Ameriška Domovi ima /» umei !<=/* m— hoivf No. 236 AMERICAN IN SPIRIT _ „ , SORCldN in LAN6UAGS ONLY jfstiwul and l&tenatlMul CircalatiMi CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 8, 1959 SLOVCNIAN MORNINO N€WSPAP€R ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL Evropa razmišlja o odhodu ameriških čet Novi grobovi Tekoči vodik gorivo raketnega motorja Joseph Petrich V nedeljo zvečer je umrl v j Charity bolnišnici 74 let stari I Evropsko časopisje razprav- J°sePh Petrič z 1124 E. 66. St. Ija o možnosti umika ame^ ( Zaposlen je bil pri Steel Im-riških čet in o potrebi last- Provement Co- 20 let- Rojen je ne oborožitve Z atomskim bil v vasi Podkarlovica, fara Ve- Orožjem. Lašče, kjer zapušča sestre Pepo Debelak, Franco Majer, BONN, Nerp. — Ko je zadnjič brate Franceta in Matijo. Od Novo gorivo je veliko učinkovitejše in močnejše ter bo Izslov.naselbin EISENHOWER V PAKISTANU NAVDUŠENO POZDRAVUAN LORAIN, O. — Pretekli četrtek je umrl 56 let stari Louis Pogorelc z 1145 W. 29. St., rojen v Lorainu. Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa, kjer je bil komaj en Iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D. C. — V 'tovarni Pratt & Whitney v West °biskal kancler Adenauer pred- tam je prišel pred,49 leti Bil je bPaIm Beach v Floridi so presku-’ sednika De Gaula v Parizu, sta 1 šlan Društva France Prešeren !sili nov raketni motor, ki upo-Oienda precej govorila tudi o št. 17 SDZ. Tukaj zapušča ženo ’rablja za gorivo tekoči vodik. tem, da se je treba privaditi na Maretto doma iz Lažna, fara Hi- jMotor J? v redu deloval in poka- I__________• i. . __ nHl ionp CirvrvcnKnrvoti omogočilo pošiljanje težjilh dan. Zaposlen je bil v National bremen V vesolje. ; Tube, bil je član fare sv. Cirila in Metoda in K. S. K. J. Zapustil je- ženo Rose, hčeri Mrs. Lillian Mercuric in Mrs. Geraldine Demyan, sina Louisa, dve sestri in dva brata. Pogreb je bil v soboto ^isel, da bodo ameriške čete en- jnjei hčeri Sophie Germ in Vero,lzal odlične sposobnosti, brat zapustile Evropo. Adena-'c-m™™ r™,—T_i .... ’ zapustile Evropo, ker se je tej misli trdovratno uPiral, ni pa mogel popolnoma 0vreči logičnih izvajanj generala Ne Gaulla. Vest o razgovorih je prišla hied evropske diplomate in v eVropske časopise, ki so postali Pozorno posebno na stališče ge-frerala De Gaulla. De Gaulle ^friatra počasen odhod ameriških bolj za verjetnost kot za mož-fr°st. Sodi, da je treba misliti aa to, da bo morala Evropa sa-fr^ organizirati svojo obrambo jn jo raztegniti tudi na strateško vporabo atomskega orožja. Ameriki bi tak razvoj prišel Prav, kajti v Washingtonu se frajbolj bojijo vporabe atomskega orožja in si radi tega hočejo pridržati pravico do odločanja, kd bi 1; aj naj se tako orožje rabi. Ako Evropa imela samo svoje astno- atomsko orožje, bi Ame-Nki odleglo, kajti v tem slučaju i Evropa sama nosila odgovornost za vporabo atomskih bomb v strateške namene. Takega razvoja še ne moremo Pričakovati v bližnji bodočnosti, toda v Bonnu in Parizu mislijo, a je treba, da odgovorni državniki nanj ne pozabijo. ^jsana usoda zadnjega ^tajskega cesarja Pu Yi Hong KONG. — Noben vla-' ar v tem stoletju ni doživel to-lko sprememb v svojem življenju kot zadnji kitajski cesar iz difrastije Mandžu, Henrik Pu Yi. a prestol so ga postavili 1. 1908, 0 mu je bilo komaj dve leti. L. 12 je prvič izgubil prestol, ta- rat je namreč Sunjatsen oklici prvo kitajsko republiko. L. D je postal cesar za teden dni, Potem je zopet padel v zasebno Oljenje. .No so Japonci začeli zasedati tajsko, so ga zvabili v svoje . teže in postavili za cesarja undžurije. Koncem druge sve-^.Vrie vojne je padel v roke rus-Jm komunistom, ki šo ga izro- 1 ^ kitajskim tovarišem. Ti so 3 seveda takoj zaprli. 0 zaporih je živel do zadnje-aa naeseca, ko je postal deležen frfraestije, ki je osvobodila nje-ca ae celo vrsto kitajskih na-^Joualistov. Po osvoboditvi je jnVeda slovesno obljubil rdeče-^ U rejimu, cja se ^ ostalimi ^cyonalisti vred spreobrnil v Vega tovariša in se popolno-Vja P0svetil delu za rdečo domo- let ° ie moz slar ^ele ^ ’ Se mu v življenju lahko še ^arsikaj pripeti. sinova Josepha in Johna in vnuke. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija^ Egidij Rome Včeraj zjutraj je po kratki bolezni preminul v Euclid Glen-ville bolnišnici 67 let stari Egidij Rome z 19010 Keewanee Ave., doma iz Device Marije v Polju pri Ljubljani, od koder je prišel v Ameriko 1. 1910. Preden je pred dvemi leti stopil v pokoj, je bil zaposlen pri N.Y.C. železnici. Zapustil je ženo Ivano, roj. Lukan, sinova Edvarda in Stanleya, hčer Mildred, štiri vnuke in brata Johna Rome. Pokojni je bil član Zavednih sosedov št. 158 SNPJ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo v četrtek ob 9:15 iz Mary A. Svetek pogreb zavoda v cerkev sv. Pavla ob desetih, potem pa na Kalvarijo. Budimir Simič Včeraj je umrl na svojem domu na 6018 Quimby Ave. 63 let stari Budimir Simič, doma v Jagodini v Srbiji. V to dejelo je prišel 1. 1951. Zaposlen je bil pri Republic Steel Co. Zapustil je ženo Jeva, roj. Markevic. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob enih pop. v cerkev sv. Save, nato pa na pravoslavno pokopališče sv. Teodozija. ločilne važnosti za nadaljni razvoj južne Azije, zlasti obrambe tega dela sveta pred komunistično osvajalnostjo. KARAČI, Pak. — Včerajšnji dan, ko je prispel sem zjutraj iz cerkve sv. Cirila in Novo gorivo je veliko učinko- Metoda, kjer je župnik č. g. Sla-vitejše in močnejše od običajne-1cPravd sv‘ ma®° *n ostale po- , , r. ga kisika in petroleja. Uporabi-'2reb- molitve, na Kalvarijo. |predsednik Združenih držav Eisenhower, je bil dan največ-li ga bodo tako pri načrtu Sa-1 Še pretekli mesec je umrla v jih slovesnosti, kar jih je mesto videlo od proslave neodvis-turn, ki naj bi poslal 35,000 Ruclld> Ohio, 68 let stara Mary nosti pred 12 leti. Okoli 750,000 ljudi je bilo razporejenih funtov težki satelit na pot okoli,Prlmozic’ doma Plamni pri ob cestah, po katerih se je Eisenhower v odprtem belem zemlje ali pa 12,000 funtov težko Rakeku v Sloveniji, od koder je Cadillacu vozil v spremstvu predsednika Pakistana gen. breme do Venere ali Marsa. j prjšla v Amenko k 1907 in se po- Ayub Khana proti predsedniški palači. Predsednik Eisen-Po izjavah glavnega upravite-,rocda dve ,letl kasneje v Lo- (hower je mahal z rokami v pozdrav zbranim množicam, ki so Ija tovarne