52 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 DELAVSKO VPRAŠANJE V LJUBLJANSKEM OBČINSKEM SVETU 1912—1914 marjan drnovšek Na ljubljanskih občinskih volitvah aprila leta 1911 je bil izvoljen za občinskega svet- nika Etbin Kristan, politik in pisatelj, eden vodilnih socialnodemokratskih voditeljev pri Slovencih tedanje dobe. To je bil prvi primer izvolitve predstavnika Jugoslovanske social- nodemokratske stranke v najvišje telo mesta Ljubljane v avstrijski dobi. Kljub politični osamljenosti med 23 zastopniki Narodno-na- predna stranke (liberalne), ter 14 Slovenske ljudske stranke (klerikalne) in 7 predsitavniki ljubljanskih Nemcev je aktivno sodeloval v občinskih debatah pri vseh vprašanjih glede delaivstva in gledališke problematike, ki so se obravnavala v občinskem svetu do izbru- ha prve svetovne vojne. * Mestna občina je zaposlovala za opravlja- nje tekočih mestnih del — snažen j e cest, ulic in pločnikov, škropljenje cest, pobiranje sme- ti, čiščenje javnih stranišč in drugo — tudi 90 do 100 delavcev na dan.* Podrejeni so bili mestnemu stavbnemu uradu. To je bil naj- nižji sloj delavstva, na katerega so gledali omalovažujoče, o čemer nam govori tudi po- ročilo mestnega stavbnega urada o razmerah med tem delavstvom, iko pravi: »Sčasoma bo nastala le nujna potreba sedanji delavski material vsaj. do 2/3 nadomestiti z boljšimi in čilejšimi, močnimi, katere bode vsekakor bolje plačati.. ß V občinskem svetu se je pričela debata o življenju mestnih delavcev na pobudo Etbi- na Kristana leta 1912, ko je zahteval podat- ke Oj njihovem natančnem številu, delovnem času, zavarovanju v primeru bolezni in ne- zgod ter o višini mezde in možnosti njenega povečanja.^ Vprašanje je bilo postavljeno v zvezi z deputaci j o mestnih delavcev, ki je za- htevala zvišanje mezd od ljubljanske občine kot njihovega delodajalca. Župan Ivan Tav- čar je obljubil odgovor na prihodnji seji, ven- dar ga Kristan ni dobil. Kristanovo akcijo je še isto leto nadalje- val klerikalni občinstki svetnik Tomaž No- vak, ki je dal občinskemu svetu predlog za uvedbo delovnega reda in zavarovanja za mestne delavce.^ Predlog je preučil finančni odselk in podal poročilo občinskemu svetu. Iz njega dobimo delno odgovore na Kristanova vprašanja o položaju mestnih delavcev. V primeru bolezni so dobivali mestni de- lavci bolniščnino, kot jo je določal zakon o bolniškem zavarovanju delavcev iz leta 1888, tj. 60 "/o od mezde v maksimalnem iznosu v kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 53 trajanju do 20 tednov. Poročevalec je ugo- tavljal, da »... v ozira vrednih slučajih do- bivajo bolniščnino tudi čez ta čas ... ,«^ kar naj bi postavljalo mestne delavce v boljši po- ložaj v primerjavi z drugimi delavci v Ljub- ljani. Tudi glede nezgod pri delu so bili vsi mestni delavci zavarovani, kar je določal za- kon o nezgodnem zavarovanju iz leta 1887. Mesto jih je zavarovalo pri zavarovalnici zo^ per nezgode v Trstu, pri kateri so bili zava- rovani tudi tovarniški delavci iz Kranjske in Primorske.^ Socialno zavarovanje delavcev za primere onemoglosti, starosti in smrti nil bilo splošno uvedeno v Avstriji, čeprav so obstajali na- črti, v katerih uresničitev je poročevalec dvo- mil zaradi finančne neizvedljivosti, kar bi veljalo tudi za mestno občino. Najalktualnejše je bilo vprašanje mezd mestnega delavstva, katerih povečanje je fi- nančni odseik zavrnil z utemeljitvijo, da bi bilo to prehudo breme za občinsko blagajno. Mezde tega delavstva so le počasi naraščale — od 1.60 K na dan leta 1904, pröko 2 K na dan leta 1907 do 2.40 K na dan leta 1911. Povprečne tržne cene v Ljubljani za nekate- ra živila v letu 1912 so bile: 1 kg svinine je stal 1.08 K, 1 kg govejega mesa HI. vrste pa 1.60 K; za dnevno mezdo leta 1912 je mestni delavec lahko kupil 12 litrov mleka.' V nujnost in koristnost uvedbe delovnega reda, ki bi določal odnose med mestnim' de- lavstvom in občino, občinski svetniki niso dvomili in so predlagali, da ga izdela mestni magistrat in ga predloži stavbnemu uradu v pretres. Ze obrtni red iz leta 1859 je določal za obrate, ki so zaposlovali več kot 20 de- lavcev, da imajo službeni red oz. delovni red, ki je moral vsebovati predpise delovnega raz- merja, tako glede delovnega časa, izplačeva- nja mezd, kaznovanja prekrškov in podobno. l'o je bilo predpisano za tovarniške obrate."