Poštnina plačana v eotovini.	Posamezna štev. Pin 2»-
Leto IV.	Ljubljana, 3. februarja 1933	Štev. 2.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubl janskega Hazena Podsaveza.
"..Hilli.—m	..
Izhaja vsakih štirinajst dni ob četrtkih.	Nasiov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana. Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina- čehtletno Din 15'—, polletno Din 30'-, celoletno Din 60- -	telj: za konzorcij „Športnega lista“ Srečko Jeras. Odgovorni urednik Rajko Kos, Ljubljana, Gledališka
Naročnina se plačuje vnaprej. - Pošt. ček. rač. 11.686.	ulica 12. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana. Celovška c. 61.
Zaradi izrednega občnega zbora SK , Ilirije in mednarodnih smučarskih te- j kem v Bohinju smo bili primorani šte- : vilko, ki je bila najavljena za 26. januar, : preložiti na 3. februar.
Naši prijatelji naj upoštevajo važ- j nost obeh dogodkov, o katerih v da- j našnji številki obširno razpravljamo; ob prvi priliki bomo pa med rednim izdajanjem izdali še eno številko in tako | dopolnili za enkrat izostalo izdajo.
V inomost. Zakopane Schwarzwald
Mednarodne smučorshe tekme v Bohinju
Izredno uspele prireditve v Bohinju — Velika udeležba Čehov, Poljakov in Jugoslovanov — Zmagovalec v komb. smučanju čehoslovak Franti-šeti šimunek - V teku na 18 km prvi Jugoslovan Joško Janša (Ilirija) sedmi na cilju — V komb. smučanju deveti Albin Jakopič (Mojstrana) kot prvi Jugoslovan — Izreden uspeh skakalnih prireditev — Dobra forma in napredek naših mladih skakačev - Kongres slovanskih smučarskih zvez v Ljubljani
Danes, v petek, 3. II. so se odpeljali naši smučarji v Inomost na velike prireditve FISE.
Savez je na svoji seji 31. jan. določil naslednje tekmovalce, ki bodo zastopali jugoslovanski smučarski sport v Ino-rnostu.
Slalom in smuk: Kukovec Robert, Kopinšek Fran, Praček Ciril, Čarman Fran.
Tek na 18 km: Janša Jože. Jakopič Albin, Smolej, Bervar Nani, Uodec, Šramel Bogo.
Kombinacija: Jakopič Albin, Šramel Bogo.
Skoki: Šramel Bogo, Jakopič Albin, Palme Franc.
Vztr. tek. na 50 km: Janša Jože, Bervar Nani, Godec.
Štafetni tek 4X10 km: Bervar Nani, Janša Jože, Godec, Smolej.
Vodja delegacije je dr, Pirc, predsednik JZSS, namestnik dr. Stane Kmet, tehn. vodja ekipe Ante Gnidovec, upravne posle vrši g. Ivan Tavčar.
Iz Inompsta se odpelje del tekmovalcev v Zakopane na Poljskem na 1. vseslovansko prvenstvo. Ekipo bo vodil tir. 1. Pirc, tekmovalci pa bodo sledeči: Janša Jože, Šramel Bogo, Jakopič Albin. Smolej.
Tekmovali bodo v smuškem teku in kombinaciji. Tekmovanje se vrši od 17. do 19. februarja.
Dr. Stane Kmet bo pa istočasno odšel z Bervarjem in Godcem v Nemčijo, kjer se v dneh od 17. do 19. febr. vrše v Schwarzwaldu velike smučarske tekme. Bervar in Godec bosta tekmovala na 18 in 50 km.
Kakor so sedaj izgledi, se bodo udeležili naši tekmovalci tudi tekem na Češkem. ki bodo v marcu, in moramo reči, da tako številnih nastopov v inozemstvu kot letos še nismo imeli nobeno leto.
Naše vrle tekmovalce spremljajo tihe želje, da bi v inozemstvu dosegli lepe, častne uspehe in tako povzdignili sloves našega smučarstva.
Smuk!
V soboto, 4. febr. v UNIONU ob 21 .h
BOHEMSKI
KARNEVAL
SK ILIRIJE
Bohinjski dnevi so za nami, vsa elita mednarodnih tekmovalcev je odšla iz Bohinja — naprej v Inomost, da ponovno poizkusi svoje moči v plemeniti borbi.
Za nas je vsekakor pomenila mednarodna prireditev v Bohinju izreden športni dogodek, ki dovolj jasno izpričuje, da smo bili v vsem kos veliki nalogi, ki je bila v dneh tekmovanj storjena tako za tekmovalce kot tudi za JZSS.
Udeležba s strani inozemstva je bila prav lepa, tekmovali so Čehoslovaki, Poljaki, Nemci, Norvežan, Bolgari so vsled valutnih zaprek izostali, Avstrijcev pa ni bilo.
Prireditvi so izkazali posebno pozornost odlični gostje s svojo navzočnostjo, kot minister za telesno vzgojo dr. Hanžek, ban dr. Marušič, ljublj. župan dr. Puc, min. na razp. I. Mohorič. ! poveljnik dravske divizije general Cu-kavac, komandant plan. polka polkovnik Radulovič in številni drugi odlični gostje.
Sobotna tekmovanja so bila v teku na 18 km. ki so prinesla mala iznenađenja. 69 tekmovalcev je tekmovalo ob idealnih snežnih prilikah, favorit je bil vsekakor predlanski zmagovalec Šimunek, ker je bilo pa na startu več znanih imen, se je pričakovalo težke borbe. Ob 10.15 se je na cilju pojavil Šimunek s startno številko 10; po odmoru 12 minut je privozil kot drugi Poljak Berych, za njima pa naš Senčar... in tako dalje. Tekmovalce so povsod, ob progi in cilju, živahno pozdravljali številni gledalci, ki so vztrajali in bodrili kljub precej hudemu mrazu.
Ko so pričakali zadnjega tekmovalca, je sodniški zbor odšel k računanju časov, okrog 12. ure pa se je že dobilo rezultate razmnožene.
Uspehi so bili naslednji:
1.	Šimunek Franta, ČSR 1.19.36; 2. Barton Antonin, ČSR, 1.20.16; 3. Leu-pold Hubert, Nemčija, 1.20.40 ; 4. Czecli Bronislav, Poljska. 1.23.07 ; 5. Kadavy Bohuslav, ČSR., 1:23.12; 6. Maruszarz
m	RONNY - JAZZ
J I	KONKURENCA
MASK
kg|

Stanislav, Poljska, 1.24.30; 7. Janša Joško, Ilirija, 1.26.36; 8. Cilka Jan, ČSR, 1.26.40; 9. Maruszarz Andrej, Poljska,
I.	27.33; 10. Marx Erik, Nemčija, 1.28.13;
II.	Luszczek Izidor, Poljska, 1.28.58;
12.	Berych Vladislav, Poljska, 1.29.35;
13.	Bervar Stane, Fjubijana, 1.29.36;
14.	Godec lomaž, Bohinj, 1.31.14; 15.
Jakopič Albin, Dovje-Mojstrana 1.31.58; 16. Klančnik Alojz, Dovje-Mojstrana, 1.32;	17. Jakopič Avgust, Ljubljana,
1.32.35; 18. Smolej Fran, Bratstvo, Jesenice, 1.33.10; 19. Jenko Boris, Ilirija, 1.33.15; 20. Ženiva Lovro, Sokol Gorje, 1.34.06.
