OBČINSKA KNJIŽNICA H 64290 TRŽIČ r letnik xvii ■ avgust 1977 ^ 8 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve - tržič IZVAJANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU V zadnji številki Čevljarja smo bili seznanjeni s programom izvajanja ZZD, na podlagi katerega sta imenovani tudi komisiji za izdelavo analiz samoupravnega organiziranja in dohodkovnih odnosov ter upravljanja in samoupravnih aktov. Z naslednjim sestavkom želim prikazati predvidene spremembe samoupravne organiziranosti ter dohodkovnih odnosov, kot so bile že obravnavane na razširjenem političnem aktivu in so tudi zajete v delovnem osnutku uvoda v analizo samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov. Uvodoma velja posebej omeniti, da sedanja samoupravna organiziranost in dohodkovni odnosi temeljijo, oziroma so določeni v SS o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Tako sestavljajo DO Peko, ter neomejeno in solidno odgovarjajo za njene obveznosti sledeče TOZD: 1. Proizvodnja obutve OBUTEV Tržič 2. Poliuretan izdelki POLIURETAN Tržič 3. Gumama in plastika GUMOPLAST Tržič 4. Izdelava zgornjih delov TRBOVLJE Trbovlje 5. Tvomica obuće BUDUĆNOST Ludbreg 6. Prodajna organizacija MREŽA Tržič Skupne posle za potrebe združenih TOZD pa opravlja Samoupravna skupnost skupnih služb. Dohodkovni odnosi med TOZD, oziroma ekonomska razmerja kot jih imenuje SS o združitvi, so določena v 42—55 členu omenjenega SS. Bistvena vsebina teh odnosov je v tem, da proizvodne TOZD prodajajo svoje proizvode in storitve po interno določenih cenah TOZD Prodajni organizaciji MREŽA, z osnovami oziroma elementi za določanje teh cen, pa so oblikovani dohodkovni odnosi, če sedanje dohodkovne povezave še podrobneje opredelimo, moramo najprej prikazati elemente za določanje interne cene proizvodov in storitev. Ta interna cena vsebuje: A. Proizvodno lastno ceno za vsak proizvod ali storitev 1. Neposredne ali direktne stroške 1.1. Osnovni in pomožni material 1.2. Izdelavni osebni dohodki 2. Posredne ali indirektne stroške 2.1. Režijske stroške materiala in amortizacijo 2.2. Režijske stroške osebnih dohdkov B. Mesečno povečanej skupne PLC TOZD 1. Zakonske in pogodbene obveznosti ter ostali osebni prejemki, ki predstavljajo vkalku-Iiran del dohodka, oziroma njihova višina ni odvisna od uspešnosti poslovanja 2. Stroške SSSS, katere odpadejo na TOZD 3. Nevkalkuliran del osebnih dohodkov v PLC (III. delitev) C. Delež na skupnem rezultatu — obračunu ob periodičnem in zaključnem računu D. Interna prodajna vrednost (A + B + C) Proizvodna lastna cena se določa po enotnih kriterijih za vse TOZD. Planiranje normativov porabe materiala in potrebnega časa je poverjeno strokovnim službam v SSSS, stalne cene materiala so določene z letnim planom, obračunske osnove pa s SS o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Izdelavni osebni dohodki so tudi osnova za planiranje režijskih stroškov, stopnje za te stroške pa so potrjene z LPS. Dejanski stroški, ki nastopajo s proizvodno so seveda različni od planiranih, kar pomeni, da prihranek povečuje dohodek TOZD, zvišanje dejanskih stroškov pa mora TOZD pokriti iz njej pripadajočega deleža na skupnem rezultatu. Za prodane proizvode proizvodni TOZD izstavi mesečno račun TOZD MREŽI po planirani PLC, po tej ceni jih vodi ta TOZD tudi na zalogi. Posebej izstavi proizvodni TOZD mesečno tudi račun za dejansko višino zakonskih in pogodbenih obveznosti ter ostalih osebnih prejemkov, stroške SSSS in nevkalkulirane osebne dohodke, katere pa TOZD MREŽA v celoti pokrije iz dosežene razlike pri prodaji proizvodov, torej razlike med