. člen). 118. člen Uslužbenci okrajnega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše personalna komisija okrajnega ljudskega odbora. Komisija lz prejšnjega odstavka v skladu s predpisanim postopkom presoja, kateri kandidati Izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom In z razpisom ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Na podlagi izida razpisa postavi okrajni ljudski odbor tajnika, šefe osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi personalna komisija. Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi. 119. člen Za postavitev uslužbencev okrajnega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna, je potrebna pritrditev državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS. Zoper odločbo državnega sekretarja, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti. 120. člen O razrešitvi uslužbencev, ki jih je imenoval ljudski odbor, odloča ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa personalna komisija. 121. člen Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, šefov temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izdaja predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe v zvezi s službenimi razmerji teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. III. POGLAVJE Mestni svet 122. člen V mestu Ljubljani se ustanovi mestni svet za tele občine: Ljubljana-Bežigrad, L j ubij a-na-Center, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana -Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubij ana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič. Člani mestnega sveta so vsi odborniki, ki so izvoljeni v okrajni ljudski odbor v občinah na območju mesta Ljubliane. Predsednika mastnega sveto izvoli mestni svet iz svoje srede. Mestni svet sklicuje predsednik sveta sam od sebe, na predlog tretjine članov sveta ali po sklepu okrajnega ljudskega odbora. 123. člen Ljubljanski mestni svet: 1. daje priporočila k družbenim pianom občin na območju mesta, 2. lahko zahteva, da mu okr. ljudski odbor prepusti v obravnavo okrajni družbeni plan, predno o njem odloča okrajni ljudski odbor. V tem primeru okrajni družbeni plan ni spre« jet, dokler ga z večino ni sprejel mestni svet; 3. lahko zahteva, da mu okr. ljudski odbor da v obravnavo zadeve, kii imajo skupen pomen za celo mestno območje, predno sklepa o takih zadevah (zlasti v primerih člena 11.). V tem primeru ima mestni svet pravico staviti pripombe in predloge, o katerih mora okrajni ljudski odbor sklepati, predno odloči o teh zadevah. Ul. Zbori volivcev 124. člen Odborniki ljudskega odbora morajo poročati zborom volivcev v svoji volilni enoti o delu ljudskega odbora in o svojem delu najmanj petkrat na leto, sicer pa, kadar to zahteva najmanj desetina volivcev z območja kakšnega zbora volivcev v odbornikovi volilni enoti. 125. člen Ljudski odbor mora obravnavati vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz svoje pristojnosti; o sklepih, ki jih jo sprejel na podlagi takih predlogov, mora ljudski odbor obvestiti zbor volivcev na njegovem prihodnjem sestanku. 126. člen Ljudski odbor lahko da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zborom volivcev. 127. člen Zbori volivcev, ki so sklicani za obravnavanje vprašanj iz 124. in 125. člena tega statuta, se opravijo za območja, ki so določena z občinskim statutom. Zbori volivcev v gospodarskih organizacijah se sklicuje to za ista območja kot pri predlaganju kandidatov za volitve odbornikov zbora proizvajalcev. Zbori volivcev, na katerh poročajo odborniki okrajnega zbora o delu ljudskega odbora hUAN 270 •GLASNIK« t Izvleček iz poročila o poslovanju MIZARSKEGA OBRTNEGA PODJETJA ŠIŠKA, Ljubljana. Knezova ulica 28, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. oktobra 1954. Poslovni predmet je: Jetje ustvarilo 3,107.000 din prometa. Podjetje zaposluje povprečno 15 delavcev in n osti so v redu odvedene. Sodelovanje z upravnim odborom, delavskim svetom izdelovanje vseh vrst stavbnega in umetnega mizarstva. V tem obdobju je pod-uslužbencev. Knjigovodstvo je v redu in ažurno. Obveznosti do družbene skup* ter celotnim delovnim kolektivom je bilo zadovoljivo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954 PASIVA Zrj,J Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 6.780 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 6.780 2. Investicije v teku 40 2. Dolgoročni kredit za dokon'ane Investicije 3. Izločena sredstva In druga investicijska 3. Razni skladi 284 sredstva 99 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 163 B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 8.210 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 422 6 Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6.037 6. Druga aktiva 275 7. Dobavitelji in druge obveznosti 1.943 639 D Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 665 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9 Dobiček 665 Skupaj: 16.511 10. Kritje izgube Skupaj: 16.511 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora- Direktor podjetja: 'Klemenčič Ana Bolkovič Anton Juvan Stanko Izvleček iz poročila o poslovanju obrtne delavnice »RADI0-SERVIS«, Ljubljana, Cankarjeva 3, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana, dne 27. februarja 1953. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 17 delavcev in 9 vajencev ter ustvarilo 12,563.000 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bil« v redu poravnane. Podjetje se bavi s popravljanjem radioaparatov in ostalih v to stroko spadajočih del ter 1e rentabilno. Knjigovodstvo je ažurno in v redu Delova1 kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta tekoče probleme sproti reševala. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954 PASIVA Z?p’ Naziv postavke st. Znesek v 000 din ZgtP' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva A Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 3.351 I. Sklad osnovnih sredstev 3.351 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 3 Izločena sredstva ln druga Investicijska 3. Razni skladi sredstva 1.176 4. Dolgoročni kredit za finansiranje ivesticlj 1.203 B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 2.472 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.460 5. Kupci in druge terjatve 408 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 393 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 1.932 D. Finančni uspeh 3. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje Izgubo 1.932 Skupaj: 9.339 Skupaj: 9.339 Vodja računovodstva: Glinšek Lojze Predsednik upravnega odbora: "omšič Stane Direktor podjetja: Tičar Josip Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KERAMIČNO KEMIČNA INDUSTRIJA«, Kamnik, v letu 1954 Podjetje »Keramično kemična industrija« Kamnik je bilo ustanovljeno dne 10. VIII. 1949 z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kamnik Kamnik. Pravi1* go bila registrirana pri poverjeništvu za finance prt OLO Kamnik (sedaj OLO Lj ubljana okolica) pod zaporedno štev. 144 — zvezek I., z dno 23. XI. 1919 na pod1 a* odločbe o ustanovitvi OLO Kamnik štev. VII-2-938/1. V letu 1954 je podjetje povprečno zaposlovalo 179 delavcev ln uslužbe ncev ter ustvarilo 193,302.540 din prometa, t. J. 134 % od predvidenega plana. Obveznosti do družbene skupnosti je podjetje v celoti poravnalo. Poslovanje podjetja je vseskozi rentabilno ter je knjigovodstvo v redu in v nem stanju. . Delovni kolektiv podjetja je preko svojih organov delavskega samoupravljanja, in to Upravnega odbora in Delavskega sveta, uspešno reševal vS tekoče probleme ter vodil nadzor nad pravilnim poslovanjem podjetja. Zaključni račun za leto 1954 je bil pregledan ln potrjen no seji delavskega sveta dfl 81. marca 1955. pAStV* AKTIVA BILANCA na dan 31. rteembra 1954 Zf p* Naziv postavke st. Znesek v 000 din | ZšT' 'T a z 1 v postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 40.020 1. Sklad osnovnih sredstev 35.639 2. Investicije v teku 24.774 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicijo 4.381 3. Izločena sredstva In druga investicijska 3. Razni skladi 6.889 sredstva — 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivesticlj 17.267 B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 992 4. Skupna obratna sredstva 47.066 B Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 38.000 5. Kupci In druge terjatve 21.515 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 3 571 7. Dobavitelji in druge obveznosti 18.569 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 15.209 7. Razporejeni dobiček 59 585 D. Finančni uspeh 8. Izguba 1 9. Dobiček 69.585 10. Kritje izgube —* Skupaj: 196.531 Skupaj: 196.531 ^ Vodja računovodstva: Kovič ,x'—Wor podjetja: Tomič »glasnik | Posebne določbe o pravicah in dolžnostih ljudskega odbora in Sveta za notranje zadeve in splošno upravo do Tajništvo za notr. zadeve ^ O svojem delu (116. člen), se skličejo skupno za več Območja, za katera se kucujejo taki skupni zbori vo- ortK^V’ občinski ljudska “bor na predlog okrajnega ‘JUdskega odbora. Zbore volivcev sklicuje ob-'nski ljudski odbor na zahte-q /krajnega ljudskega odbora. Zbornik okrajnega ljudskega fr°°ra ima pravico zahtevati občinskega ljudskega odbo-' naJ skliče zbor proizvajal-da mu poroča o svojem IV. Referendum 128. člen ^krajni ljudski odbor lahko Voi‘>iŠe re*erendum zato, da bvci potrdijo posamezne od- loke in ukrepe, ki imajo pomen za življenje in razvoj okraja, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše ljudsk odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v okraju. Volivci lahko postavijo zahtevo za razpis referenduma pismeno ali na zboru volivcev. Ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Ce se razpiše referendum na zahtevo volivcev, mora okrajni ljudski odbor razpisati referendum najpozneje 10 dni po prejemu pritrditve Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. 129. člen Določbe o pravicah m dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje žadeve in splošno upravo do tajništva za notranje zadeve v zadevah iz izključne pristojnosti federacije in v zadevah javne varnost; in varstva javnega reda; o določanju uradne osebe, ki v razmerju do tajništva za notranje zadeve in njegovih uslužbencev izvršuje pravice lz 1. in 4. do 8. točke 88. člena tega statuta ter o predlaganju poročil o delu tega tajništva so predpisane i zakonom in z drugimi predpisi višjih državnih organov. Prehodne in končne določbe 130. člen Upravni postopek v zadevah, ki se vodijo pri ljudskih odborih okrajev Ljubljana - okolica in Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani, pa do dneva, ko začne veljati ta statut, še niso pravnomočno končani, dokonča okrajni ljudski odbor Ljubljana 131. člen Delo v zvezi z naložitvijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja za celotno območje okraja dovrši okrajni ljudski odbor Ljubljana. Po naložitvi evidence se elaborat izroči pristojnim nam. 132. člen Ta statut potrdi Lj.. , skupščina Ljudske repub; v Slovenije. 133. člen Ta statut začne veljati z dnem objave v »Glasniku« uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik OLO: Dr, Marijan Dermastja, I. r. Izvleček iz poročila o poslovanju »KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE, Logatec, v letu 1954 Podjetje bilo ustanovljeno z odločbo štev. 2. II. — 11.257/1-35 z dne 6. septembra 1953 OLO Ljubijana-okolica. Podjetje se bavl z lesno predelovalno dejavnostjo. Povprečno je bilo zaposlenih v letu 1954 435 delavcev in uslužbencev. . Realizacija je znašala din 447,540.782. V tem je zajeto v plačah, mate rialu, amortizaciji ter prometnem davku din 341,499.681. Tako da je ustvarjen fl°biček din 106,041.101. Delavski svet je bilanco sprejel 23. III. aktiva 1955, OLO pa je dal potrditev 23. V. 1955. BILANCA na dan 31. decmbra 1954 PASIVA Zap. §t Naziv postavke Znesek v 000 din ZjtP' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev I- Osnovna sredstva 123.016 1. Sklad osnovnih sredstev 122.916 2- Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3- Izločena sredstva in druga investicijska 3. Razni skladi 18.428 sredstva 37.969 4. Dolgoročni kredit za finansiranje ivesticij 20.231 B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 2.407 Skupna obratna sredstva 114.566 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 154.527 5. Kupci In druge terjatve 83.163 C. Viri sredste- v obračunu in druga pasiva 6- Druga aktiva 9.670 7. Dobavitelji in druge obveznosti 79.875 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1. Razporejeni dobiček 106.041 D. Finančni uspeh K Izguba — 0. Dobiček 106.041 10. Kritje Izgube — ^ Skupaj: 504.425 Skupaj: 504.425 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Tupy Otmar Kobal Alojz Petkovšek Anton Izvleček iz poročila o poslovanju »LESNE INDUCTRIJE«, Domžale, v letu 1954 ^oizvnH^ Podjetje poseduje mizarske obrate, žago Domžale, žago Rodica, žago in parketamo Mengeš. Proizvaja kuhinjsko in pisarniško pohištvo, razne finalne v°de po naročilu, hrastov in bukov parket ter rezan les. 1,1 lo v nt X.1J'’4 je podjetje preseglo z 31 % svoj planirani bruto produkt. Vse svoje proizvode je sproti realiziralo. 80 % proizvodnje pohištva smo Izvozili, Slrtisk-, Francijo in Anglijo. Parket smo prodajali v vse ljudske republike FLRJ. Na žagah smo rezali pretežno uslužno Podjetja in privatnike. tijski Nove investicije v znesku 420.000 din smo krili Iz investicijskega sklada, sklad za vzdrževanje. V letu 1954 je bilo zaposlenih povprečno 85 delavcev in uslužbencev, barj^ Podjetje ima zasigurana tržišča doma in v tujini, vendar nima pogojev, £ato stremi za tem, da bi zgradilo novo poslopje in obrate koncentriralo. Zaključni račun je potrdil Delavski svet na svojem zasedanju dne 18. OLO Ljubi jana-okolica pa ga je potrdil z odločbo štev. 1-023-7/2-79 z , BILANCA na dan ?'®pX št. Naziv postavke za razne kmetijske zadruge, indu-Za razna popravila strojev tn zgradb v znesku din 2,599.000 smo črpali amortiza- da bi dvignilo proizvodnjo vsled raztresenih obratov za kar pa zaenkrat rti izgledov. marca 1955. dne 30. IV. 1955. in zastarelega strojnega 31, decmbra 1954 PASIVA A. Osnovna in izločena sredstva i" Osnovna sredstva j' Investicije v teku ■ Izločena sredstva in druga investicijska sredstva ^ B. Obratna sredstva • skupna obratna sredstva j C' Sredstva v obračunu In druga aktiva 6' >oi in druge terjatve ' °ruga aktiva !' Raz zguba D. Finančni uspeh 8 —■Porojeni dobiček • Izg ■ Skupaj: Znesek v 000 din 21.129 163 6.585 11.353 10.138 866 9.995 60.229 Zap. št. Naziv postavke 1. 