Na cilj je prispelo 65 tekmovalcev. Naši tekmovalci, osobito Janša, so se pb hudi konkurenci kar dobro držali; Janša je kljub prehladu dospel komaj 7 minut za zmagovalcem. Dober je bil tudi Bervar, presenetil je pa tudi Godec. ki je dospel 12 minut za Šimune-kom.
Naslednji dan, v nedeljo dopoldne so se vršili skoki za kombinacijo. Skoki so prav lepo uspeli, videlo se je, da imamo v naših mladih skakalcih dober material. Dopoldanski skoki so bili gotovi v dobri polovici ure, tako, da so zamudniki prišli ravno h koncu. Uspehi so bili naslednji:
1.	Šimunek František (ČSR) 441.4 t.
2.	Maruszarz Stanislav 432.5.
3.	Luszczek Izidor 410.3.
4.	Maruszarz Andrej (vsi Poljska), 409.85.
5.	Leupold Herbert (N.) 409.5.
6.	Kadavy Bohuslav 402.6.
7.	Cifka Jan 388.15.
8.	Barton Antonin (vsi trije ČSR.), 385.15.
9.	Jakopič Albin (S. k. Dovje) 368.7.
10.	Šramel Bogo (Sm. k. Ljub.) 350.2.
11.	Žernva Lovro (Sokol, Gorje) 330.2.
12.	Palme Fr. (Sm. k. Ljub.) 318.3.
13.	Odar Alojz 302.
14.	Markež Leop. (Bratstvo, J es.) 258.
16.	Podlipnik J. (Sm. k. Bohinj) 231.
17.	Bračič Danilo (Ilir. Ljub.) 211.9.
18.	Selan Jože (Sm. k. Bohinj) 206.6. Najvišjo znamko je dosegel Poljak
Luszczek s 44 m v krasnem stilu, Šramel je skočil 42.5 m. Jakopič 37 m itd.
Popoldne je bilo ob skakalnici zbrano veliko število gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili divnim skokom tekmovalcev, ki so preskušali drug drugega. Pozornost je vzbujal Norvežan Arne Guttormsen, ki je kot zadnji skočil 52 m, pri skoku je sicer padel, ker skakalnica ne dopušča daljših skokov kot do 50 m.
Vrstni red uspehov je naslednji:
11. Maruszarz Stanislav (42, 44 in pol, 45) 331.4 ; 2. Šimunek František (39, 43, 41 in pol) 313.9; 3. Czech Bronislav (39, 40, 39) 307.8; 4. Šramel Bogo 39, 37, 38 in pol 295.6; 5. Palme Franc 35, 35, 37 282.6; 6. Luszczek Izidor (p 46, 47, 44 in pol) 275.8; 7. Kadavy Bohuslav (35, 35 in pol. 36) 274.5; 8. Maruszarz Andrej (p42 in pol, 43 in pol, 42 in pol)
264.7; 9. Barton Antonin (43, 44, 44 in pol p) 262.9; 10. Juritsch Herbert (34, 34, o5) 253.4; 11. Praček Ciril 30, 33 in pol, 35, 246.5; 12. Grossmayer Anton (34, 34, 35) 238.9; 13. Istenič Rado 29, 31, 30, 237.6; 14. Jakopič Albin 40p, 39, 38 in pol. 234.7: 15. Markež Janez 31 in pol, 30, ,,0. 228.4; 16. Zupan Ivan 224; 17. Odar Alojzij 217.6; 18. Šubic Milan 210.7; 19. Klančnik Gregor 209.1; 20. Markelj Leopold 206.1; 21. Bručan Vladimir 203.2; 22. Podlipnik Jože 19S.5; 23. Selan J. 197.5; 24. Cifka Jan 177.7; 25. Aljančič Jože 173.7.
Sledilo je par skokov izven konkurence, odlikovala sta se posebno mladi Pribovšek in Istenič.
Ob 5. uri popoldne so v Sokolskem domu v Bohinjski Bistrici razglasili rezultate.
Ponovni prvak Jugoslavije, Lranti-šek Šimunek je prejel darilo bana dr. Marušiča, najboljši Jugosloven Albin Jakopič iz Mojstrane pa prehodno darilo ministra za telesno vzgojo g. dr. Hanžeka.
Po prireditvah, ki so potekle v vzornem redu, moramo ugotoviti, da je JZSS. izvršil vsa tekmovanja tako, da so bili vsi. tudi inozemci, prav zadovoljni.
Državno tekmovanje je bila dobra preizkušnja za vse naše tekmovalce, ki so odšli sedaj v Inomost, da ponovno pred svetom dokažejo, da je pri nas smučarski sport lepo razvit in da moremo pričakovati, vsaj po par letih sistematičnega treninga, še mnogo večjih uspehov.
KONGRES SLOV. SMUČARSKIH SAVEZOV.
V ponedeljek, po tekmah v Bohinju so se zbrali v Ljubljani zastopniki JZSS in Svaza Iyžaru ČSR. Poljaki so svojo odsotnost opravičili, Bolgari pa želeli uspešen začetek k skupnemu delu smučarskih zvez.
Kongresa so se udeležili poleg zastopnikov vseh treh slovanskih save-zov tudi odposlanci naših vojaških in civilnih oblasti ter organizacij. Zborovanje je otvoril predsednik JZSS dr. Pirc, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, generala Pekiča, zastopnika ministra vojske in mornarice polkovnika Kilarja, zastopnika ministra za trgovino in obrt dr. Štera, zastopnika banske uprave dr. Orla, zastopnika dravske divizijske oblasti podpolkovnika Dica, zastopnika zbornice za TOI ministra Mohoriča, češkoslovaškega konzula inž. Sevčika. odposlanca poljskega poslaništva Scipio de Kampa, zastopnika SKJ, podnačelnika Jerasa, zastopnika Saveza planinskih društev dr. Pretnarja, zastopnika SPD ravnatelja Vilharja, dr. L. Stareta, predsednika Češkojugoslo-venske lige, dr. Gregorina, zastopnika društva prijateljev poljskega naroda dr. Moreta ter odposlanca češkega saveza Jirko in poljskega saveža inž. Schieleja.
Nato je min. dr. lianžek oficielno otvoril kongres, ki je prvi korak k zbližanju in skupnem delovanju slovanskih smuških savezov.
Sledili so referati dr. Pirca o nalogah zbližanja slov. smuč. zvez, poljski delegat je razmotrival o temeljih vseslovanskega prvenstva, delegata Svaza lyzaru g. Jerke o tehnični izpopolnitvi smučarstva med slov. narodi, gen. taj-
nik JZSS g. Goreč pa je prečital resolucijo glede skupnega delovanja vseh slovanskih smučarskih organizacij. Prvo slov. prvenstvo bo od 17. do 19. febr. v Zakopanih na Poljskem. Odposlalo se je vdanostne brzojavne pozdrave predsedniku republike Češkoslovaške Masary-ku, predsedniku Poljske republike Mo-šickemu in Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Dr. Pirc je bil pooblaščen, da v Ino-
mostu in na Poljskem nadaljuje v imenu Saveza razgovore v interesu skupnega delovanja z vsemi slov. zvezami.
Popoldne si je minister Hanšek z zastopniki češkega in poljskega saveza ogledal nebotičnik, kopališče in drsališče SK Ilirije in še druge zanimivosti, ter se o naših napravah izrazil kar najbolj laskavo.
Zakaj odklanja Ilirija fuzijo?
SK Ilirija odgovarja na to vprašanje z izjavo (lastnim letakom), ki je na njeno prošnjo priložena današnjemu »športnemu listu«. Nadaljna pojasnila so v resoluciji,-ki je bila skoro soglasno sprejeta na izrednem občnem zboru SK Ilirije dne 25. m. m. in ki jo danes tudi priobčujemo.