tržno ceno proizvoda in PLC. Ob periodičnih obračunih med letom in ob zaključnem računu se ugotovi tako imenovani »skupni rezultat«. Že omenjena dosežena razlika pri prodaji, razlika med dejanskimi nabavnimi cenami in stalnimi cenami porabljenega materiala ter razlika med izrednimi dohodki in izdatki, vse to zmanjšano za dodatne račune TOZD in planirane stroške prodaje predstavlja »skupni rezultat«. Z letnim poslovnim sporazumom je določena tudi razporeditev tega rezultata na vse TOZD ,in sicer polovico po strukturi doseženega dohodka TOZD kot delež živega dela in druga polovica po strukturi poprečno uporablejnih sredstev kot delež minulega dela. Taki so torej sedanji dohodkovni odnosi, pri tem je le delna izjema TOZD Budučnost. Vendar ta izjema ni vsebinskega značaja pač pa bolj tehnično operativnega, namreč za proizvode te TOZD je ustrezen del skupnega rezultata že vnaprej planiran, torej že plansko vključen v interno ceno. Sedanje stanje samoupravne organiziranosti, dohodkovni odnosi in določila ZZD so bila izhodišča za razpravo na političnem aktivu in seveda tudi osnova za izdelavo analize, katera naj bi v svojem zaključku že oblikovala predloge sprememb. Na podlagi razprave in oblikovnih stališč je potrebno predvsem vskladiti z ZZD samoupravno organiziranost sedanjega TOZD MREŽA in SSSS, dočim je organiziranost proizvodnih TOZD v skladu z določili ZZD. Seveda pa mora ta stališča pred oblikovanjem predloga sprememb potrditi tudi analiza, v kolikor jih ne, pa bodo potrebne dopolnitve teh stališč. V pogledu dohodkovnih odnosov, je bilo oblikovano stališče, da ti po svoji vsebini ustrezajo ZZD, kar seveda le pomeni, da jih je potrebno v taki vsebini nadalje razvijati, tako med TOZD znotraj delovne organizacije, kot tudi z TOZD izven delovne organizacije. Omenjene dohodkovne odnose bo potrebno posebej opredeliti med samimi proizvodnimi TOZD, med proizvodnimi TOZD in maloprodajo in proizvodnimi TOZD in prodajo na veliko, kjer ZZD določa da morajo temeljiti na ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka. Posebej bo moral SS določati način oziroma pogoje in osnove za pridobivanje celotnega prihodka delovne skupnosti, saj po določilih ZZD TOZD del svojega dohodka namenijo za opravljanje dejavnosti, katere so poverile delovni skupnosti. V tem sestavku je podrobneje opisana sedanja organiziranost in pa dohodkovni odnosi, obenem pa nakazane potrebne spremembe. Za oblikovanje enotnega predloga sprememb pa so potrebna mnenja in stališča vseh zaposlenih v naših TOZD, ki naj bi se oblikovale v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih, da bi tako izbrali iz možnih variant tisto, ki najbolj ustreza določilom ZZD in pa seveda v največji meri omogoča nadaljnji razvoj TOZD in večanje uspešnosti poslovanja. Franc Grašič Zaradi izkopa za izhod iz zaklonišča je prekopana cesta pod glavno vratarnico. PROSLAVA OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV Ob DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV je bila 27. 6. 1977 v veliki dvorani skupščine v Ljubljani osrednja republiška slovesnost. Udeležili smo se je trije delegati iz Tržiča: Anton Vrhovnik iz Tria, Ivan Kokalj iz Tovarne kos in srpov in Vera Umek iz Peka. Poleg številnih vabljenih delegatov so bili na proslavi navzoči najvišji družbenopolitični predstavniki Slovenije. Trboveljski oktet je za začetek slovesnosti zapel Internacionalo, za tem pa je imel slavnostni govor predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič. V govoru je najprej očrtal manifesta-tivni pomen Dneva samoupravljalcev, katerega slovesnost ima letos še poseben poudarek na uresničevanju zakona o združenem delu in je povezana s 40. jubilejem Titovega vodstva na čelu partije in 40-letnico KPS. Leta 1950 je skupščina FLRJ na ta dan sprejela temeljni zakon o delavskem samoupravljanju, po katerem smo začeli uresničevati Titovo geslo »tovarne delavcem«, maja 1971 pa je bil na II. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije v Sarajevu 27. junij proglašen za Dan samoupravljalcev Jugoslavije. Dan samoupravljalcev je torej simbol vsakodnevnega boja delavcev za uresničitev njihovih interesov, zato je pomembno, da delavci na ta dan pregledajo prehojeno samoupravno pot in na osnovi ugotovljenih uspehov začrtajo nadaljnje cilje za še hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja. V nadaljevanju govora je predsednik slovenskih sindikatov poudaril zgodovinsko vlogo tova- riša Tita v izgradnji našega samoupravnega socializma, navedel pomembne temelje za nadaljnji razvoj in graditev samoupravljanja, ki smo jih postavili z novo ustavo leta 1974 in zakonom o združenem delu v preteklem letu in s katerimi so delavci dobili najpotrebnejše orodje, da se učinkovito upro vsem poskusom odtujevanja samoupravnih pravic, seveda z upoštevanjem pogoja, da so ustrezno organizrani. Opozoril je tudi na odnose v svobodni menjavi dela v delovnih organizacijah med delavci TOZD in delavci, ki opravljajo naloge skupnega pomena ter njihovi pravilni organiziranosti po zakonu o združenem delu. Glede urejanja medsebojnih družbenoekonomskih odnosov po določilih zakona o združenem delu je tov. Barborič opozoril, da se ti premiki odvijajo prepočasi, da pa nam razrešitev v teh samoupravnih sredinah zakon o združenem delu nalaga že v letošnjem letu. V program slovesnosti je bila vključena tudi podelitev priznanj delavcem petih organizacij združenega dela in desetim posameznim delavcem. Po sklepu odbora za priznanja samouprav-ijalcem so za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov prejeli priznanje delavci: — delovne skupnosti Osnovne šole »Jožeta Mihevca«, Idrija — SOZD Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja, Kočevje — Gradbenega industrijskega podjetja »GRADIS, Ljubljana — Železarna Ravne na Koroškem — Rudarsko elektroenergetskega kombinata »ZASAVJE«, Trbovlje. Za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so prejeli priznanja in denarno nagrado v znesku ä 8.000 dinarjev: Ljudmila Andolšek iz Ljubljane, Marija Gostinčar iz Šempetra pri Gorici, Katica Kašman iz Ptuja, Henrik Omerzu iz Arnovega sela pri Brežicah, Alojz Plaznik iz Mozirja, Erih Poljanec iz Celja, Franc Spruk iz Kamnika, Dora Vauda iz Peker pri Mariboru, Zvonimir Volfand iz Ljubljane in Hinko Žolnir iz Slovenske Bistrice. V imenu nagrajencev se je zahvalil Hinko Žolnir in dejal, da priznanje ne gre le nagrajencem, ampak vsem slovenskim delavcem, ki si prizadevajo za razvoj in uresničevanje samoupravnih odnosov. Osnovna misel, ki je bila prisotna v celotnem izvajanju republiške proslave, je predvsem v tem, da naša samoupravna socialistična družba z vso resnostjo in odgovornostjo uresniči vsebino zakona o združenem delu, ki temelji na določitvah ustave. Naloge in obveznosti iz tega naslova niso majhne, realizacija teh pa nam bo v prihodnjem letu ob Dnevu samoupravljalcev lahko osnova za ocenitev dela in podelitev priznanj za uresničevanje idej samoupravljanja. Vera Umek METODE OCENIEViNli DELOVNEGA PRISPEVKA DELAVCEV Z zakonom o združenem delu smo opredelili poglabljanja samoupravne socialistične demokracije na vseh področjih življenja in dela delavcev in postavili v središče sistema delavca, da sam, v sodelovanju z drugimi delavci, enakopravno odloča o celotni družbeni reprodukciji in pri tem zlasti odloča o pridobivanju in razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke. Z zakonom o združenem delu smo se obvezali, da najpozneje s 1. 