bi rakete z motorji kJer Je ostala 47 let. Pred mu navdušeno klicale “Eisenhower zinzabad,” kar pomeni prirejenimi za tekoči vodik mo-1 trvemi.letl se je presellla k svoji • po naše “Mi imamo Eisenhowerja radi!” gle pri enaki velikosti ponesti bčerki v Euclid. Pokojna je bila | Ko je predsednik Eisenhower _ ----;---------------- v vesolje do tri in polkrat večja banica SNPJ. Zapustila je mo- stopil iz svojega letala na letali- ie’ Pa lud! za obrambo Sred- bremena. Po 18 letih | sestri Mrs. Frank Derdich (Eu- Ženih držav skupina Sabre jet na did) in Mrs. Joseph Nedem (Ju- 'letal, ki jih je dobil Pakistan iz Pokopali so jo na Memorial pokopali- Včeraj je preteklo 18 let japonskega napada Pearl Harbor. gosiavija). PEARL HARBOR, Havaji. — RJdge Hill Včeraj zjutraj je trobač zatrobil j šču. prvi klic” na vrhu oklopnice I —-----o----— Arizone, ki gleda iz morja, na Kam naj gremo z novim na katerega dno so jo poslale ja- koruznim pridelkom’ ponske bombe pred ’" ’ “ " Mrs. (Lorain) in Mrs^ Knut Lindhal daljavi so odmevali pozdravni (Euclid), tri vnuke, brata An-'streli topov, nad glavami pa je tona Rovan v Phoenix, Ariz. in ' pozdravila v letu vodnika Zdru- Predsednika Eisenhowerja so v prestolnici Pakistana Karačiju včeraj nad vse navdušeno spre-[Lelna Jeli in pozdravljali. Ob cestah je bilo razvršče-1 ,Podr“T“ A 15 ,SfZ im3 nih oholi 750,000 ljudi, nekako polovico celot-; ”'^,h pT^Z‘l. To !Sji nega prebivalstva mesta. — Eisenhowerjevi raz- zamenjava daril, govori z vodniki Pakistana utegnejo biti od-|v bolnišnici— Mrs. Mary Cesnovar z 4024 E. 52. St. je v St. Alexis bolnišnici v sobi št. 440. Obiski so dovoljeni! Mrs. Irene Hočevar z 221. St., hčerka Mrs. Frances Salmich z 793 E. 156. St., je v Euclid Glen-vUle bolnišnici. Prijateljice ji žele naglega okrevanja. Mrs. Jennie Tomšič s 4017 St. Clair Ave. je v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je bila pretekli četrtek operirana. Leži v sobi 476. Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Pavlo Zigman na 7. dan po njeni smrti. Jutri of 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Cerjak ob 6. obletnici smrti. za- ža Johna, sina Alberta, hčere šču v bližini prestolnice, ga je nJe2a vzhoda; zahodni del Mrs. Edward Bryant (Los An-'sprejel predsednik republike in^zema del Bengalije in je po-geles), Mrs. William Bresak !vlade Mohamed Ayub Khan. za obrambo južne Azi- je. Pakistan je zato na eni stra- 18 leti. Z njo sta šla v morsko globino tudi 1,102 moža posadke, ki je v njej našla zadnji počitek. Okoli 200 japonskih letal je napadlo ameriško vojno brodov- W ASHING TON, D., C. — Za dober odgovor na Jo vprašanje bi naša federalna administracija gotovo rada dala veliko nagrado. Prevzeti bo namreč mo- Sorazmerno dosti Po poročilu Združenih je v ranem jutru, ko je bilo vo- '|.d^a °(* nove žetve okoli 500 mi-jaštvo ravno pri zajtrku. Ameri- Bonov mernikov koruze in za- ško tihomorsko brodovje je doživelo udarec, katerega posledice so bile za začetek vojne na Tihem morju odločilne v prvem razdobju. njo plačati do $550,000,00. I Za denar se ravno ni treba bati. Ameriški davkoplačevalec je potrpežljiv in prenese marsi- Amerike kot vojno pomoč. Ayub Khan je v kratkem govoru pozdravil Eisenhowerja, nakar mu je ta prav tako kratko odgovoril. Včeraj in danes so se vrstile slavnosti, zabave, med katere pa je vmešana vrsta resnih razgovorov vodnikov o-beh držav. Eisenhower je imel tekom svoje poti skozi mesto in kasneje, ko si je to ogledoval iz helikopterja, spoznati priliko moderen, evropski del, pa tudi stisnjene in umazane predele, ki skrivajo vso revščino azijskih množic. Te so se tod nadrenjale še pred 12 leti, ko so morale bežati iz predela, ki je pripadel Indiji, ko je kaj. Večja je skrb, kan naj £d- Včeraj je na vrhu Arizone zo- mmistracija spravi koruzo, kaj- priži0 dQJ verskih naspro- pet plapolala ameriška zastava, ’ ^ vsa skladišča in silosi so pol- tij med muslimani in hindi_ duhovniki so molili za mrtve, nT blaga od prejšnjih let. Tudi dov pride vsako leto iz 596 viso- 1 sorodniki in veterani so položili prihodnje leto ne bo nič boljše, naro- vence v čast padlim. J ako nam Bog ne da — slabe le- I Po vsej deželi je bil dan civil-. tine. Po federaciji .zajamčena kih zdravstvenih šol v 85 deže- ne obrambe,” ki nas je opozoril, najnižja cena je namreč tako vilah od 50,000 do 60,000 zdrav- da vkljub vsem žrtvam nevar- soka, da se farmarjem splača nikov. nost nove vojne ni odstranjena, širiti posevke s koruzo. Pakistan važen za obrambo južne Azije Pakistan je razdeljen v dva dela, vzhodni je važen za o-brambo vpadnih poti v Indijo iz Afganistana in Srednje Azi- V naših odnosih do Paname ni nekaj v redu ^HOW Vremensk prerok pravi: * 0blaČno, P°t>oldne naletavanje snega. WASHINGTON, D. C. — V naši kanalski coni v Panami so v novembru izbruhnili dvakrat neredi, v obeh je moralo vojaštvo pomagati policiji, da napravi red. Tajništvo za zunanje zadeve je poslalo tja pomožnega tajnika Merchanta, naj uredi sporna vprašanja. Kot se vidi, se mu misija ni posrečila, kajti v Panami pričakujejo novih nemirov. Res je, da nemire netijo neka-teri naši sovražniki in zagrizeni nasprotniki, toda dejstvo je pa tudi, da je javno mnenje v Panami v veliki večini odločno pro-ti-ameriško usmerjeno. Drugače ne bi bilo tako lahko izzivati neredov. Ako presojamo položaj nepristransko, moramo reči da imajo Panamci tudi upravičene razlo- Hujše so dioige pritožbe panamske republike. Po pogodbi iz 1. 1955 si naša uprava lasti pravico, da v kanalsko cono uvaža blago z vsega sveta, kjer ga pač lahko kupi cenejše. Od tega imajo korist naši uradniki in vojaki v coni in pa domačini, ki hodijo v cono nakupovat, škodo ima seveda panamska carinska uprava, ker domačini le neradi kupujejo blago izven cone, ki ne pozna nobene carine. Panamska republika trdi, da naša uprava čisto samovoljno tolmači pogodbo iz 1. 1955 tako, da lahko uvaža blago v cono od koderkoli hoče. Panama pravi, da bi naša uprava smela uvažati samo ameriško blago ali pa kupovati domače panamsko. očitnem nasprotju s pogodbo iz 1. 