Potek občnih zborov ASK Primorja in SK Ilirije, ki sta odločala o fuziji, je znan. Dočitn se je odboru Primorja posrečilo premagati odpor svojega članstva ter ga pridobiti za fuzijo, je članstvo Ilirije ohranilo lastno mnenje in, lahko rečemo, enodušno odklonilo predlog svojega odbora, odnosno bolj pravilno, predlog svojega predsedstva, če rie Samo predsednika. Dočim je bil občni zbor Primorja le formalnega značaja in je bilo vprašanje prav za prav absolvi-rano že s platoničnim referatom podpredsednika dr. Birse, je šel občni zbor Ilirije stvari do živega in v ostri debati temeljito razčlenil stavljene predloge. Argumenti contra-govornikov so našli daleko večje odobravanje članstva in ko je inž. Bloudek kot zadnji govornik prečita! odklonilno resolucijo takozvanih »antipunktašev«, je lahko vsakdo spoznal, da je mfčrt fuzije propadel..
V tej situaciji je bilo zgrešeno in netaktično, da je predsednik inž. Suklje v zaključnem govoru še enkrat vehementno zagovarjal fuzijo in skušal kljubovati nekoliko stotinam članov. Če bi pravilnejše ocenil situacijo, bi izostala marsikatera trpka ogorčena beseda, klubu bi pa bila prihranjena nepotrebna odborova kriza ki sicer, kakor kaže, ne bo prinesla škode.
čeprav je bil občni zbor mestoma nekoliko hrupen, se mora priznati, da je 'bil močna manifestacija ilirijanske zavednosti in močan dokaz za kompaktnost in enodušnost mišljenja želo številnega širšega članstva SK Ilirije.
Pri vsem tem, da ima ideja fuzije tudi pozitivne strani, smatramo vendar, da je ta epizoda V športnem življenju naše ožje domačije srečno za nami: Govoriti o poteku pogajanj in o raznih športnih in izvensportnih momentih, ki so prišli do izraza na občnem zboru SK Ilirije, smatramo vsaj za enkrat za nepotrebno.
Zaključno besedomaj ima danes deklaracija »antipunktašev« na občnem zboru, ki se glasi:
»Slavni občni zbor! Ilirijani!
Najavljena fuzija z. SK Primorjem je našla naše članstvo docela nepripravljeno in ga skrajno vznemirila. Širše članstvo, kakor tudi športno občinstvo vob-če, .je bilo namreč po dnevnem tisku le enostransko,..informirano. Članstvo je kmalu spoznalo, da je klubov odbor v domnevi namišljenih športnih in finančnih koristi ter pod pritiskom splošne gospodarske depresije, pod katero naravno trpi tudi naš klub, prezrl razne bistvene okolnosti in dejstva, ki za dogleden čas absolutno ne dopuščajo-združitve SK Ilirije s. ASK Primorjem.
Čitali in čuli ste argumente, ki se navajajo, za združitev od trditve, da se hoče ustvariti matica slovenskega sporta,pa do nevzdržnih elementov finančne narave. Na današnjem občnem zboru pa je potrebno poudariti tudi argumente, ki govore proti združitvi. V tem, za »Ilirijo« velevažnem trenutku izjavljamo:
Ni res, da nimamo še prave matice slovenskega športa! SK Ilirija je nesporno matica vsega.našega sporta! Pokre-nitev vseh športnih panog, ki se danes goje,pri nas, sistematično četrtstoletno delo ;za propagando ter širjenje, športne ideje, ki se opira na splošno znane velikopotezne športne: naprave, je več kot zadostna legitimacija za ta ponosni naslov! Za ojačanje renomeja ne
rabimo nobenih fuzij, tudi ne s »Primorjem« —ki je vendar naše nehvaležno dete.
Principijelno tudi ni v interesu sporta, da se izvede fuzija dveh samostojnega življenja zmožnih edinic. Kvaliteta sporta raste sporedno s kvantiteto, ki bi bila v danem primeru znatno okrnjena. Napačno je misliti, da bi novi klub povezal v kompaktno celoto vse aktivne delavce obeh taborov ter vidno in trajno okrepil športne sekcije.
Smotrenost in uspešnost delovanja v izhodiščih športa, t. j. v klubih, zavisi od nesebičnega, iskrenega sodelovanja vsega članstva, osobito pa funkcionarjev, pri čemer je vedno treba zapostavljati interese lastne osebe interesom kluba! Mi vemo, da je mentaliteta vodilnih funkcionarjev ter športna vzgoja aktivnega članstva v obeh klubih tako različna, da ža uspešno ter res iskreno sodelovanje v novem klubu ni nika-kih izgledov. Predlagana fuzija bi imela za posledico porušen je prislovičnega notranjega ravnotežja v »Iliriji« - v našo mirno hišo bi se zanesel prepir in razdor. Imeli bi klub v klubu, nedostajalo bi časa za efektivno športno delo, izčrpali bi sile v notranjih razprtijah. Dosegli bi baš nasprotno tega. kar so si zamislili naši preiskreni idealisti, povzročili bi začetek konca...
Izredne gospodarske prilike današnjih dni nam nalagajo, da si ogledamo tudi finančno stran predlagane fuzije. Prevzeti bi mörali pasive »Primorja«, ki znašajo okrog 250.000 Din, in ki bi resno ogrožale tudi naše finančno ravnotežje. Paradoksno je, da bi reševala derutne finance »Primorja« baš »Ilirija« v zahvalo za vse, ne ravno lojalno nasprotovanje v teku desetih let.
S tem, da' se pod danimi okolnostmi protivimo predlagani fuziji, pa ni reče-
no, da zavračamo iskreno in lojalno sožitje tako na zelenem polju kot v sport-■ nih forumih. Kakor z vsemi ostalimi pri-; jateljskimi nam klubi, iskreno želimo i I složnega sodelovanja za boljši procvit j slovenskega sporta tudi z ASK Primorjem, zavisi pa to naravno od temeljite spremembe njegovih metod v športno konkurenčnem boju.
Branimo se misli, da nam je po in-; tencijah gotovih nevidnih sil nastavlje-j na past, ki naj nas ugonobi na način, ki ' nikakor ne odgovarja našemu značaju.
I Kdor misli z nami pošteno, naj pomni i sledeče: »Ilirija« je, izšla iz športnega I : pokreta nacionalno razgibane mladine v ! j predvojni dobi kot protiutež takratnemu ! i nemškemu športnemu gibanju. Kot v ta- I i kratnih izrednih časih, so odprta njena 1 vrata na stežaj tudi danes vsakemu poštenemu športniku. Naše športne naprave, predpogoj za izvajanje telesne kulture, smo zgradili za vse! Izšli smo iz sporta, smo tudi edinole za naš nacionalni sport — zakon pa so nam naša oblastveno potrjena pravila, ki jasno in nedvoumno izpričujejo naše poslanstvo.
Uporabljajoč to priliko apeliramo na navzoče zastopnike oblasti, da brez pogojev, neodvisno od fuzije, naklonijo SK Iliriji ono moralno in materialno pomoč, dö katere ima nesporno pravico in jo zasluži kot matica slovenskega sporta; za to je dovolj podlage v obstoječih zakonih.