1. 1978 uveljavimo določbe o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Sindikati smo na vseh ravneh vzpodbudili sprejemanje programov za uresničevanje zakona o združenem delu. Ti programi so sprejeti v večini temeljnih organizacij združenega dela. Načrtovano delo poteka več ali manj po programih, so pa velike razlike v intenzivnosti pri uresničevanju posameznih nalog. Pri uveljavljanju načela delitve po delu, ki ga opredeljujejo predvsem členi zakona od 125. do 138., je v temeljnih organizacij ah združenega dela že veliko storjenega. V to uresničevanje in razreševanje konkretnih problemov ter opredeljevanje stališč se vključujejo, poleg sindikatov tudi gospodarska zbornica Slovenije in republiški sekretariat za delo. V to delo se deloma vključujejo tudi strokovne institucije, vendar ne dovolj koordinirano. Poleg tega pa tudi vsebina njihovega dela, po naši oceni, kljub njihovi dobri nameri, ni vedno v celoti usklajena z izhodišči zakona o združenem delu. Sekretariat predsedstva RS ZSS v razširjeni sestavi je razpravljal o eni takih metod, to je o metodi »VREDNOTENJA DELAVČEVE UČINKOVITOSTI«, ki ima nekaj elementov, kateri upoštevajo delavčevo učinkovitost, vendar metoda sama uveljavlja predvsem sistem ocenjevanja delavca in njegovega prispevka z vidika količine dela, kakovosti dela, odnosi do sredstev pri delu in delovnih predpisov ter odnosi do ljudi. Metoda torej, ne upošteva vseh z zakonom predpisanih elementov za ugotavljanje prispevka delavca na osnovi živega in minulega dela. Poleg te pomanjkljivosti, pa metoda podreja merjenje delavčevega prispevka ocenjevanju delavca. Ker se ta metoda večkrat nekritično uveljavlja v temeljnih organizacijah združenega dela, opozarjamo posebej na nekatera nesprejemljiva izhodišča: — metoda ocenjevanja delavca ni sprejemljiva, zlasti ne v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, kjer že sedaj merijo količino in kvaliteto dela z bolj ali manj objektivnimi merili. Predvsem tu je možno meriti in ne ocenjevati tudi uspešnost uporabe sredstev, pri delu dosežene prihranke, torej, gospodarjenje s sredstvi in upravljanje z njimi. Metode ocenjevanja delovnega prispevka, ne pa delavca, so lahko le dodatni pripomoček merjenja doseženih delovnih rezultatov. Omenjena metoda ne nudi niti rešitev glede merjenja prispevka delavca z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami njegove ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi, ki lahko pomembno prispevajo k povečanju dohodka TOZD in so zato tudi element delitve osebnih dohodkov; — metoda predlaga kot možne kriterije ocenjevanja delovne uspešnosti tudi odovornost pri delu in samostojnost pri odločitvah. Ta dva elementa sta lahko kriterija za vrednotenje zahtevnosti dela (sestavljenosti). Kriterij uspešnosti vodenja naloge pa je v celoti vprašljiv, ker se mora rezultat tega pokazati v boljši kakovosti, večji količini ali gospodarnosti oziroma v večjem dohodku. V metodi je nesprejemljiv tudi predlagani postopek ocenjevanja delavca. Po tem postopku nadrejeni ocenjuje delavca. Zaradi takšnega pristopa je nesporno, da metoda ocenjevanja delavca in ne delovnega prispevka, ohranja odnose nadrejenosti in podrejenosti ter uvaja disciplino preko osebnih dohodkov, ne pa z zakonom predvidenim postopkom. Tako postavljen sistem »poslušnosti« do nadrejenih zaradi večje discipline, lahko daje