1955. Med nami in Panamo je tudi spor o višini odškodnine, ki naj jo Panama dobi od nas za vporabo kanalske cone. Sedanja letna odškodnina znaša nekaj pod 2 milijona dol. Pri tem ima naša kanalska uprava nad 3 milijone čistega dobička, ki ga odvaja v našo federalno blagajno. Razumljivo, da mora to bosti v oči panamsko vlado. Pri njenem malem letnem proračunu v znesku 60 milijonov dol. ima namreč stalen primanjkljaj, ki bo letos znašal okoli 10 milijonov dol. Panamska vlada misli, da bi morala dobiti večjo udeležbo na doSbičku kanalske uprave. Pri vsem tem pa naša uprava še po nepotrebnem zbada pa-frbčutljivost. namsko narodno Naša uprava v kanalski coni Tako je na primer dala napeljati ge, da dajej0 duška svojim proti- tudi izvaja diskriminacijo v mez- okoli kanalske cone 8 čevljev vi-ameriškim čuvstvom. V naših dah. Plačuje domače panam- soko žično ograjo, da ja 3 tem odnosih do te male srednje-ame- j ske delavce veliko manj kot povdari svojo neodvisnost od pariške republike ni namreč ne- ameriške. Naša uprava se izgo- namske republike. Nobene tak-kaj v redu. Ne gre namreč sa-1 varja, da Panamci niso dosti iz-; tike ne pozna tudi sedanji naš mo za vprašanje, ki najbolj raz-, vežbani v svojem poklicnem de- guverner kanalske cone general burja panamske nacijonalistične toda verjetno ne bi mogle Potter, ki je v Panami skrajno kroge, kje in kdaj bo dokazati, da so ravno vsi Panam- nepriljubljen. Vse to izrabljajo spretno naši nasprotniki. .Med panamskimi (vihrala ameriška ali panamska čani manj sposobni kot najmanj peratur ~ ^op^eje- Najvišja tem- zastava. To vprašanje bi se da-1 sposobni Amerikanci. Povrhu je' 1° lahko rešiti s kompromisom.' tako postopanje naše uprgve v politiki jih je nekaj takih, ki v svojem političnem delu izživljajo samo v hujskanju proti A-meriki, dasiravno niso ravno komunisti, ampak navadni levičarji. To se čuti posebno sedaj, ko se Panama pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo spomladi. Značilno je tudi, da ima kubanski Castro tam svoje stalne zaupnike, ki jih tudi plačuje. Po njegovem nalogu hujskajo in netijo nemire, kjer le morejo. Dobrodošle zaveznike v tem poslu so našli tudi v Naserjevem poslaništvu, ki tudi vzdržuje cel trop ljudi, ki samo hujskajo proti Ameriki. Poslaništvo samo pa razlaga na dolgo in široko panamski vladi, kako imenitno je Naser pregnal Angleže in Francoze iz sueškega prekopa. V našem tajništvu za zunanje zadeve vse vedo in bi radi šli na roko upravičenim zahtevam panamske republike, žal ima pa tu besedo tudi tajništvo za narodno obrambo, kajti kanalska cona je pod njegovo upravo. Generali so pa zaenkrat nepristopni za Verjetno bo moralo priti v Panami do hujših izgredov, da se bodo iztreznile trde vojaške glave. , . , ni član CENTO, prejšnje bagdadske obrambne zveze, in SEATO, obrambne zveze za jugovzhodno Azijo. V sedanjem sporu med Indijo in Kitajsko zaradi meja v Himalaji bo Pakistan brez dvoma igrel pomembno .vlogo, če se spor ne bo rešil mirnim potom Ne smemo pozabiti, da Pakistan zahteva zase Kašmir z Ladakom vred, ki so ga zasedli rdeči Kitajci. Pakistan dobiva iz Združenih držav vojaško in gospodarsko pomoč- Predsednik Eisenhower je tekom sedanjega obiska obljubil povečanje vojaške in gc, Spodarske pomoči, ker imata “Pakistan in Amerika iste cilje pri utrjevanju mednarodnega miru”. * * * . Nocoj ob pol devetih po clevelandskem času bo predsednik Eisenhower odletel iz Pakistana v Kabul, prestolnico Afganistana. Prihodnje leto 6,700,000 novih osebnih avtomobilov? WASHINGTON, D. C. — Trgovinski oddelek je napovedal, da bodo avtomobilske tovarne v Združenih državah izdelale prihodnje leto najmanj 6,700,000 novih osebnih voz, kar bo še vedno manj kot 1. 1955, ko je bilo izdelanih 7,920,000. Letos sodijo, da bo v celem zgrajenih 5,498,000 osebnih voz v vsej deželi. Število mrtvih vsled predrtega jezu i— 323 FREJUS, Fr. — Po uradnih poročilih je število mrtvih doseglo doslej 323 oseb, od tega so ugotovili identiteto za 256. Med mrtvimi je bilo tudi 21 vojakov, ki so jih v nedeljo slovesno pokopali. Naraslo vodovje, ki je skozi predrti Malpassčt jez udarilo na mesto Frejus, je porušilo okoli 100 hiš, preko 700 pa jih bolj ali manj poškodovalo. ------o----- Na Sveti večer ne bo posta? VATIKAN. -— Papež je dovolil, da se katoličani postijo namesto na Sveti večer, dan preje. Podrobna navodila o tem bodo kakršnokoli popuščanje, izdali krajewni škofje. Bodimo pri vsaki voioji pr* vidni in atnanjiujtno itcvilo ir •"i — Nove slov. plošče— Izšli sta dve novi plošči z božičnimi narodnimi pesmimi. Pojeta jih celovški študentovski zbor in zbor fare Sele na Koroškem. Več v oglasu! Letna seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri zv. ob 7:30 v Slov. domu na Holmes Ave. letno sejo. K pogrebu— Članice Podr. št. 32 SžZ so vabljene k pogrebu pok. Caroline Urbas jutri ob 9:30. Rdeča Kitajska bo v 10 letih imela lastno atomsko orožje? WASHINGTON, D. C. — Evropske informacijske službe trdijo, da bo rdeča Kitajska imela v približno desetih letih lastno atomsko orožje in lastne rakete na velike daljave. Menda so se kitajski tovariši tako zagrizli v ta cilj, da ga hočejo doseči tudi brez ruske pomoči. S tem bi imeli v enem desetletju kar pet atomskih velesil namesto sedanjih treh, to je Ameriko, Rusijo, Anglijo, Francijo in rdečo Kitajsko. — Pri vrtanju vrelcev petroleja so potrebne velike količine vode. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND, O. — Med tem ko je tukaj padlo le sorazmerno malo snega, so ga dobili v predelih dalje proti vzhodu toliko, da je bil včerrj na Pennsylvania Turnpike za preko eno uro ustavljen ves promet. Danes so posebno budi zameti na področju Syracuse v državi New York. LONDON, Vel. Brit. — Zimski viharji, ki so divjali po Atlantiku, pa zajeli tudi evropsko kopno, so zahtevali najmanj 57 smrtnih žrtev, od tega največ na morju, kjer se je po topilo nekaj manjših ladij. COLOMBO, Ceylon. — Pred-sednik vlade Dahanayake je včeraj odstopil, ko je predsednik republike razpustil! parlament in razpisal nnve volitve. Predsednik vlade je dejal, da se za njegovo mesto poteguje več drugih, pri čemer jim on ne mara delati napotja. Ameriška Domovina ^aagjSTi iil'l M \a»i'TKTnTJ.UBi'ri'll'.f'^(g 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 236 Tues. Dec. 8, 1959 Čemu potrebuje Cleveland podzemsko železnico Pred nekaj leti so volivci okraja Cuyahoga odobrili izdajo bondov v znesku za $35,000,000, ki bi bili potrebni za gradnjo podzemske železnice pod sredo Clevelanda. Ko sta se dva izmed treh članov okrajne uprave izjavila proti gradnji podzemne, je bilo splošno mnenje, da je ta propadla Polnomočje volivcev za izdajo