Ime »Ilirije«, njene belo-zelene barve ter njena dolgoletna tradicija pa ne morejo in ne smejo biti nikdar in pod nobenim pogojem predmet mešetarenja! Pozivamo današnji občni zbor, da manifestira za belo-zelene barve »Ilirije«, za barve naše lepe bele Ljubljane s tem, da enodušno odkloni predlagano fuzijo in vsako spremembo klubovega i imena.«
Nosomet
Ljubljana, 2. februarja. ;
Po božičnih in novoletnih praznikih je nastopil pri nas, pa tudi v sosednjem inozemstvu odmor v nogometnih tekmah. Klubi porabijo teh par zimskih tednov za počitek, le radi treninga se odločijo za posamezne tekme.
V Ljubljani stojimo pred kvalifikacijskima tekmama Ilirija:Primorje, ki sta določeni na 5. in 19 t. m. Prva se igra torej že v nedeljo in sicer na igrišču Primorja. Sodelovanje v nacionalni ligi je za ljubljanski klub — za Ilirijo kot 'za Primorje — sicer zelo dvomljive vrednosti, ker skoro ne more računati niti na športni niti na gmotni uspeh — vkljub temu pa bosta našli baš sedaj obe trčenju med Ilirijo in Primorjem mnogo odziva med občinstvom. Čegstva bo pojutrišnjem zmaga, se ne da predvideti: Primorci se baje taksirajo za 3 gole višje,- pa rekli bi, da si delajo s tem le pogum. Moštvi sta zadnje Čase zelo enaki, obe v dobri kondiciji, po rezultatih zadnje nedelje
Ilirija :Hašk 4:3 (3:1).
Primorje: Team II. razr. (7:0 (2:0)
obe v dosti dobri formi. Računanio na tesen rezultat v korist enega ali drugega, želimo pa fair igro. dobrega in odločnega sodnika ter sploh red na igrišču. Prireditelj LNP naj ukrene potrebno. da ne bo zopet razočaranj...
HERMESOV TURNIR ,
ZA BREZPOSELNE
je končal z zasluženo zmago samega prireditelja. Zadnja dva rezultata sta bila '
Jadran :Korotan 4:3,
Hermes:Slovan 4:2, končna tabela turnirja pa kaže naslednjo sliko:
Hermes	5	4	1	0	27:7	9
Jadran	5	3,	0	.2	15:10	6
Slovan	5	3	0	2	13:10	6
Svoboda	4	: 2	1	1	12:12	5
Grafika	4	1	0	3	6:16	2
Korotan	5	0	0	5	8:26	0
Ilirija in Primorje sta doprinesla svoj obolus za brezposelne nogometaše s tem, da sta nastopila 22. in 29. m. m. proti reprezentanci II. razreda. Ilirija, ki je vzela stvar s prelahke strani, je na globokem snegu grdo zatajila in morala prepustiti reprezentanci izdatno zmago z 9:2! Primorje je nastopilo kompletno ter sigurno zmagalo s 7:0, zato pa je prejšnjo nedeljo podleglo v tekmi
> ..;	t AN - l ■ -s
Primorje :Železničar (Marb.) 3:4.
V Zagrebu
tudi ‘ni bilo večjih dogodkov. Gradjan-ski beleži dve prijateljski zmagi, proti Hašku 3:1, proti Orientu s Sušaka 5:1. Viktorija . je zmagala nad teamom II. razreda 5:4.
is» ta ■' v,wtc ’i a	m
BSK jte v Atenah na pravoslavni božič
odlično reprezentira! naš nogomet. Prvo tekmo z Olirnpiakos, ki je končala neodločeno 1:1, je gledalo 10.000 ljudi, pa tudi ostale tri tekme so imele izvrsten poset. Nad Etnikos je zmagal z 2:1, nad Panatenaikos s 3:1, s klubom Konstantinopolis je igral j;l. Tedaj 2 zmagi, 2 neodločeni igri in scpre 7:4. Na povratku je naložil še teamu Skoplja 7 golov (7:1).
V Internacionali
vzbuja, zanimanje angleška turneja dunajskih klubov Rapida in Vienne. Rapid je proti močnim nasprotnikom znova potrdil, da je kontinentalni nogomet do-šel angleškega: V Giasgowu je igral, z
Smuči
in ves pribor za smučarje je najceneje pri
Telefon 34-19
glasovitim škotskim prvakom Glasgow :Rangers neodločeno 3:3, potem ko je v prvem polčasu že vodil s 3:1; 65.<X)0 gledalcev je prisostvovalo debutu Rapida. V Liverpoolu je utrpel Rapid med tednom pred 30.000 publike poraz z 2:5, zmagal pa je v naslednji tekmi z Leicester City s 3:1. Cuje se, da je Rapid zelo zadovoljen s finančnim uspehom turneje, ki je tolik, da je njegov gospodarski položaj popolnoma saniran.
V prejšnji številki nam je manjkalo prostora za poročilo o
Izredni skupščini nogom, sodnikov.
Z ozirom na povoljna zagotovilo JNS se je skupščina odločila prekiniti stavko,, ki so jo sodniki izvajali 3 tedne v protest proti odpravi avtonomije sodniških organizacij. Ako v dveh mesecih, t. j. do 8. marca ne bodo zahteve Zbora NS zadovoljivo rešene, bo vnovič proglašena abstinenca. Za to solucijo je bilo oddanih 169 glasov, dočim je 55 sodnikov zahtevalo ostrejše ukrepe in nadaljevanje abstinence. — Pogajanja med ZNS in JNS potekajo doslej dobro. JNS kaže razumevanje za stališče sodnikov in je pripravljen vrniti Zboru in Sekcijam NS vsaj delno avtonomijo. Formalno bo sklepal o tem plenum uprave JNS dne 1. februarja in ne glavna skupščina JNS.
Občni zbori
Občni zbor SSK Maraton.
Poročilo odbora o pretekli sezoni je pokazalo razsežno in zelo uspešno delovanje kluba. Zato so bila poročila z odobravanjem vzeta na znanje, in izrečen odstopajočemu odboru absolutorij s pohvalo.
Na novo je bil izvoljen skoro ves dosedanji odbor pod predsedstvom zaslužnega dr. Wankmüllerja. Na uspešnem , delu so čestitali klubu zastopniki J LAS, MZSK in Mariborskega smučarskega kluba.
Iz poročil je bilo razvidno odlično delovanje lahko-atletske, težko-atletske in plavalne sekcije, katerih člani imajo po večini domača prvenstva. Klubu primanjkuje primeren prostor za treniranje; temu bo odbor letos skušal od-pomoči.
Občni zbor SK Rapida.
Zborovanje, ki ga je vodil podpredsednik dr. Brandstätten je potrdilo smo-treno, intenzivno delo v preteklem letu. Največji uspeh so dosegli nogometaši, ki so si zasluženo zopet priborili vstop ' v podsavezno ligo. Odlična je tudi la-hko-atletska sekcija, ki jo vodita dr. Jettmar in dr. Scheibl. Tudi v zimskem sportu je viden napredek.
Izvoljen je bil ponovno stari odbor-s predsednikom dr. Bankejem in tajnikom G. Eranklpm : pa- Jelu.
Zadnje vesti
DOSEDANJI REZULTATI IZ BADEN-BADENA:
31. januarja:
Dopoldne: Madžarska : Francija 5:0, Češkoslovaška : Wales 5:0, Anglija : Indija 5:1. Letonska : Jugoslavija 5:3, Avstrija ; Belgija 5:0,
Popoldne: Madžarska : Nemčija 5:i, Češkoslovaška Jugoslavija 5:2, Indija : Wales 5:2.