2. 3. 4. 5. A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje ivestlcij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: I °dj» računovodstva: rir* Vida Znesek v 000 din 21.129 6.441 163 17.501 716 4.284 9.995 60.229 Predsednik upravnega odbora: Kvas Anton Direktor podjetja: Zakraišpk £nton sr AN 272 »GLASNIK« Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine »STEKLENINA«, Ljubljana, Titova ,10, v letu 1954 > Podjetje je bilo ustanovljeno dne L julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 7 delavcev in na' meščencev ter ustvarilo 18,340.000 din prometa, t. j. 152,8%. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno In v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. deembra 1954 PASIVA ^?,p' Naziv postavke st. Znesek v 000 din Naziv postavke st. Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 287 1. Sklad osnovnih sredstev 282 2. Investicije v teku 76 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije — 3. Izločena sredstva in druga investicijska 3. Razni skladi 76 sredstva 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivesticij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 5 4. Skupna obratna sredstva 2.580 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.458 5. Kupci in druge terjatve 725 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Druga aktiva 65 7. Dobavitelji in druge obveznosti 663 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 249 7. Razporejeni dobiček 460 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 460 10. Kritje Izgube — Skupaj: 4.193 Skupaj: 4.193 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Justič Ivanka Savenc Antonija Beribak Ivanka Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine »MARELICA«, Ljubljana, v letu 1954 Trgovina »Marelica« je bila ustanovljena po sklepu delavskega sveta Trg. podjetja s kmetijskimi pridelki, Ljubljana, z dne 29. aprila 1954. Poslovati !s začela s 1. majem 1954 kot trgovina s sadjem in zelenjavo na drobno. V letu 1954 je trgovina zaposlila povprečno 11 delavcev in uslužbencev ter ustvarila 19,030.253 dinarjev prometa. Vse obveznosti do družbene skupnosti in skladov so bile poravnane. Knjigovodstvo je v redu in ažurno. AKTIVA BILANCA na dan 31. deembra 1954 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 305.203 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 288.703 2. Investicije v teku — 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije — 3. Izločena sredstva in druga Ir-.vccticijska 3. Razni skladi 99.821 sredstva 99.821 4. Dolgoročni kredit za finansiranje ivesticij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 16.500 4. Skupna obratna sredstva 849.646 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga ak'iva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 16.311 5. Kupci in druge terjatve 32.737 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 119.887 7. Dobavitelji In druge obveznosti 895.354 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 90.605 7. Razporejeni dobiček 50.560 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 50.560 Skupaj: 1,457.854 10. Kritje izgube Skupaj: 1,457.854 Vodja računovodstva! Kregar Marta Predsednik upravnega odbora: Žakelj Milka Direktor podjetja: Novak Jožo Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »STEKLO«, Ljubljana, Titova 10, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. januarja 1952 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 28 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 308,957.072 din prometa, t. j. 125,3%. Obveznosti do družb0”* skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta in’c19 zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31, decembra 1954 Naziv postavke št. Znesek v 000 d;n Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2.324 A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 2.138 2. Investicije v teku 349 2 Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Izločena sredstva In druga Investicijska 3 Razni skladi 1.104 sredstva 735 4 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 189 4. Skupna obratna sredstva 37.430 B Viri obratnih sredstev - C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 69.255 5. Kupe: in druge terjatve 39.183 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Druga aktiva 84 7 Dobavitelji tn druge obveznosti 5.599 11. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1.842 7. Razporejeni dobiček 2.065 D. Finančni uspeh 2.065 8. Izguba — 9 Dot "">k 10 Kritje Izgube Skupaj: 82.180 Skupaj: 82.19l>y "H 'it I j fr Vodja računovodstva: Justič Ivanka Predsednik upravnega odbora: Zaplotnik Milan Direktor podjetja: Miklavčič Hinko