bondov bo prihodnje leto zapadlo, zato so se zagovorniki podzemne oglasili znova. Na njihov pritisk sta se dva člana okrajne uprave izjavila za novo razpravo o načrtu. Pretekli teden so imeli glavno besedo zagovorniki načrta, ta teden se bodo oglasili njegovi nasprotniki. Clevelandsko mestno središče v zadnjih letih nekam nazaduje, v njem ni več nekdanje živahnosti in življenja. Zagovorniki podzemne trdijo, da bo ta nazadovanje ne samo ustavila, ampak prinesla v mestno središče novo življenje, kjer bo povezala ves rapid tranzitni sistem v enoto in omogočila, da bodo ljudje izstopali v onih krajih sredine mesta, kamor žele iti, ne da bi jim bilo potrebno čakali na buse ali pa hoditi peš. Hitrejše in boljše zveze bi ne služile samo kupcem, obiskovalcem in onim, ki gredo v mesto za razvedrilo, ampak tudi blizu 90,000 osebam, ki so v mestu zaposlene. Na temelju teh trditev, poudarjajo zagovorniki podzemne, bi se ta v zvezi z ostalim mestnim tranzitnim sistemom krila iz lastnih dohodkov, ko bi bila enkrat v obratu. Nasprotniki gradnje trdijo, da podzemna ne bo prinesla središču mesta onega novega življenja, na katerega upajo njeni zagovorniki, da pa bo tudi stala veliko več kot $35,-000,000. Cleveland je v resnici v razvoju začel zastajati, med tem ko predmestja dalje rastejo. Da so temu vsaj delno vzrok tudi slabe prometne zveze s središčem mesta, ni nobenega dvoma. To središče se ni še, niti prav razvilo, je v primeri s središči drugih velikih mest v deželi nekam nebogljeno in skromno. Morda mu bo podzemna res dala sunek, ki je potreben, da se prebudi iz spanja in zaživi znova. Komur je za napredek in razvoj mesta, bo gradnjo pod zemne podprl ne samo v sedaj predloženem načrtu, ampak še v dosti širšem. Pomislimo samo, kaj bi pomenila ta, če bi tekla pod Senklerom v Collinwood in Euclid! Torontča-ni v Kanadi so z dosedaj zgrajeno podzemno tako zadovoljni, da so začeli nedavno graditi še novo progo, ki bo stala $225,000,000. Kaznovan za možatost Na Zahvalni dan so našli v Alley Pond Parku v New Yorku mrtvega 50 let starega bivšega visokega uradnika tajništva Združenih narodov Danca Povl Bang-Jensena. Policija je ugotovila samomor. Ne bi omenjali tragične smrti tega moža, če ne bi bila tako tesno povezana z razmerami v Združenih narodih, z namernim nepoznanjem komunizma, s stališčem stroge nevtralnosti do Sovjetske zveze in njenih satelitov, pa naj jo ta spoštuje ali ne. Povl Bang-Jensen je vstopil v tajništvo Združenih narodov leta 1949 in se je povzpel do uglednega mesta z $17,-500 letne plače. S svojo ženo in petimi otroci je zadovoljno živel v lepem domu v Lake Succes na Long Island, dokler se ni obrnil nanj neki visoki član sovjetskega zastopstva pri ZN in ga prosil, naj posreduje, da bo dobil politično zavetje v Združenih državah, ker da se noče vrniti domov. Prav posebno ga je prosil, naj njegovo prošnjo sporoči ustno in naj na noben način ne zapiše ničesar, ker da eden izmed ameriških uslužbencev ZN vse take stvari daje na vpogled Sovjetom. Bang-Jensen je vso reč ustno sporočil ameriškemu prijatelju, ki je bil pri ZN in ga,prosil, naj jo ustno sporoči na pristojno mesto. Ta je to res sporočil v Washington. Na nek nepojasnjen način je nekdo vso reč zapisal. To pisanje je prišlo v glavni stan ZN v roke Amerikanca, ki je bil v zvezi s Sovjeti, in seveda tudi v roke tem. Nesrečni sovjetski diplomat, ki je upal na politično zavetje v Združenih državah, je bil takoj poslan nazaj v Sov-jetijo, nakar je za njim izginila vsaka sled. Ko je dobil Bang-Jensen poleti 1957 nalogo zaslišati vrsto madžarskih beguncev, da bi ugotovil razmere na Madžarskem, je vsem dal osebno jamstvo, da njihova imena ne bodo prišla v roke komunistom, ker bi se ti lahko maščevali nad sorodniki beguncev, ki so bili še na Madžarskem. Bang-Jensen je bil prestavljen na nov oddelek v tajništvu in moral bi predati ves arhiv svojemu nasledniku. Odklonil je predajo imen madžarskih beguncev češ, da nima nobenega jamstva, da ne bodo prišla v roke komunistov. Ta imena so bila končno sporazumno z glavnim tajnikom se- žgana, toda Bang-Jensen je bil zaradi “nepokorščine” odpuščen iz službe. Po nekaj mesecih je dobil zaposlitev pri CARE za $7,-200 letno. Mož se zaradi manjše plače ni žalostil, nikakor pa ni mogel pozabiti, kako je bil plačan za svojo poštenje, med tem ko je Amerikanec, prijatelj Sovjetije, še vedno na svojem mestu in je, celo pomagal vreči Jensena na cesto. V večnem tuhtanju in notranji boli je Bang-Jensen izgubil zdravo razsodnost* in si sam končal življenje. Zares tragična usoda človeka, ki je hotel čuvati komunistične sužnje pred njihovimi rablji na Madžarskem! Dag Hammarskjqeld in njegovi svetovalci se lahko sklicujejo na ustavo ZN, toda svojega dela krivde na tragičnem koncu življenja Bang-Jensena si ne morejo zmiti s svojih rok. J BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenškega Tineta tukajšnjih malih jezer kot Fox Lake, Wonder Lake, Crystal Lake, Twin Lakes in okrog drugih je bilo polno mladih srn, tudi jelenov, divjih puranov, fazanov, prepelic, rac, itd. Bilo je j tega kolikor je kdo hotel. Toda, 1 ko so se začela naseljevanja množiti, so se začeli množiti tudi lovci. Nordijci, kot Finci, Norvežani, Švedi in nekateri drugi so bili strastni ribolovci. Toda ribji zarod je številnejši in ro-dovitnejši kot razna divjačina na kopnem. Italijani, Nemci in drugi so pa bolj podvrženi strastem lova in ti so “pucali” in Waukegan, 111. — Moj sosed Lovrenc je strasten lovec, še pred mesecem dni sem ga videl, ko je snažil in čistil svojo lovsko puško. Drgnil je njeno cev znotraj in zunaj, jo mazal z nekimi mazili, da ja ne bi nosila njenih “lovskih pozdravov" za zajci, fa- j Streljali,'da se je kar kadilo, ka-zani in drugim takim lovskim kor v kaki .vojni. Tako je šlo več plenom po kakih krivuljah in da I desetletij in neprestani “pok, bi “njeni pozdravi” ne zadevali pok) pok . . po naših gozdo_ plene, proti katerim bi jih puška vih in iprerijah) gričih in hribihi fp juvala. Zelo natančen člo-; je divja£jno deloma počistil, vek je moj sosed. In zadnjič po ideioma ipa pregnal naprej v dru-tistem prvem snežnem viharju ge kraje. Danes je vse to le “ču-okrog sv. Maitina, ko je sonce do» preteklosti in zgodovine in indijskega poletja še enkrat | se gjj^^ kakor kake bajke iz pri-prijazno in prijetno sijalo na nas 1 in našo okolico, je sosed Lovrenc