* Ljubljanski mestni delavci niso dobili delov- nega reda v stari avstrijski dobi. Kristanovo zanimanje ni veljalo samo mestnemu delavstvu, temveč je želel preko občinskega sveta vplivati tudi na izboljšanje socialnih razmer ostalega delavstva. V letu 1912 je mestna občina financirala gradnjo zbiralnih kanalov ob Ljubljanici. Ob tej pri- ložnosti je predlagal svetu resolucijo, v kate- ri je zahteval vpliv občine nad podjetnikom glede najemanja delavcev in uslužbencev, da se »... prepreči vsako nedostojno izlkorišča- nje delavcev in uslužbencev in talko prepre- čijo konflikti, ki bi utegnili v drugem sluča- ju nastati in ovirati izvrševanje del.. Nemški občinski svetnik Kamilo Pammer jo je sicer označil za »ljudomilo«, medtem ko je liberalec Ignacij Stembov ugotovil, da je šla »predaleč«. Resolucija je bila odklonjena, saj Ljubljana okoU leta 1900 s škropilcem ulic (fototeka ZAL Ljubljana) 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Delavci pri obnavljanju Gruberjevega kanala leta 1910 (fototeka ZAL, Ljub- ljana) bi njena uresničitev pomenila poseganje ob- činske oblasti v odnos delodajalec — deloje- malec. Iluzorno bi bilo pričakovati njeno sprejetje v občinskem svetu, v katerem so se- deli v glavnem tovarnarji, obrtniki, trgovci in posestniki. Kristanov interes za mezdne raz- mere delavstva, ki je bilo zaposleno pri grad- nji zbiralnih kanalov, ni zamrl. Po njegovi interpelaciji v občinsikem svetu leta 1913 o nujnosti preiskave mezdnih razmer tega de- lavstva je dobil županovo zagotovilo, da je najnižja mezda kar 3 K na dan.'" Na začetku leta 1914 je vladala v Ljublja- ni huda brezposelnost, ki ni imela samo ob- like popolne izgube dela, temveč tudi dalj- šega dopusta ali skrajšanega delovnega ča- sa.ii Na seji ljubljanskega občinskega sveta 18. decembra 1913 je Etbin Kristan predlagal fi- nančnemu odseku, da predvidi v mestnem proračunu za leto 1914 primerno vsoto za pod- piranje delavstva v času brezposelnosti. Nje- gov predlog je bil sprejet z odobritvijo 5000 K za te namene kljub nasprotovanju libe- ralnega člana občinskega sveta Frana Nova- ka, ki ni zanikal dejstva v naraščanju brez- poselnosti v Ljubljani, vendar je rešitev tega problema prelagal na državna in ne na ob- činska ramena. Kamilo Pammer je Kristanov predlog označil »... kot nekako brezplačno zavarovanje brezposelnosti na troške obči- ne .. .«.'2 Tudi v državnih okvirih so obstajali načrti za podpore brezposelnim. Državnozborski po- slanec Domes je predlagal novembra leta 1913 rešitev tega problema s tem, da država in občine pomagajo s prispevki delavskim orga- nizacijam, v okviru katerih so delavci že za- varovani v primeru brezposelnosti — tj. gentäki sistem.'' Država pomaga tistim delav- cem, ki so včlanjeni v kaki organizaciji, ka- teri plačujejo prispevek in s tem sami delno rešujejo problem pomoči ob izgubi dela. Kon- kretni predlog je dal proračunskemu odseku državnega zbora poslanec Glöokl, ko je pred- lagal vsoto 2.000.000 K za prvo polovico leta 1914 kot pomoč brezposelnim. Ta denar naj bi delüa vlada po gentskem sistemu. Kljub nasprotovanjem je bil ta predlog sprejet. Kristan je dobro poznal prizadevanja v dr- žavnem zboru in je sprožil to vprašanje tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Vsoto 5000 K je odobril občinski svet; potreben pa je bil pravilnik, ki bi urejal delitev teh sred- stev. Sestavil ga je Etbin Kristan in ga pred- ložil personalnemu in pravnemu odseku v preučitev.'