Zvečer: Avstrija:Letonska 5:4, Madžarska : Nemčija 5:1, Anglija : Belgija 5:0. :•	■; 1.«
Drugi dan,, L februarja je prinese) prvo senzacijo. SvetovnLprVak'v table tennisu Madžar Barma je podlegel Jugoslovanu Maksimoviču. Madžarska je kljub temu zmagala nad Jugoslovajo s 5:2.	Jugoslavija .Avstrija 5:2.
Jugoslavija:Avstrija 5:2,
JugoslivijatBelgija 5:0.
Lep napredek drsalnega sporta
Hockey
»Ilirija«:Villacher S. V. 3:0 (0:0, 1:0, 2:0).
Ogromen napredek mladega moštva »Ilirije«.
Prošlo nedeljo je bila odigrana na drsališču »Ilirije«, na katerem je bilo po načrtu g. ing. Uioudeka vzorno prirejeno igrišče, prva letošnja mednarodna tekma v hockeyu na ledu. Mlado moštvo Ilirije je presenetilo mnogobrojno občinstvo ž igro, ki je prekašala vse dosedanje. Kolik je napredek Ilirije, izpričuje sam rezultat. Lani so zmagali gostje brez napora z rezultatom 4:2, v nedeljo pa so nastopili z neprimerno jačjim moštvom ter podlegli ob premočni igri llirijanov. z rezultatom 0:3!
Igra je bila vseskozi izredno zanimiva. Slike so se menjavale s kinematografsko brzino. Spričo nepopisnega tempa je občinstvo komaj sledilo poteku igre, neštetim, bliskovito zasnovanim kombinacijam ter se divilo številnim varijacijam. Sistem igre zahteva, da so vsi igralci neprestano v igri, ki valovi sem ter tja tako, da je poživljeno bre zpresledka vse igrišče. Marsikomu je zastajal dih, kajti neštete kritične situacije, plod peklenskega tempa igre, so izgledale zelo opasne, vendar pa je končala tekma brez vsake nezgode.
(joštje so s svojo igro v polju brez-dvomno prednjačili pred llirijani, boljša je bila tudi njih tehnika s palico, predvsem pa dribling. Inscenirali so nebroj dobro zasnovanih napadov, katerih pa zaradi neodločnosti pred golom niso izrabili in so proti koncu tekme očividno popuščali.
Moštvo Ilirije je pokazalo nepričakovan ter razveseljiv napredek. Igralci so v splošnem že vsi perfektni drsalci, katerih telesna kondicija povsem odgovarja. Videlo se je na prvi pogled, da imajo za seboj uspešen sistematičen trening. Moštvu manjka le še rutina ter pravilno razumevanje igre, kar je predpogoj za ustvaritev taktike. Temeljna pogreška poedinih igralcev je še vedno, da po odbitem napadu zasledujejo izgubljeno ‘ploščo, tratijo s tem po nepotrebnem svoje moči. mesto da se umaknejo v obrambno pozicijo kot izhodišče ponovnega napada. Vsled te pogreške se je dogodilo opetovano, da je bila polovica moštva v off-sidu. Glavna odlika domačih pa je bila vzgtedno borbeno razpoloženje. Odločnost pred golom ter prisebnost v zaključnih fazah je ono, kar je bistveno vplivalo na izid tekme.
V prvi tretjini se Ilirija še ni znašla, bila pa je gostom enakovreden nasprotnik. Že v drugi tretjini prevzame inicijativo Ilirija, ki vse češče ogroža vrata gostov. Napadi Ilirije so vedno bolj nevarni, premoč Ilirije je očividna. Po prvem uspehu pa se je razigralo moštvo llirijanov tako, da je diktiralo tempo po mili volji ter v zadnji tretjini na polju dobesedno dominiralo. Celotno vodstvo je bilo v rokah g. Vodišeka.
ILIRIJA V ZAGREBU.
Ilirija igra v soboto in nedeljo v Zagrebu dve tekmi z moštvom GAK iz Gradca. Prireditev je organiziralo v propagandne svrhe Zagrebačko klizačko društvo.
------------------14 Jt,

DEBUT DRSALNEGA SPORTA V MARIBORU.
Bila je to res lepa prireditev. Na drsališču na Treh ribnikih, ki ima nadvse lepo lego, se je že okoli 13. ure zbiralo ljudstvo. Ob 15.30, ko je otvoril spored subjunior SK Ilirije Karlek Smerkolj, je obkrožalo drsališče 2000 gledalcev, vsi grički, ki obkrožajo ribnike, pa so bili polni zastonjkarjev vkljub preganjanju po rediteljih. Vreme je bilo najlepše. Kristalnočisto, solnčno nebo, je prekrasno poudarilo kontraste med živobarvnimi in črnimi dresi drsalk in drsalcev.
Kot rečeno se je predstavil Maribor-I čanom kot prvi mali Karlek. Njegove piruete, raznožke (meseci) in skoki, ka-I žejo, da imamo v njem posebno talentiranega subjuniorja, ki bo morda že v nekoliko letih uspešno konkuriral našim seniorjem. Za njim sta vozila Mariborčana Barlovič in Bühl; zlasti slednji je eleganten in nadarjen drsalec. Radi bi videli že to sezono oba pri kaki konkurenci v »jugoslovenskem drsalnem Dunaju« v Ljubljani.
Z izredno elegantnim kostimom in ! nič manj elegantnim in dobrim drsanjem I je navdušila publiko tudi Jelka Severje-' va. Presenetljivo je napredovala letos na Dunaju. Njene piruete, skoki in prehodi ter elegantno in gracijozno predvajanje programa so na mah osvojili publiko. Blanke (GAK, Graz), tretjepla-sirani v štajerskem prvenstvu, je izvozil svoj program rutinirano in sigurno. Ugajal je zlasti njegov Rittbergerjev skok, ki gä je izvaja! z razanco in temperamentom. Valčki, ki sta jih plesala Gradčanka Maschek, so zaključili prvi del programa.
Po odmoru je nastopil najprej tekač Marij Avčin, ki je vozil par rund ter vzbujal z dolgimi tekalnimi drsalkami in brzino novo zanimanje med publiko. Za njim je nastopil Mano Thuma. Vzorne so bile njegove piruete in Axen Paul-senov skok se mu je prav lepo posrečil.
Naš državni prvak Polo Schwab je briljiral z nizkimi piruetami, spiralami in kombinacijami cirklov. Prav nič ni zaostajal v tem za Gradčani, potrebno pa je, da izboljša vezavo in prehode med posameznimi liki.
Za Schwabom sta nastopila Gradča-. na Bücher in Zettelmann. Oba, posebno pa Zettelmann, znata mnogo, kazi pa Zettehnanna nelepa drža pri piruetah. Specijaliteta je bil dvojni Lutzov skok čettelmarina in njegova nizka piruetm dasi je bil v slednji in sploh v piruetah Schwab gotovo boljši. Avstrijca spadata v internacijonalno klaso, presegata pa komaj vsaj v prostem drsanju, naše drsalce, ki jim manjka le rutine in
renomeja. Klasa zase pa je ga. Helga Dietz, tretjeplasirana v avstrijskem prvenstvu. Imela je največji uspeh in vozila je brezhibno in vzorno. Piruet nazaj na noter na konicah drsalk ne dela v tako kolosalnem tempu niti Sonja Efenie niti Schaffer.
Nad vse leno prireditev je zaključilo drsanje dvojice brata in sestre Jauernik iz Gradca. Vsekakor najboljša klasa! Nerazumljivo je, kako da sta zasedla v avstrijskem prvenstvu le 4. me-sto.
% g4"4# 4#	----:------
-tl
Hilda Holovsky, avstrijska! prvakinja v umetnem drsanju v Celju
Celje, 17. januarja.