zopet gladil in božal svojo lovsko puško. Tedaj sem stopil tudi jaz na vrt in ga nagovoril: “Lovrenc! Ti in tvoja puška sta velika prijatelja. Vidim, da jo božaš in gladiš, še vse bolj, kakor kaka arnavtska ciganka svojega otroka. Gotovo te rada uboga in ti zadene vsak plen, na katerega pomeriš? Ali si letos že mnogim uhljatim zajcem in drugi divjačini vpihnil življenja?” Lovrenc se je nasmehnil, izpod njegove kape me je nekam dvomljivo pogledal, kakor da je hotel reči: Ubogi Tine, kaj pa klobasaš, ko se na lov in take reči še veliko manj razumeš, kakor pa kak papagaj na klavirske note. Nato je pa take misli premagal in je v lepi prijazni besedi odgovoril: “Tine, letos še nisem bU na jagi. Pripravljam pa se za prihodnji teden, ko bo odprta jaga na fazane. Odprli jo bodo baš na dan sv. Martina v sredo 11. novembra in bo trajala le 19 dni do 30. novembra.” “To boš” pucal “in 'si nastrelil okusnih tolstih fazanov!” — sem vzkliknil Lovrencu. “Ne bo take sile,” odvrne Lovrenc. “Lov na fazane je dovoljen le od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, to je po dnevu in ustreliti je dovoljeno le tri fazane samce (peteline) na dan. Samice streljati je strogo prepovedano. Prestopkarje kaznujejo, kdor ustreli samico in da ga zasačijo do $200 denarne kazni. Se torej ne izplača. Razlog za to strogost je, da se ohranja zarod fazanov, ker se število fazanov zadnja desetletja zelo krči. Zato državne oblasti, ki želijo ohraniti fazane in druge ptice takih vrst torej ne dovoljuje streljati samic, kjer s tem bi se zarod fazanov preveč izničil.” Tako, sem pripomnil, vse to mi ni bilo znano, sem dejal Lov. rencu. On pa mi je zanimivo pojasnil dalje še to le: “Veš Tine, da je divjačine, kot n. pr. fazanov, rac, gosi, prepelic, zajcev, srn in druge take divjačine po naših ameriških planjavah, gričih in gozdovih vedno manj> je krivda ljudi samih. Preveč so lovili, streljali in ubijali in posledice so, da je divjačine manj in manj. še pred dobrimi sto leti je bilo po tej naši okolici vse polno divjačine. Ni bilo treba daleč po njo. Okrog povedk “Tisoč in ena noč.” A vendar je bilo res tako, kakor pripovedujejo. “Pred dobrimi 200 leti je po prerijah' okrog naših ‘“Great Lakes” bilo še na tisoče in tisoče divjih bivolov. Pred nekaj leti se spominjam, sem bral zapiske o nekem kožuhovinarju, ki je imel svojo kolibo blizu tu nekje našega mesta ob jezeru in je omenjal, da bivole so streljali, jih drli, prodajali kože, od mesa pa niso drugega vzeli, kot le zadnje noge. Le najboljše dele mesa so porezali stran. Drugo so pustili raznim divjim živalim in krokarjem, vranam in jastrebom. Dalje je omenjal, da divjih puranov je bilo toliko, da so stare kar proč metali, le za mlade so gledali, ki so jih po gotovih znamenjih poznali. Te so pobirali in nosili domov. Tako pred dobrimi 200 in 150 leti. Zdaj je drugače. Zdaj moraš plačati za dovoljenje, da smeš par dni v letu na lov za kako divjačino. Vse se je iztrebilo. In kdo je iztrebil? Ljudje.” Res bo tako. Ljudje marsikaj izboljšajo, nekaj pa tudi pokvarijo. Kar se tiče divjačine, ki je lovcem dobro služila, to so pokončali in iztrebili. Druge reči so izboljšali. Vendar bi rekel jaz, da izboljšanje daleč odmeri in prekaša ono, kar so pri divjačini pokvarili. Saj jaz bi tako sodil. ZA ZAKLJUČEK ŠE MALO DRUGEGA: — Ah veste koliko senatorjev dvajsetih generacijah bi potomstvo narastlo na 1,048,576 ljudi. Ta reč gre v številkah kaj hitro naprej. Vzemi svinčnik v roke in računaj . . . — Katera država v Uniji Združenih držav ameriških ima največ sončnih dni v letu? — Pravijo, da država Arizona je priznana, da ima največ sončnih dni. Povprečno ‘ima nad 292 sončnih dni v letu. — Katerega leta so iznašli telefon? — To je bilo leta 1879. Istega leta je Aleksander Graham Bell patentiral iznajdbo telefona. — Ali je bila država Texas kedaj neodvisna samostojna država? — Yes. Država Texas je bila samostojna republika od le* ta 1836 do leta 1845, tedaj pa je bila priključena Zdr. državam ameriškim. — Kedaj postane član zveznega kongresa upravičen do pokojnine? — Imeti mora vsaj šest let službe kot poslanec (kongresnik) v kongresu Z. D. in doseči mora starost 62 let. — Vsem lep pozdrav in še drugič kaj! Vrhenšk Tine. j K sodobnim svetovnim problemom Kakor hitro je napetost med petrolej, ki pa je kot oporišč5 komunističnim in svobodnim lahko nevarna Kuvajtu, na olju svetom nekoliko popustila, že so najbogatejši deželi Srednjega se pokazala nasprotstva med dr-1 vzhoda. Ta je pod angleško za-žavami svobodnega sveta. Da bi ščito in je tudi glavni dobavitelj ta nasprotja odstranili potujejo vodniki posameznih držav iz pre. stolnice v prestolnico. petroleja Vel. Britaniji. Angleži imajo kot gospodarji Adena spor tudi z vladarjem Jemena. Ker so se zadnji teden Naši zavezniki v Evropi so ne- pobotali z Naserjem in obnovili kam negotovi glede naše bodoče 1 z njim redne diplomatske zveze, politike. Predsednik Eisenhow-'je verjetno, da bo ta vplival p0‘ er se je napotil tja, da jih pomi- mirjevalno tudi na svoje zavez-ri in prepriča, da se Amerika ne nike v Jemenu, naj dajo vsaj za-bo pobotala s Sovjetsko zvezo na ^ časno mir. njihov račun. V Rimu se je posvetoval z italijanskimi vodniki in obiskal papeža, v Parizu bo pa pred Božičem razpravljal z bi ga pomiril, se bo predsednik vodniki Zah. Nemčije, Vel. Bri- Eisenhower na poti po Aziji tanije in Francije. Da bodo lah-' ustavil v njegovi prestolnici Teko povedali svoje mnenje tudi heranu. drugi člani NATO, se bodo nje- Iran se čuti nekam negotovega zaradi sovjetske soseščine. Da ni člani sestali pred velikih v Parizu. Želite romati? Kenosha, Wis. — Ali želite romati prihodnje poletje ter obiskati: Fatimo, Lourdes, Rim? Ali se želite udeležiti evharističnega kongresa v Muenchenu, v Nemčiji ter videti pasijonske igre v Oberammergau na Bavarskem, v Nemčiji? Potem pa oditi pogledati malo domov v Slovenijo, kjer bo medtem dozorelo žito in sadje ter bo pripravljeno za Vas pri svojcih kaj pogače in pijače? Na poti domov skozi Pariz pa lahko obiščete Lisieux in Pare le Monial ter grob sv. Katarine Laboure v Parizu. Romanje bo vodil izkušeni profesor bogoslovja ali kateri drugi od duhovnikov Slovencev iz Minnesote ali Wisconsina. Prijave sprejemajo do Novega leta sledeči: “Bled Travel Service,” 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3 Ohio. — Rev. Joseph Gole, Sacred