trenutno celo večje finančne rezultate, vendar je v nasprotju z našimi samoupravnimi načeli, da samo delo in rezultati dela določajo položaj delavca; — zakon o združenem delu določa, da delavci začasno ugotavljajo in izplačujejo osebne dohodke za dobe, ki ne smejo biti daljše od enega meseca in da morajo upoštevati, tudi za izplačilo akontacije, osnove in merila, ki ustrezajo rezultatom delavčevega dela in njegovega prispevka v tej dobi, kar mora biti urejeno v pismenem obračunu akontacije. Določa tudi dokončni obračun osebnega dohodka za vsakega delavca, ki mora biti delavcu vročen v pismeni obliki, upoštevaje vsa merila. Šestmesečno oziroma tromesečno ocenjevanje delavcev, kakršnega predlaga omenjena metoda, pa nima zakonske osnove; — predlagana metoda pomeni le drugačen način razdelitve »obstoječe« mase sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce, ne motivira pa delavcev za pridobivanje večjega dohodka in s tem tudi večjih osebnih dohodkov, na pravih osnovah; — tudi odprava teh in drugih pomanjkljivosti, ki jih vsebuje predlagana metoda, še vedno ne more služiti kot osnova za graditev takšnih odnosov v delitvi osebnih dohodkov, kot jih določa zakon o združenem delu. Sekretariat predsedstva RS ZSS meni, da je potrebno v vseh osnovnih organizacijah sindikata, kjer se odločajo za kakršnokoli metodo ugotavljanja delovnega prispevka, te metode temeljito oceniti. Še posebej kritično pa je potrebno oceniti posamezne elemente ponujenih metod in njihovo skladnost z ustavo in zakonom o združenem delu. Sekretariat predsedstva RS ZSS Pred leti so na šuštarsko nedeljo v povorki prikazovali »šuštarijo«. POLLETNI REllMin NSlOVtNM IN UČiSNl DELITEV DOHODKI Prva polovica letošnjega leta je za nami, v tem sestavku pa bodo v kratkem opisani in prikazani v številkah rezultati našega dela in prizadevanja v tem obdobju. V pogledu samoupravne organiziranosti je v letošnjem letu sprememba v tem, da je tudi Budučnost sestavni del naše delovne organizacije. Za vsklajevanje samoupravne organiziranosti z ZZD pa je prav sedaj v teku priprava predloga sprememb, ki bo temeljil na stališčih dosedanje razprave in analize sedanje organiziranosti. Poslovanje med TOZD ter medsebojni dohodkovni odnosi so določeni v SS o združitvi TOZD v DO ter podrobneje v LPS 1977. Tudi v pogledu tega je v izdelavi analiza, katera bo osnova za pripravo predloga potrebnih sprememb in vskladi-tve teh z ZZD. V okviru določil LPS je v téku prenos zaloge gotovih izdelkov TOZD Poliuretan in TOZD Gumoplast iz skladišča v nabavnem sektorju in skladišča v TOZD MREŽA na skladišča v TOZD. Tako kot teče vsklajevanje z ZZD znotraj DO, pa so vsled tega tudi spremembe predpisov, kateri določajo evidentiranje poslovnih dohodkov in ugotavljanje rezultata. V veljavi je še novi kontni načrt, spremenjen prikaz poslovnega rezultata je prilagojen zahtevam ZZD, kar vse pomeni, da so tudi podatki v tem poročilu vsklajeni z novimi zahtevami. Bistvena sprememba je tudi, da morajo delavci ob periodičnih obračunih odločati o začasni razporeditvi dohodka, na podlagi kratke ZAČASNA DELITEV DOHODKA - 30 . 6. 