Hilda Holovsky, nilada, 16-letna prvakinja v umetnem drsanju, nas je poselila v spremstvu ljubeznive gospe mame. — Prišedši iz Graza, kjer si je 15. t. m. drugič priborila žensko prvenstvo Avstrije, je 16. t. m. zvečer in 17. t. m. popoldne nastopila na drsališču SSK »Celja« v mestnem parku ter prav nazorno razkazala brezprimerno krasoto umetnega drsaftfa. S tem se je pač več kot oddolžila za gostoljubnost in priljubljenost, katero uživa v poletnih mesfeeih V našem mestecu. Če pomislimo, da je nastopila dražestna mladenka prav brez vsake odškodnine, moramo to še posebej ceniti* • vt «T' •	: : ' ”•
Prvi večer, nekaj po 20. uri je nasto-pila Hilda v rdečebaržunastem kostumu, malo nervozna, ker godba še ni-funkcionirala ob napovedanem času. V zadregi radi tega je vprašala; »Ist euer Publi-
kum nicht schon ungeduldig? Bei uns wäre schon Lärm.« — Kot' na perotih je brzela po ledeni gladini, se kretala v lahnih lokih, si dala s konicami drsalk vehementen zalet in že je končala prvi lik v »Sonjinem skoku«, š katerim si je tudi pridobila pryenstvo. Z neverjetno prožnostjo brez vsakega napora in kot brez teže je nadaljevala v škoro neverjetnih figurah najpopolnejše ritme, po žal nekoliko skromno razsvetljenem, toda sicer izvrstnem ledu. Mojstrsko obvlada vse like, jih izvaja s skrajno eleganco in elasticiteto. Njene »raznbž-ke«, »trte« in »Šestila« vezana z raznimi plesnimi koraki, so brezprimerno eksaktna ter estetično in ritmično popolna, V repertparju je imela težavno nizko menjajočd se perueto, bravurni Axel-Paulsenov skok, skok v raznožki, raz-šnožko (Mond) navznoter in navzven Ud.
Mlada prvakinja je izredno simpati-
čna pojava. Obiskuje na Dunaju akademijo za upodabljajočo umetnost. Pravi, da jo vodi do njenih uspehov zlasti dobra volja, smotrena prehrana, v seziji zelo vesten trening ob najstrožji dijeti in kajpada mnogo ljubezni in veselja do stvari. V poletju goji lahko atletiko, ritmiko in ritmične plese. Drsanju se je posvetila z 8 leti.
Dražestno prvakinjo je ob prvem nastopu pozdravil na drsališču v imenu prirediteljev dr. A. .Juhard ter ji izročil dva šopka nageljnov in radirauko Celja, delo slikarja Seebacherja. Prireditev je prav dobro uspela, le razsvetljava in organizacija na prostoru bi bila lahko boljša. Produkcijama je prisostvovalo nad 1200 gledalcev. Imeli smo res nepozabni užitek, za katerega nas lahko zavidajo večji športni centri. V torek zvečer se je Holovska odpeljala v Pariz in naprej v London na tekmovanje za evropsko prvenstvo. Upamo, da jo bodemo poleti pozdravili v Celju že kot i svetovno prvakinjo.
CIKORIJA
1 Prvi domači izdelek!
TERMINI DRSALNIH TEKEM V LJUBLJANI.
Letošnje državno prvenstvo bo internacionalno?
V štev. 32-1932 so bili objavljeni termini državnega prvenstva in raznih drugih tekem, ki jih aranžira SK Ilirija. Zaradi neugodnega vremena se doslej ni izvedla še nobena teh tekem. V letošnji program je prišla dalje udeležba naših najboljših treh drsalcev na Slovanskih zimskih igrah v Moravski Ostravi 11. in 12. t. m. Potrebne so zato nove preložitve terminov ter nekatere druge spremembe, in sicer:
Tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije za 1933 a) za seniorje, b) za dame, c) za juniorje so odgodene na 18. in 19. februar.
Razpisane obvezne vaje seniorske-ga prvenstva so-toliko spremenjene, da odpadeta lika št. 75 in 76 (trojka-vijuga-trojka), namesto katerih prideta v program lika št, 37 in 38 (protiokret pričet naprej na noter).
Obvezni liki zn. damsko in juniorsko prvenstvo ostanejo nespremenjeni (gl. »Športni list« št. 32-1932!).
Obvezni liki vseh treh kategorij se bodo izvajali v soboto 18. febr. ob 14., prosto drsanje v nedeljo,•IQ. februarja ob 10. uri. Prijavni rok je do 16. februarja opoldne na naslov; prireditelja: SK Ilirija, Ljubljana, kavarna »Evropa«. Prijavnina znaša Din 25, za:seniorje in dame, Din 10 za juniorje.
Ako prispe dovoljenje mednarodne drsalne federacije, bo letošnje drž. prvenstvo internacionalno, Zasiguran je že sedaj start odličnik drsalcev Iz Češkoslovaške in Avstrije.
■.V
Tekma juniorje v in tekma dam ju-
niork. prvotno razpisali za >2, januar, sta odgođeni za 5 februar, če pa bo trajalo sedanje južno vreme še naprej, se
Hitrostne tekme izvede SK Ilirija sporedno z juniorskimi tekmami v umetnem drsanju dne 5. oz. 12. februarja ob 10. dopoldne. Prijave sprejema sodniški zbor na drsališču do starta.
Mladinske tekme v umetnem drsanju
po razpisu gl. »Športnega lista« številka 32-1932 bodo 5. februarja eventualno 12. februarja ob 10. dopoldne.
Objave
SK »Ilirija« sklicuje po sklepu zadnjega izrednega občnega zbora v sredo dne 15. februarja t. 1. izredni občni zbor v dvorano Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Začetek ob 20. uri. Dnevni red: Poročilo poslevodečega predsedstva. Volitev novega odbora. Določitev smernic novi upravi. Samostojni predlogi članstva. — V primeru nesklepčnosti se vrši drug občni zbor čez pol ure brez ozira na število navzočih.
Sabljaška sekcija SK Ilirije. — Opozarja se ponovno članstvo, da se vršijo treningi v začetniškem tečaju vsak ponedeljek in petek od pol 19. do pol 20. ure, hi sredo od 19. do pob 21. ure; v nadaljevalnem tečaju vsak ponedeljek in peAeK-bjd/poT.IO.;	Ppl;;2^°uri .±er;
vsako sredo od pol 21. do 22. ure.
Športniki
in športašice
Najboljša in najcenejša okrepila dobite le pri nas. Sortirana dalmatinska, štajerska in belokranjska vina.
Izborno pripravljeni sendviči. Sardine, kaviar v dozah vseh velikostih za na ture po najnižjih
' cenah.	1
bosta vršili i2 ieJiM.irji. Prijavni rok je do 4. febr iirja ob 13. uri, naslov za prijave jj Ntl. prlj ivninc ni. Start ob 9. zjufr L. Anje š:> razpis me v »Sp. listu« št.'32^19 T.
Avtomatični buffet M Maribor
a sc vf-j	-«lÄvv* rvorK'
vf, r	, •':	X} 7 Mp
B. KOLB * PREDALIČ
'uiujslGi JHjrii i
Smuška klinika.
Najtežja .
* popravila Vam izvrši-urno v Vaše popolno zadovoljstvo.
Montaže ^ «» robnikov vseh tip.
Popravila: je oddajati e . v. traovini .v,
t	ss gaw Šelenburgovi ul. 6.