Heart Fathers Monastery, Hales Corners, Wisconsin. Rev. I. Berglez, P. O. Box 292 Kenosha, Wis. Za Joliet in okolico sprejema prijave: Mrs. Uršula Ambrose, 1516 North Prairie St., Joliet, 111. Ako se do Novega leta oglasi zadostno število interesentov za romanje in z romanjem združeno potovanje v Slovenijo, se bo poznejše prijave upoštevalo le ako bo dovolj prostora na avijo-nu. Ako ne bo dovoljnega števila interesentov, se bo načrt opustil. Zaenkrat se sprejemajo le prijave z imeni in naslovi onih, ki bi se romanja radi udeležili. Vse ostalo boste izvedeli pozneje. J. G. in I. B Vojak na mestu Kdor hoče mir, mora pripravljati vojno, so trdili stari Rimljani. In enako tudi na Danskem, kjer se tudi vadijo v vojaških umetnostih. In zgodilo se je v priliki orožnih vaj na jugu Jutlanda, da šteje zdaj zvezni senat? - Od- ,30 postavili na cestnem križišču kar sta bili priznani in sprejeti j stražo. Vojak naj bi se pridru-dve nadaljni ^ državi v Unijo žil edinki, ki je prihajala od ju-Združenih držav, to je Alaska in 1 ga. Potrpežljivo je čakal celo Havaji, se je število senatorjev j noS, ves dan. Ljudje iz okolice zvišalo. To za 4 senatorje. Zdaj So mu poskrbeli jedačo in je v senatu lavno 100 senator- čo. Toda o bližajoči se e jev, v kongresu pa 437 kongres- ni bilo sledu. Mimoidočim se je smilil in nekdo je telefoniral v nikov. — Ali veste kdo je bil telesno najmanjši in najlažji predsednik Združenih držav? — To je bil James Madison, četrti predsednik Z. D., ki je predsedoval od leta 1809 do 1817. Bil je le pet čevljev in 4 palce visok in je tehtal manj kot 100 funtov. bližnjo vojašnico, ker je vojak že čisto onemogel. In glej, v nekaj minutah ga je že prišel iskat vojaški avto. Poveljujoči častnik je na vojaka čisto pozabil. Vaje so bile pa medtem tudi že končane. — Kaj pravite koliko potom- Indeks kamenje zdrave cev bi človek imel po petnajstih! stvarnosti! generacijah? Statistikarji so Katoliška cerkev ima sestav-glede tega naredili nekak pov- Ijen seznam knjig (indeks), ka-prečen račun in ta pravi, da se terih čitanje je prepovedano potomstvo v vsaki generaciji po- brez posebnega dovoljenja spo-dvoji. Začne se z dvema ose- vednika, oziroma cerkvene obla-bama pri prvi generaciji. Po sti. Nekateri nasprotniki Cer-petnajstih generacijah se po- kve se ob ta seznam radi obre- množi že na 32,768 oseb. Po gujejo in smešijo katoličane češ, pamet ne deluje zdravo! sestankom Afganistan prehaja bolj in bolj ipod vplivom Sovjetske zvez5) Zahodne velike sile ne hodijo' svoje severne sosede, ki mu gra* vedno vzporedno, ker njihovi di ceste in letališča, pa ga tudi cilji niso isti; vsaka od njih išče sicer bolj in bolj navezuje nas^ tudi svoje posebne koristi. An- |z gospodarsko pomočjo. Eisen-gleži bi bili pripravljeni na ško-jhower bo skušal s svojim obi-do Nemcev napraviti kako kup- skom ta razvoj zaustaviti in pre-čijo z Moskvo, Francozi iščejo1 pričati vodnike države, da je opore v Zad. Nemčiji za svojo ! nevtralnost za nje bolj koristna politiko v Evropi in Afriki, pri1 kot naslonitev na samo Sovjeti' tem pa izjavljajo, da so mnenja jo. da je poljsko-nemška meja na * Odri in Nisi nekaj trajnega in Pakistan in Indija sta ob sp0' da naj se Nemci z njo kar spri- znanju nevarnosti onstran Hi' jaznijo, čim preje tem boljše. malaje začela iskati potov ^ Svobodna Evropa je razdelje- medsebojni pomiritvi in spora* na tudi gospodarsko. Zah. Nem- ‘zumu pri skupni obrambi Indij' čija, Francija, Italija in Benelux skega polotoka pred napadalnost' države so povezane v skupnem ! jo rdeče Kitajske, ki se na škodo trgu, jeklarsko - premogovni j Indije skuša utrditi v Himalaji' skupnosti in atomskih elektrar- Nehru počasi uvideva, da mor3 nah (EURATOM). Vse te gos- 'računati v sporu s Kitajci na si' podarske vezi služijo dejansko'lo, če noče izgubiti. Rad ali n5' kot priprava za kasnejšo politi- [ rad je poslal indijsko vojaštvo čno povezavo v Združene dr- na severno in severovzhodno žave Evrope. Vel. Britanija, dežele, Avstrija, Švica in Portly no, neodvisno pot. Predsednik galska so se povezale v skupino 1 Eisenhower se bo na svoji p0^ “svobodnega trga,” ki se zavze- {ustavil v obeh državah, ma za svobodno trgovino med li V Indoneziji so tudi spozna kitajsko nevtralnost in začeli iskati novih vezi z Zahodom, ^ katerega so nekam sumljivo gle' dali posebno od časov protik0! delovanju. Amerika in Kanada stojita ob strani in čakata, kam bo krenil razvoj. Skušali boista godbe z Združenimi državam politični moči svobodnega sveta. * so še vedno odgovorni na njem za red in mir, 1 ukinili obsedno stanje, uvedeno pred več kot štirimi leti. * Srednji vzhod je v glavnem miren, čeprav pod površino tli nevaren ogenj. Naser, gospodar Egipta in Sirije, je uvidel, da ne more računati na enotno arabsko gibanje, dokler vlada v Iraku gen. Kasem. Ta se bolj in preprečiti nove spore, ki bi ško-|Vse kaže, da bo ta brez poseb' dovali gospodarski, vojaški injnih težav v parlamentu spreje' ta, čeprav so njeni nasprotnik1 vprizorili v Tokiu in nekatei'H1 Na otok Ciper se je kljub tre-' drugih velikih mestih Japonske njem med Grki in Turki mir vr- jhude protestne demonstracije-nil v taki meri, da so Angleži, ki Rdeča Kitajska tudi pritisk3 na vse načine, da bi preprečil obnovo pogodbe med Amerik0 in Japonsko, pri tem pa ka2e svojo oblastnost in napadalno3* tako napram Indiji kot napra111 Indoneziji. Čangkajšku je ponudila pop0j" no avtonomijo, če se podvH0 Peipingu. Pusti mu lastno voj; iško in polno oblast na Form02* in obalnih otokih, mora pa se to odreči zvezi z Združenimi d1" bolj nagiba na stran levice in udriha po Zahodu, čeprav na zu- žavami in zahtevati umik Am° naj še vedno trdi, da je nevtra- rikancev s svojega področja, len. Nakazal je željo po zdru-1 'Čangkajšek je predloge žitvi Sirije 2 Irakom, kot so jo ko zavrnil. Vprašanje je, kak0 nekdaj gojili v Bagdadu. To je bodo na tako ponudbo odgov0r‘” Naserja spravilo še bolj v slabo L njegovi nasledniki, voljo. V Jordaniji je mirno in izgle- Sovjetski Hruščev kaže pl-1 ■ob da, da je vlada dosti trdna,~ko Zahodu še vedno prijazno lice ^ se je kralj Husein upal na dalj- PoudaUa> da J6 zainteresiran 1,1 še počitnice v Evropo. Saudska skorajšnjem sestanku na vrh0 Arabija je še vedno v prepiru s sultanom Muškata in Omana zaradi zelenice Buraimi, pod katere površino naj bi se skrival da jim Cerkev še v tem krati