1977 informacije o doseženem rezultatu, seveda pa se morajo pri tem upoštevati predpisi in že sprejete SS. Odločanje o polletni razporeditvi dohodka pade v Obdobje kolektivnega dopusta v naši delovni organizaciji, zato se predlaga potrditev delitve s poslovnim poročilom, pri tem pa so DS že sklepali o dodatni delitvi osebnih dohodkov, na podlagi ocene rezultata, sredstva sklada skupne porabe pa so razporejena v polovičnem znesku že samoupravno sprejetega letnega plana. Pri ocenjevanju doseženih rezultatov moramo upoštevati tudi spremembe predpisov, ki so bile prisotne v letu 1976, ko je bil prehod ugotavljanja rezultata od fakturirane na plačano in vnovčljivo realizacijo. Na podlagi ugotovljenih vrednosti in prikazanih podatkov po veljavnih predpisih, dosežen rezultat lahko ugodno ocenimo, saj je porast celotnega prihodka za 13,5 %, porabljenih sredstev za 12,7 % in doseženega dohodka za 17,3 % v primerjavi s preteklim letom. Tudi dohodek na zaposlenega, kot osnovna mera uspešnosti, je letos za 13,3 % večji kot pred letom, saj je število zaposlenih le za 3,5 % večje, če ne upoštevamo priključitve Bu-dučnosti. Taki so torej prikazani podatki po veljavnih predpisih, pri tem pa moramo vedeti, da je bil rezultat v lanskem prvem polletju zaradi prehoda na Obračun po plačani realizaciji neugoden, kar pomeni, da to ni prava primerljivost in relevantna ocena na podlagi tega. V prvem polletju 1976 je bil dohodek in ostanek dohodka manjši za 29.221 tisoč din zaradi novih predpisov, letos pa le za 5.415 tisoč din, taka je razlika med neplačano realizacijo po zaključnem računu 1976 in 30. 6. 1977. Torej prava ocena doseženega rezultata, bo na podlagi primerjave po fakturirani realizaciji, kjer ugotavljamo povečanje celotnega prihodka za 10,7 %, porabljena sredstva 11,9 % in dohodka za 4,4 % Dohodek na zaposlenega je bil letos večji za 0,9 %, saj se je število zaposlenih povečalo za 3,5 %. Z doseženim rezultatom na podlagi pri merljivih podatkov pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Seveda je potrebno upoštevati pri tem tudi zunanje vplive, tu mislim predvsem na težje pogoje dobave materiala v pogledu cen, kar nujno vpliva na manjši delež dohodka v celotnem prihodku. Znotraj delovne organizacije pa bomo morali iskati še rezerve pri porabi materiala in uporabi vseh vrst storitev, skratka znižati stroške na nujno potrebno višino za določen obseg dejavnosti. Racionalnejši bomo morali biti tudi v pogledu potrebnih sredstev, saj ugotavljamo, da so zaloge materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga previsoke. Pri vsem tem, pa seveda ne smemo pozabiti, da je prva naloga pravočasna in kvalitetna oskrba proizvodnje, izpolnjevanja postavljenih proizvodnih planov ter stalno spremljanje gibanj na tržišču, da bi tako dosegli še večjo stopnjo rasti obsega prodaje. Franc Grašič Vrednost v 1000 din Naslov podatka TOZD Obutev TOZD Poliureten TOZD GumoDlast TOZD Trbovl.ie TOZD Budučnost TOZD Mreža SSSS D0 Peko 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A. SKUPNI DOHODEK 63.269 15.609 10.429 14.703 34.160 49.250 30.136 217.556 1. Del za obresti 470 35 - 23 2.384 1.000 1.770 5.682 2. DOHODEK TOZD 62.799 15.574 10.429 14.680 31.776 48.250 28.366 211.874 B. DELITEV DOHODKA 62.799 15.574 10.429 14.680 31.776 48.250 28.366 211.874 1. Prispevki SIS in davki 4.072 1.289 884 477 206 4.031 1.052 12.011 2* Del za druge naaene 11.921 6.049 3.519 2.013 4.409 7.311 2.359 37.581 3. ČISTI DOHODEK 46.806 8.236 6.026 12.190 27.161 36.908 24.955 162.282 3.0. Osebna in skupna poraba 37.772 7.171 5.698 10.440 22.728 29.949 24.955 138.713 3.0.0. Oaebni dohodki 30.999 6.266 4.972 9.010 18.801 25.560 22.149 117.757 3.0.1. Oaebni prejemki 1.036 168 135 300 1.521 1.471 1.496 6.127 3.0.2. Stanov.sred.TOZD 1.907 336 283 522 1.067 1.656 1.310 7.081 3.0.3. Nep.avob.nenjava 1.563 164 122 246 - 508 - 2.603 3.0.4. Za druge naaene 2.267 237 186 362 1.339 754 - 5.145 3.1» Zboljšanje in raz. nat. o ano ve 9.034 1.065 328 1.750 4.433 6.959 - 23.569 3.1.0. Poslovni aklad 5.001 536 22 1.252 3.542 965 _ 11.318 3.1.1. Posojilo manjrazvitira 1.600 152 72 98 139 4.623 - 6.684 3.1.2. Rezervni skladx 2.433 377 234 400 752 1.371 - 5.567 V BISTRICI TRGOVINA PEKO 2e prihodnje leto bo na Deteljici v Bistrici zrasla nova modema trgovina PEKO. V njej bo na voljo celoten program naše proizvodnje, usnjena konfekcija in galanterija z modnimi dodatki. Na izbiro imamo dve lokaciji: pred bloki pod šolo ali pa v podaljšku trgovine Mercator na Deteljici. Na sliki: Bo trgovina pred bloki? 