Pregled smučarskih tekem
Od dneva, ko smo izdali zadnjo številko, se je tekmovalo po vseh krajih naše banovine. Izmed glavnih prireditev, ki jih ne moremo prezreti, so prireditve v Planici, v Kamniku, Mariboru in v Mojstrani. Omejili se bomo samo na rezultate.
V PLANICI
so tekmovali 15. januarja llirjani, SK Ljubljana in Akademiki. Udeležba: 51 tekmovalcev. Proga je bila dolga 15 kilometrov, prilike zadovoljive, med tekmo je snežilo.
Rezultati so naslednji:
1. Leupold Herbert, izven konkurence 1:07.15; 2. Janša J., Ilirija, 1:10.21;
3.	Guttormsen Arne, izven konkurence, 1:11.41;	4.	Šramel	Bogo,	Ljubljana,
1:14.23;	5,	Bervar	Nani,	Ljubljana,
1:14.31;	6.	Senčar	Lado,	Ljubljana,
1:14.37; 7. Jenko Boris, Ilirija, 1:15.14;
8.	Jakopič Avgust, Ljubljana, 1:17.25;
9.	Markelj Leopold, Bratstvo-Jesenice, izven konkurence, 1:18.8; 10. Marchiotti Silvo, univerza, Zagreb, 1:19.05; 11. Palme Franc, Ljubljana, 1:19.13; 12. 'Mušič Ljubo, JASO, 1:19.20; 13. Bručan Lado, Ilirija, 1:20:01; 14. Bleiweis Jana, Ilirija, 1:20.04; 15. Razinger, Bratstvo, izven konkurence, 1:21.07; 16. Michalek Otmar, Ljubljana, 1:21.25; 17. Ješe Rajko, Ljubljana, 1:21.42; 18. Grobler Alfred, Ilirija, 1:21.46.
Zmagovalci posameznih organizacij.
Za posamezne organizacije so se plasirali: za akademsko smučarsko državno prvenstvo je dosegel prvo mesto' in s tetri naslov akademskega prvaka Jugo slavije Bervar Stane.
Za Ljubljano: 1. Šramel Bogo.
Za Ilirijo: L Janša Joško.
Naslednjo nedeljo, t. j. 22. januarja so se naši smučarji borili na treh frontah, trije podsavezi, ljubljanski, gorenjski in mariborski so imeli svoje prireditve.
V KAMNIKU
se je odločevalo prvenstvo ljubljanskega podsaveza. Na startu je bilo v soboto 21. jan. 56 tekmovalcev, proga za 18 km tek je bila izredno težka- in po mnenju večine tekmovalcev komaj primerna. Mnogi so polomili smuči. V 18. km teku so rezultati sledeči:
1. Joško Janša (Ilirija) 1:23.48, 2. Bervar Nani (Ljubljana) 1:27.52, 3. Gi-randon Karl (Ilirija) 1:29.55, 4. Jenko Boris (Ilirija) 1:32.26, 5. Senčar Lado (Ljubljana) 1:34.22, 6. Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:34.42.
Na cilj je prispelo 46 tekmovalcev.
Naslednji dan dopoldne so se vršili skoki za kombinacijo.
Naslov prvaka LZSP v kombinaciji za leto 1933 si je tudi letos osvojil naš državni prvak v skakanju Bogo Šramel s 455.5 točke, 2. Stane Bolje 413.5 točke, 3. France Palme 418.3 točke.
Popoldne se je ob velikem zanimanju občinstva vršilo konkurenčno skakanje s sledečimi uspehi: 1. Šramel Bogo (Ljublj.) 331.5 točk (n. sk. 28 m);
2.	Palme Franc (Ljublj.) 310.9 točk (n. sk. 27(L m); 3. Priboršek Franc (Ilirija) 299.9 točk (n. sk. 25.5 m).
Izmed Kamničanov je skakal le Stergar in dosegel štirikrat po 18 m, prvi skok je bil padec.
Pokrovitelj prireditve je bil kamniški župan g. Fran Kratnar.
V MARIBORU
so tekmovali juniorji in seniorji. Nastopilo je 31 juniorjev in 66 seniorjev. Na juniorski progi 12 km so se dosegli sledeči uspehi:
L Emil Vodenik (SPD Maribor) 57:38, 2. Ervin Kralj (SK Slovenjgra-dec) 58, 3. Josip Heric (Žel.) 58:18, 4. Slavko Podbukovšek (Sokol Matica) 59:12, 5. Egon Letner (Rapid) 1:00:04, 6. Janez Stepančič (SPD Maribor) 1:00:20, 7. Marjan Kožuh (Sokol Matica) 1:01:07, 8. Mühleisen (Rapid) 1:01:14, 9. Leopold Kunc (SPD Maribor) 1:03:38,	10. Helmut Zintauer
1:04:03.
Seniorji so tekmovali na 15 km. Rezultati so sledeči:
L Ljuban Mušič (SPD Maribor) 1:04:55, 2. Herbert Juritsch (MSK) 1:06:34, 3. Ivan Heller (Rapid) 1:06:46,
4.	Rozin Rozman (Sokol Ruše) 1:07:35,
5.	Franc Ilič (MSK) 1:08:04, 6. Franc Pintar (Žel.) 1:08:16, 7. Franc Fric (Sokol Ruše) 1:09:12, 8. Herbert König (MSK) 1:09:47, 9. Rijavec Adolf (Sokol Ruše) 1:10:49, 10. Franc Seidler (Maraton) 1:11:13.
Za prva mesta je bila ostra konkurenca. SPI) je zasedlo sicer prvo mesto v obeh skupinah, toda drugi njegovi tekmovalci se niso najbolje odrezali.
Skupno s podsaveznim prvenstvom so nekateri klubi izvedli tudi svojo klubsko tekmo. Prvaka SPD Maribor sta postala: seniorski Mušič, juniorski Vodenik, prvaka Marib. Srn. kluba: seniorski Jurič, juniorski Pavletič, prvaka SSK Maribora: seniorski Puch, juniorski Miljavec, prvaka SSK Maratona: seniorski Saldier, juniorski Laznička.
Sodelovalo je tudi vojaško moštvo, ki je bilo ocenjeno takole: L redov Leg-vat 1:13:28, 2. podporočnik Klavora 1:14:50, 3. redov-dak Jordan 1:17:05.
V MOJSTRANI
se je odločilo prvenstvo gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza. 54 tekmovalcev je v soboto 21. jan. tekmovalo na 18 km, na cilj pa jih je prispelo 46. Razporeditev je naslednja:
L Klančnik Alojz (Dovje-Mojstrana) 1:16.12, 2. Smolej Franc (Bratstvo)
1:16.54, 3. Jakopič Albin (D. M.) 1:18.18.
Drugi dan, v nedeljo so bili skoki za kombinacijo. Skakalo je 33 tekmovalcev. Prvo mesto v kombinaciji si je priboril Jakopih Albin (Dovje-Mojstrana) z 299.6 točkami ter je s tem postal prvak GZSP za leto 1932/33 in si je pridobil v trajno posest pokal bana dr. Marušiča. 2. Ženiva (Sokol Gorje) 218.9,
3.	Markelj (Bratstvo) 275.4. Najdaljši skok je dosegel Guttormsen izven konkurence z 32 m, v konkurenci pa Jakopič z 28 m.
V Logatcu.
V nedeljo dne 29. pr. m. je priredil Smuč. klub Logatec svoj običajni klubski dan. Vsega skupaj je startalo 44 članov kluba. Klubov prvak za leto 1933 je postal Franc Trkman, drugo in tretje mesto pa sta dosegla Ivan Jernejčič in Čuk Ciril. Izmed juniorjev so dosegli prva mesta Kralj Alojzij, Brus Slavko in Jereb Anton, izmed dece pa Jerina Ivan, Verbič Jelo in Marušič Božo. Vsi prvoplasirani so prejeli lepe spominske diplome.