svobodo. Ti isti ljudje bi se jezili, če na posodah s strupom ne bi bilo svarilnih napisov, ne morejo pa razumeti, da Cerkev opozarja svoje vernike na -moralni strup, ki je večkrat še bolj nevaren in uničujoč od kemičnega! V tem slučaju izgleda, njihova zdrava ki naj pripravi pot k pomirjefljf in mirnemu sožitju med svobo®' nim in komunističnim sveto110' Do takega sestanka pred sp0 mladjo ali zgodnjim poletje0’ ne bo prišlo, kaj b0 kasneje, težko reči. Komunistični svet ima notranje težave, gospodarske i0 politične, zato mu bi premirj6' hladni vojni prav prišlo. V te0’ je tudi iskati vzrok za sed^bl pomirljivo in vljudno stal^ Moskve, ki se gotovo ni odrek10 svojim načrtom pomagati ko^' nizmu do zmage na vsem svet0' mejo. Pri tem še vedno zag°' skandinavske tavlja, da bo Indija hodila last' članicami, ki pa odklanja politično povezavo na škodo državne suverenosti posameznih članic. Obstoja nevarnost, da ee bosta obe gospodarski skupini začeli med seboj prepirati in ovi- [ munističnega upora na Sumah rati, namesto da bi se potrudili ■ in nekaterih drugih otokih, k združitvi ali vsaj tesnemu so- Na Japonskem razpravljajo 0 obnovi vojaške in zavezniške p°' i- - v takem vre- deljo in Bog naj podeli svoj kar ga ni bilo tu, je izginila zad- jj|| menu, ko sem te najmanj pri- blagoslov.” Jt'ja Marijina podoba odtod- V Jj| cakoval? ’ Albert se je nasme-j “Kaj misliš, bolan?” je vika-1 šolskem poslopju pa je v ne-•f JaI- Domotožje! Po Garstenu! t rij nagubančil čelo- Oh . . . Ka- malo začudenje zagledal novo g,Po kraju preganjanja in zaniče-^ko se sebi samemu smili! “Jaz luteransko knjigarno. V izlož-•k.vanja. “Ne, gospod, nisem imel nimam nikdar časa biti bolan.”.benem oknu je bilo videti lute- HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajral domotožja,” je mirno, nekoliko Naslednji dan se je Albert od ransko sveto pismo in še več mmmmmmmmmmmmmmm pa sem prišel.” . Te Hendelnove besede so se Karel iz svoje sobe po Železni 1^° mi ze*° ^u^°- Samo kmalu raznesle po vsem mestu, cesti doli. Bila je prazna in za-|Za* ^e’ moral na P°hi Tudi v Garstenu so jih zvedeli, snežena. Bila je proti koncu Pres^a^ toliko nevarnosti,” je Za to je skrbel učitelj Lindner, svečana. Lahko še minejo tednijre^e^ Karel, kar je le mogel pri-Hendel da nikoli ne mlati praz- Karel je še gledal skozi okno. ‘ jazno- ‘Prinesi mu pol kozarca ne slame. Če pravi, da bo pri- Toda obupal je, da bi Alberta krajšal tretje leto, ko naj ves videl pred četrto nedeljo v po-Štajer postane luteranski, goto- stu. Poslal bi sela v Admont, vo ostane pri svoji besedi. | toda nikogar ni, ki bi hotel v “In če pravi — da noče, opre snegovih in viharjih postaviti stite, prečastiti oče! — da bi še svoje življenje v smrtno nevar-nadalje onečaščevale vaše ka- nost. pucinade prah njegove matere,! * * * potem je gotovo, da na prihod-' železna cesta je bila s snegom nji praznik presvetega Rešnjega pokrita. Nihče se ni upal na njo. ?|jzasmehljivo rekel. “Saj sem tu- težke je^e ves truden in zdelan | drugih luteranskih knjig. Tedaj jec v vašem samostanu. Ven-j podal v Štajer k župniku, da bi pride iz šole moži, ogrnjen s pla-!?r:,dar sem si mislil, da me boste.se naznanil za nedeljsko pridi- ščem luteranskih učiteljev. Po-v postu potrebovali v Štajru, go. Hkrati je hotel obiskati ne- leg njega lahno stopa gospa s katere bolne izpovedance ter stoječim ovratnikom in rdečo Švertneričinim izročiti nekate- čepico. — Albertu je zastajalo re stvari, ki mu jih je zanje dal srce — bil je odpadnik Kem in pater Kusmina. (gospa je bila njegova priležnica Ko je prišel iz župnišča doli Karitas Preher, ki mu jo je na mestni trg, je strogi mož po- zavretega vina,” je ukazal br tu, ki je čakal v sobi. Sedaj je premišljeval, li naj pove Albertu, kako je v Štajru, ali ne-Sklenil je, mu vse razodeti. Kajti Albert mora takoj na delo, niti trenutka ne sme zamuditi, sicer bo vse izgubljeno. “Drago mi je, Albert, da misliš in skrbiš za štajer. Sedaj ti Telesa ne bo pel pri farni cer- Po njej je hodila bleda smrt. Povem. da se je ta čas marsikaj kvi noben katoliški zvon več.” Kar prijaha na hromem belcu zgodilo> kar me zelo boli in mi Karel je obledel pri teh bese-'menih, ki se mu mraza in tru-, Povzroda velike skrbi. Nič ni dah in je rekel: “Hendel ima da tresejo roke, da komaj držilvese^° v Štajru, nič lepo- Sedi! slab okus. Pokvarilo ga mu je uzdo. Prijahal je čez novi most, ( Žalibog! Moje pridige, ki sem rjovenje njegovih pridigarjev.” potem je zavil proti Garstenu, Ves tisti dan ni izpregovoril ne proti samostanu. Vratar ga je besedice več, tako je bil užaljen zagledal skozi okno in je glasno njegov pridigarski ponos. Nje- zaklical: “Čudež, gospod pater govi podložniki so imeli težke; Albert prihaja.” ure. Pa še druga bol se mu je Ril je Albert. Morali so ga vedno krepkeje pojavljala. Bal dvigniti iz sedla- S težavo je o-se je Hendelna. Groza ga je bi- mahoval v samostan, oprt na lo, če se bo uresničilo preroke- dva brata. Sedem dni je bil na vanje opata Helerja, da bo kma- potu, po katerem hodi bleda lu bila zadnja ura za Štajer in smrt. Zadrževali so ga v Ad-garstenski samostan . . . (montu pobožni bratje, ki so ga ' “Kaj storiti? Kdo naj zabrani vzljubili. Toda njegovo srce je nesrečo? Nehote se spomni ne- hrepenelo in koprnelo po Štaj-čimerni, malenkostni mož v sti- ru- Slutil je, v kakšni nevarno-ski in sili na Alberta, junaJške- sti 50 tam ub°ge duše- Pred oe1 ga bojevnika bojega- Morda je so- mu stopali črni naklepi Hen-pa vendar le dobro pridigal. Si- delnovi- Ponoči mu je donela na cer je zmerjal, toda, na trd les uho mila prošnja opata Hjelerja. spada trd klin . . . Albert, da bi Zajahal je konja brez služabni-bil sedaj ti tukaj! Da bi le kma- ka- ki se Je bal snežene puščave lu prišel! Nemirno se je, oziral in smrti, in, se je čisto sam po- ----------——i--------------------j dal na pot. Sedem dni je bil na poti, desetkrat je jahal mimo I smrti. Sedaj se vrača v samo-! stan, iz katerega ga je iz same , nevoščljivosti pognal predstojnik. Toda vse odpušča- Ko so bratje prinesli onemoglega v njegovo celico, so ga prosili, naj miruje. Prinesli so ponev z gorečim ogljem, da bi mu segreli posteljo. Toda prepovedal je vsako strežbo. Ko se je nekoliko ^odpočil in so mu bili zopet po-- korni udje, je vstal ter je šel k , vikarju Karlu, da ga pozdravi-Ta je že čul o njegovem prihodu, Išel mu je