^ Odsekov poročevalec Fran Novaik je pred- ložil tekst »Regulativa za občinsko podporo, določeno brezposelnim delavcem in delavkam v Ljubljani« občinskemu svetu na seji 10. fe- bruarja 1914." Po njem so imeli pravico do podpore vsi de- lavci, ki so živeli v Ljubljani vsaj leto dni do dneva, ko so izgubili delo in če so bili organizirani v strokovnem društvu oziroma v kakršnikoli delavski organizaciji. Po izgubi dela se je moral delavec takoj javiti posredo- valnici za delo pri občini ali pri strokovnem društvu in sprejeti primemo delo, če mu je kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 55 bilo ponujeno. Posebej je poudarjeno, da »... nobenega nezaposlenega ni dovoljeno siliti, da bi sprejel kakšno delo, ki je prosto vsled stavke ali izpora .. V 4. členu so bi- li navedeni pogoji, pod katerimi se podipore niso izplačevale. Tisti delavci, ki niso hoteli sprejeti primernega dela, ki so dobivali bol- niščnino ali pa so bili trajno nesposobni za delo, in tisti, ki so postali brezposelni zaradi stavke ali izpKjra — tj. kolektivne odpovedi dela, niso bili upravičeni do občindke podpo- re. Ker so imele tedanje občinisike podpore značaj miloščine, je bilo v 7. členu zapisano: »Podpore brezposelnim ni smatrati za ubož- nino; komur se izplača, ne izgubi zaradi tega nobene javne pravice.«" Občinsika podpora je smela biti po višini le polovica podpore, ki jo je delavec dobival od društva, tj. do 50 "/o vsote, ki jo je dajalo de- lavsko društvo iz lastnega fonda. Mestna ob- čina jo je lahko izplačevala le v okviru odo- brenega kredita 5000 K. Pravilnik je urejal tudi način poslovanja med magistratom in prosilci, obliko kontrole spoštovanja njegovih zahtev in podobno. Proti sprejetju so bili nemški občinski svet- niki, katerih govornik Kamilo Pammer je celo izjavil, da se z njegovim sprejetjem ... tira delavstvo naravnost socialni demokra- ciji v naročje .. .«*^ in prepušča delavskim organizacijam več denarja za mezdne boje. Kristan je zagovarjal pravilnik s trditvijo, da nima pomena samo za delavstvo, temveč tudi za delodajalce, saj za štrajkajoče ne dopušča podpiranja in tudi v primeru izpora ne, s čimer ostane mestna občina nevtralna, saj »... več ne zahtevamo od nje . ..«.'" Z liberalnimi in klerikalnimi glasovi je bil sprejet Kristanov tekst pravilnika. Pri poro- čilih o delu občinskega sveta je bil objav- ljen tekst v več ljubljanskih časopisih, kar pomeni, da so bili Ljubljančani dobro obve- ščeni o Kristanovih prizadevanjih v občin- skem svetu.^" Sprejetje pravilnika in tudi njegovo de- jansko izvajanje v praksi pomeni organizira- no, čeprav simbolično pomoč mesta brezpo- selnemu delavstvu ne oziraje se na politično pripadnost tega delavstva. Za Kristana pa po- meni usipešno zaključeno akcijo za izboljša- nje delaväkih socialnih razmer po poti mirne- ga boja preko meščanskih institucij, v na- šem primeru, preko ljubljanskega občinskega sveta. Kristanovo delo je bilo prekinjeno z njegovim odhodom v ZDA in izbruhom prve sveto^vne vojne. OPOMBE 1. ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana), Ljub- ljana, Reg. !.. fase. 1575, fol. 79 in sledeče. — i. Ibidem. — 3. ZAL, Ljubljana. Ood. III/70, fol. 272 in sledeče. — 4. ZAL, Ljubljana, Cod. III/70, fol. 305 in sledeče. — 5. Ibidem. — 6. France Kre- sal, Nekateri načini reševanja delavskih social- nih vprašanj na Slovenskem do leta 1922; Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja, 1973, št. 1—2. — 7. Izračun na podlagi tedenskih pooro- čil o tržnih cenah živil v Ljubljani, ki jih hrani ZAL, Ljubljana, Reg. I., fase. 1626. — 8. Vlado Valenčič, Arhivski viri za zgodovino starejše ljubljanske industrije; Publikacija Razstava sta. rejše ljubljanske industrije. 1973. leto. — 9. ZAL, Ljubljana, Cod. III/70, fol. 289. — 10- ZAL, Ljub- ljana, Cod. III/71, fol. 127—132. — 11. Brezpo- selnost v Ljubljani, Slovenski narod, ät. 25, 31. 1. 1914. — 12. ZAL, Ljubljana, Cod. III/71, fol. 377—378. — 13. Dva milijona za brezposelne, Zar- ja, šit. 795, 30. 1. 1914. — 14. ZAL, Ljubljana, Cod. III/71, fol. 377—378. — 15. ZAL, Ljubljana, Cod. III/72, fol. 48, 59—62. — 16. Ibidem. — 17. Ibidem. — 18. Ibidem. — 19. Ibidem. — 20. Ob- javili v celati 9 komentarjem: Slovenski narod, št. 33, 1914. leto; Zarja, št. 804, 1914. leto; Slo- \'enec je objavil le krajše poročilo.