Kvalitetno blago
za zimski sport.
Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marina Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga,
samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo:
Sigmund Rund, Hummel drsalke — sanke — vsa popravila.
R. BOREC d. z o. z., Ljubljana
u palači Ljublj. Mitne banhe inBosposuetsba cesta 14, delavnica.
Za zimske športe samo najboljše blago!
Svetovno prvenstvo v table-tenisu
Te dni se vrši svetovno prvenstvo v t. tennisu za leto 1933-34 v Badenu pri Dunaju, istočasno se bo pa tudi vršil kongres ITTF, na katerem se bo v glavnem razpravljalo o kraju, kjer se bo vršilo prihodnje svetovno prvenstvo, d izpremembi pravil in o vprašanju amaterstva.
Izvedbo tega ima letos avstrijski t. tennis savez (OETTV). Častno pokroviteljstvo je prevzel minister za prosveto dr. Rintelen in župan mesta Ba-dena g. Kollmann. Deželna vlada je oskrbela reprezentancam enajstih sodelujočih držav brezplačno oskrbo v najboljših badenskih hotelih.
Sedaj pa nekaj zgodovine k svetovnim prvenstvom v table-tennisu.
Konec devetnajstega stoletja se je začelo v Evropi gojiti to športno panogo. Prva pravila So izšla leta 1902. in od tu dalje datirajo prva državna prvenstva, in to v Angliji, Madžarski in Avstriji. Samo Japonska ima to športno panogo organizirano že 45 let.
Dolga leta od tedaj, ko so izšla pravila, so si dopisovali vodilni igralci Anglije (Montagu, sedanji predsednik ITTF), Madžarske (Mehlowits) in Avstrije (dr. Pick). Sad tega dopisovanja so bila 1926. leta pogajanja v Berlinu. Ustanovili so mednarodno federacijo (International Table Tennis Federation). Še v januarju istega leta se je vršilo prvo svetovno prvenstvo v t. tennisu v Londonu.
Navajamo kratek pregled vseh prvenstev do letos.
Leta 1927. v Londonu ob ^udeležbi Avstrije, Čehoslovaške, Danske, Anglije, Nemčije, Madžarske, Indije, Švedske ter Walesa. V prvenstvu moštev je v borbi z Anglijo in Avstrijo zmagala Madžarska v postavi:	dr. Jacobi,
Mechlowits, dr. Pešci in Kehrling. Leta
1928.	v Stockholmu, priključi se še Le-tonska, prvenstvo si pribori Madžarska nad Avstrijo v postavi: Mechlovits, Bel-lak, Glantz, dr. Jacobi in dr. Pešci. Leta
1929.	v Budimpešti ob zelo številni udeležbi; na novo so se pridružile: Francija, Jugoslavija, Litva in Romunija, zmagajo zopet Madžari v postavi: Mechlowits, Barna, Glantz, Kelen in Sca-badoš. Leta 1930. menjajo Madžari postavo, a vseeno ostanejo zmagovalci v postavi: fearna, Bellak, David, Kelen in Scabadoš. Leta 1931. zmaga v Budimpešti zopet madžarsko moštvo v isti postavi kakor leta 1930. Leta 1932. pa zmagajo Čehoslovaki v Pragi po zelo težki borbi z Madžarsko in Avstrijo in iztrgajo ponosni naslov svetovnega prvaka v moštvih Madžarom. Njih moštvo je bilo: Grobauer, Kolar, Lauter-bach, Malecek in Nikodem; isto leto smo videli Lauterbacha in Kolara tudi v Ljubljani.
Zmagovalci v singlu so bili: 1927. dr. Jacobi (Madžarska), 1928. Mechlowits (Madžarska), 1929. Perry (Anglija), 1930. Barna (Madžarska), 1931. Scabadoš (Madžarska) in 1932. Barna (Madžarska).
Zmagovalke v damskem singlu:
Zmagovalka je bila 5 let nepretrgoma ga. Mednyansky (Madžarska) in šele lansko leto jo je premagala Sipos (Madžarska).
Double gospodov: 1927. dr. Jacobi-dr. Pešci (Madžarska). 1928. Liebster-Thum (Avstrija), od 1929. do 1932. Bar-' na-Scabadoš (Madžarska).
Mixed double: 1927. in 1928. Medny-ansky-Mechlowits (Madžarska), 1929. Sipos-Kelen (Madžarska), 1930. in 1931. Mednyansky-Scabados (Madžarska), in 1932. Sipos-Barna (Madžarska).
Damski double: igral se je prvič 1. 1928., zmagovalki Flamm (Avstrija) in Mednyansky (Madžarska), 1929. par Metzger-Rüster (Nemčija) in od 1930. do 1932. Mednyansky-Sipos (Madžarska).
Za letošnje tekmovanje se je prijavilo 11 držav. Prve tri dni se je odigralo prvenstvo moštev. Jugoslavija je nastopila v sledeči postavi: Heksner, Maksimovič (Sombor. sport, udruž.), Weissbacher (Ilir.), Nemec Lajoš (Mura) in Antolkovič (SK Poštanski, Zagreb), na mesto Antolkoviča bi vsekakor spadal Nemec Janez, ki je pa zadržan. Naša ekipa je precej močna in je upati na ugoden placement. Imamo sledeči vrstni red nasprotnikov: 31. jan. dopoldne z Litvo, popoldne s Čehoslo-vaško, zvečer z Nemčijo; L febr. dopoldne z Madžarsko, popoldne z Avstrijo in zvečer s Francijo; v četrtek dopoldne z Belgijo, popoldne z Anglijo in zvečer z Walesom.
Način, kakor morajo letos moštva igrati, t. j. s tremi nasprotniki en dan. je ugoden le za robustna moštva, ki mnogo izdrže, zato mnogo upamo na našega Weissbacherja, ki je pokazal izredno vzdržnost že na drav. prvenstvu.
V singlu gospodov nas zastopajo: Maksimovič, Heksner in Weisbacher. Hecksner, ki je pri žrebu prišel v lil. skupino, nima izgledov, da bi dospel v finale, ker ima v svoji skupini igralce svetovnega slovesa kot Glanz, Hajos, Ošin in Thum. Maksimovič igra v 6. skupini, močan nasprotnik inu bo predvidoma samo Liebster. Weissbacher igra v 7. skupini, resen nasprotnik mu je Kohn (ČSR), prav lahko je mogoče, da postane skupinski zmagovalec.
Single dam: Naša Dečmanova je sicer dobila zelo težko nasprotnico --Wildmanovo, avstrijsko prvakinjo in drugo plasirano na lanskem svetovnem prvenstvu. Način igre Wildmanove je pa zelo prikladen Dečmanovi.
Cimpermanova je v lažji skupini in nima nobenih izgledov za ugoden placement. Je pač še daleč za Dečmanovo.
čudimo se, da savez ni prijavi! za mixed double Weissbacherja in Dečmanovo, in double par Heksner-Maksi-mović.
Na poti v Baden so se udeležili v nedeljo Weissbacher in Denes (Ilirija) ter Nemec Lajoš in Cimpermanova (Mura) prvenstva avstrijskih alpskih dežel.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 3
s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13
JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI
Ima vlos nad 430,000.000'— Din
rezervnih zakladov pa nad 10 mil. dinarjev.
Za pupilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa
svoje položnice.
Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti.
Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138.
Clradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.