27. in 28. AVGUSTA PO POD ILEGALNEGA PREHODA TOVARIŠA TITA PREKO KARAVANK V vrsti prireditev, ki so ob letošnjih jubilejih tovariša Tita in naše partije potekale v naši občini, je največja med njimi še pred nami. V dneh 27. in 28. avgusta bo namreč pohod po poti ilegalnega prehoda tovariša Tita preko Karavank. Področje naše občine je bilo v letih po prvi svetovni vojni močno revolucionarno razgibano. Po zaslugi udeležencev oktobrske revolucije, ki so se tedaj vračali domov, je tudi v tržiškem kotu KPJ dobila precej pristašev in simpatizerjev. Ilegalno delovanje KPJ, katere vodstvo je bilo v tujini, je potrebovalo tudi precej ilegalnih kanalov za medsebojne stike članstva v domovini z vodstvom in obmejna lega tržiške občine je omogočila, da se je preko Karavank razvila vrsta ilegalnih poti. Eno od njih je v letu 1934 izkoristil tudi tovariš Tito, ki mu je pokrajinski komite KPJ za Hrvatsko poveril odgovorno nalogo, da vodstvu KPJ na Dunaju poroča o razmerah v Jugoslaviji. Tržiški komunisti so tovariša Tita sprejeli na Mahovovem griču pri Sebenjah, od tam pa sta z vodnikom krenila čez Kofce na Škrbino, 1867 m visok vrh v karavanškem pogorju, kjer je tovariš Tito ilegalno prečkal mejo in se od tam preko Borovelj in Celovca odpravil na Dunaj. Ideja, da bi uredili pot, ki jo je tedaj prehodil tovariš Tito, je stara že več let. Do prvih mesecev letošnjega leta se izvedencem ni posrečilo ugotoviti natančnega poteka poti in šele letos marca je bilo dokončno znano, kako je potekal ta ilegalni kanal. Gradivo, ki so ga pripravili izvedenci, pa predstavlja temeljni kamen za slavnostno ureditev in otvoritev poti kot znamenitosti zgodovinskega in turističnega pomena za našo občino. Pripravljalni odbor, ki deluje pri OK ZKS Tržič, je že pripravil načrt ureditve celotne poti, mladinska pohodna enota »Kokrški odred«, ki deluje pri OK ZSMS Tržič, pa vse potrebno za pohod po tej poti, ki bo dne 27. in 28. avgusta letos. Na izhodni točki poti, na jasi na Mahavovem griču pri Sebenjah, bo ob otvoritvi poti 27. avgusta velika slovesnost. Na njej bo odkrit spomenik s spominsko ploščo, ob njem pa bo tudi steklena vitrina z zemljevidom celotne poti. Po slavnosti ob otvoritvi bodo udeleženci krenili na pohod do Sije, kjer bo enota prvi dan prenočila. Na ta dan zvečer bo velik miting z bogatim kulturnim programom, v prenočitvenem taboru na Kofcah pa bo dovolj časa tudi za druge interesne aktivnosti. Naslednji dan bodo vodniki Alpinističnega odseka PD Tržič vse pohodnike pospremili na Škrbino, od koder bo povratek v Tržič v zgodnjih popoldanskih urah. Celotna ilegalna pot, po kateri bo tekel pohod, bo tudi ustrezno markirana z rdečo partizansko zvezdo. Na razpotjih bodo vse tiste, ki bodo pot želeli prehoditi sami, na pravilen potek opozarjali posebni kažipoti, na pomembnejših točkah pa tudi steklene vitrine z zemljevidom poti. Celotna pot bo predvidoma tudi vnešena v slovenske zemljevide gorskih transverzalnih poti in bo zatorej poleg svojega zgodovinskega obeležja tudi močan doprinos v turistični ponudbi naše občine. Zadnjo soboto in nedeljo v avgustu bo tržiška občina torej prizorišče edinstvene manifestacije. Prireditev