nasproti in mu je prijazno rekel: “Hvala Bogu, da prideš.” Albert se je, kakor veli pravilo, spustil na kolena, ki so bila od ježe in mraza vsa trda, in vika-l rij mu je podelil sveti blagoslov. j “Gospod,” je rekel nato Albert, “tukaj je denar, 150 tolarjev, po štiri odstotke.” Iz nedrij a je potegnil mošnjo in jo je dal vikariju. Konci prstov so mu bili zmrznjeni. In kako je mo^ izgledal. Oči so mu bile u-drte, ves rumen je bil in se je zelo postaral. Strašni sledovi grozne poti so mu zrli iz mrtva-škobledega obraza. Vikarju je bilo skoraj žal, toda pogled na zlate tolarje mu prežene ves kes. “Prav, da si prišel,” je ponovil. “Gotovo te je gnalo domc- V KALIFORNIJO! — Pred nekako 110 leti je Ameriko zajela mrzlica, da je vse drlo v Kalifornijo po na novo odkrito zlato. Na to mrzlico spominja brhka Win-die Waldron, kot jo vidimo na sliki, pred odletom iz New Yorka v San Francisco na novem jet-letalu, ki je bilo prav te dni uvedeno v promet. jih imel v Štajru in sem rotil in prosil v duhu našega Gospoda Krista za mir, so bile zastonj. Hendel je čisto drug človek, kakor sem si ga mislil. Hudoben mo” je, ki se ne meni za mojo ponižnost in krotkost. Zasmehuje me in mi odbija roko, ki sem mu jo ponudil v duhu Kristovem, v duhu ljubezni in usmiljenja. Noče miru, hoče boj do uničenja. Gorje! Tudi mi moramo poseči po enakem orožju, da vidimo, če kaj dosežemo. Meni ni dano, grmeti in razsajati na leči, prenehal sem. Ti to znaš. Ker se torej ne moremo izogniti boju, boš zanaprej zopet ti pridigal mesto mene. Pri-diguj ostro — pa ne surovo, razumeš? Hoče nam vzeti farno cerkev. To moraš Zabraniti. Spomni se, kako te je ljubil rajni oče, koliko je nate zidal. Stori, k?r le moreč, da Štajer ne pade krivi veri v žrelo. Tega pričakujem od tebe. Prihodnjo nedeljo začneš z novim ciklom proti Lutru in njegovemu delu. Pij vino, ki sem ti ga dal pri nesti-” Albert je pil. Tresla sta ga mraz in vročina . . . pri Fernbergu so okoli njega tulili volkovi ... še sedaj ga je groza, da mu skoraj zastaja kri, da se mu dela črno pred očmi. Odgovoril je: “Storil bom, kar bom mogel, in se bom ravnal po vašem povelju. Če ne bom bolan, bom pridigal že prihodnjo ne- stal zelo žalosten. Kako ne! Od- ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio AVE AFELY T. AVINGS S13 East 18Sth Street 35000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA Hendel dal za ženo- | bledega meniha ter mu klicali: Pri belem dnevu torej se že “Far, far!” Albert gre svojo pot v Štajerju šopiri pregreha. G, naprej ter obišče in izpove naj-Štajer, daleč si zabredel! Res,1 preje bolno katoliško perico, na- vikar ima prav: ni časa biti bolan. Luteranski šolarji so psovali to pa gostača, ki je osebenkoval pri mesarju (Dalje prihodnjič.) DECEMBER ^jrss-v, 18 5 3 S M T II t F S 12 3 4 5 no 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 L? 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev SLOVENSKA JEDNOTA F ' A L - i" s • ■ •V.i L DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo-bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. V blag spomin DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUB,LJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Aogele Levstik ki je za vedno izdihnila svojo blago dušo dne 4. decembra 1947 Luč nebeška naj Ti sije, v mislih z nami si vsak čas, počivaj v miru*, duša blaga, in pri Bogu prosi za nas. Saj se bomo spet adružili onkraj groba enkrat vsi. Se pri Bogu veselili, v kraju tam, nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK, soprog in OTROCI Lakewood, Ohio, 8. dec. 1959. Najstarejša slovenska podporna organizacija ii v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA spretema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S*>()0.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in b< gate katoliške pod- (l porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. DECEMBER LT—Slov. mladina v Clevelandu priredi AKADEMIJO v čast Brezmadežni v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob štirih pop. 13.—Božičnica v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. 20.—Božičnica v Baragovem domu na St. Clair Ave. 26. — Mladinski odsek “Lilije” priredi pisan večer. 31. — Slov. nar. dom na Maple Jleights priredi večerjo in ples. Začetek ob osmih. 31.—Silvestrovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 31.—Silvestrovanje v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. domačo zabavo in ples. 23. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 23.—Baragov dom priredi v svojih prostorih zabaven večer s “kolindmi”. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. 31.—V Baragovem domu bo proslava škofa Friderika Barage. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpust- ni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav inia v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. 27. —Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 28. —Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. APRIL 3.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. OBLAK FURNITURE C0. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullally Funeral Home ZRAčEV^tJVffsiSTEM GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore lilvd. 365 East 156th Street AMBULANčNa POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore 1-941) V,;L ^ žkVž;: A-;,.;... ;;L V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA Matija Skerbec ki je preminul 7. decembra 1958 Eno leto je že minilo, ' dragi ata naš, kar odšli ste Vi v večnost, odkar Vas krije zemljica. ČETRTE OBLETNICE SMRTI DRAGE MATERE Lucija Skerbec ki je preminula 30. novembra 1955 Štiri leta Vas že zemlja krije, truplo tam v grobu trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu nam solza drči. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene m v. '1' ■5 fte-tLJičt-R Mirno počivajta tam v grobu, v t hem tam kraju miru, 'duše pa večno plačilo ulivajte pri ljubemu Bogu. Žalujoči ostali: SINOVI, HČERKA, SNAHE, ZETI in VNUKI Cleveland, Ohio, S. decembra 1959. NA PRAVI POTI — Howard Coleman, 16 let stari študent v Southhamptonu na Angleškem, je lopremil svoje kolo z najrazličnejšimi napravami. Poleg dveh močnih svetilk spredaj ima 8 luči padaj, radio, [uro lin dva električna rogova. Fant pravi, da pojde študirat [elektroniko. Po napravah na njegovem kolesu sodeč je na pravi poti.