ni pomembna le za nas, občane tržiške občine, pač pa dobiva širši pomen. Na mladinskem pohodu bodo poleg tržiške mladinske pohodne enote »Kokrški odred« sodelovale tudi enote iz ostalih gorenjskih občinskih konferenc ZSMS, organizatorji pa pričakujejo tudi veliko drugih ljubiteljev gora. Častno mesto bodo v pohodu imeli gorenjski kurirji in vezisti ter vsi drugi borci NOB, ki bodo prišli na pohod. Tržiški mladinci so ob slavnostni otvoritvi poti pripravili tudi ličen emblem ter spominsko značko. Mladi in starejši, 27. in 28. avgusta na pohod po poti ilegalnega prehoda tovariša Tita preko Karavank! Prijave sprejema OO ZSMS v naši organizaciji združenega dela. M. Valjavec PREPREČEVANJE ZASTRUPITEV V GOSPODINJSTVU Najprej se moramo seznaniti z navedenimi dejstvi o vzrokih nesreč (zastrupitev, slučajnih zastrupljenj). Dobro moramo premisliti, če so bile zastrupitve nujne ali povezane z delom doma in podobno. Ko bomo ugotovili (z lahkoto), da niti ena takšna zastrupitev ni bila v zvezi z določenim delom, da so botrovale nesreče zaradi neznanja ali pomanjkljivega znanja, da nismo bili o previdnosti dovolj poučeni, tedaj bomo potrebne varnostne ukrepe sami določili in se po njih dosledno ravnali. Strogo bomo upoštevali naslednje varnostne zahteve: 1. Raznovrstne kemikalije, zdravila, kozmetične preparate in razna sredstva za vzdrževanje čistoče v gospodinjstvu, ki lahko ogrožajo naše zdravje in so nevarna, moramo imeti na takih mestih, da jih mali otroci ne dosežejo. 2. Najbolj primemo in zanesljivo je, da imamo navedena sredstva zaklenjena, da so dosegljiva samo s ključem. Če to ni izvedljivo (da jih ne moremo imeti zaprtih), potem je treba sredstva položiti na visoke police, to je tako visoko, da jih tudi še tako spreten mladi raziskovalec ne more doseči. 3. Zdravju škodljivi preparati in sredstva, ki ogrožajo in so nevarna, morajo biti shranjeni ločeno na določenem prostoru, nikoli ne smejo biti skupaj ali v neposredni bližini s hrano in živilskimi proizvodi. 4. Kadar dodatno opremljate stanovanje, ali ga pleskate, če se preseljujete ali ko imate veliko čiščenje, morate biti še posebno pozorni, da bi se zdravila, preparati, sredstva za čiščenje, ne zamešali z drugimi predmeti. 5. TETA ali STARA MAMA, ko pride na obisk, ima v svoji ročni torbi ponavadi tudi zdravila, tablete, kapljice ipd. Zelo bo narobe, če bo teta ali stara mama pustila malemu otroku, da ji bo brskal po torbi. Stare mame, ki imajo v torbicah cel arzenal lekarniških pripomočkov, naj imajo pri obisku svojo torbico vedno na očeh. Na to opozorite svoje starše pravočasno, pa ne bo nesreče! 6. Če pridete na obisk k družini, ki nima majhnih otrok, ne dopustite svojemu otroku, da bi brskal po stanovanju te družine. Ne pustite svojega otroka brez nadzorstva. Zakaj? Ker navadno take družine (brez otrok, ali brez majhnih otrok) ne ravnajo tako strogo pri čuvanju ali pospravljanju lekarniških, kozmetičnih preparatov, sredstev za čiščenje, sprayev itd., ker se pač zanašajo, da so vsi odrasli in zato dovolj pametni in previdni. 7. Od časa do časa (ponekod je navedena trajnost zdravila, preparata ali drugega sredstva) morate zlasti zdravila prečistiti. Zdravila menjajo svoja kemijska svojstva in postanejo škodljiva za zdravje. Če taka zdravila nimajo označenega roka trajanja, že pri nabavi (nakupu) napišite datum na poseben listek in ga nalepite na stekleničko ali na škatlico. 8. Odvrzite vsako zdravilo ali preparat, ki je menjal — barvo, — gostoto, — vonj, — okus Po preteku enega leta in čeprav še ni spremenjeno svojstvo, odvrzite: kapljice za oči, tekočine za izpiranje oči, kapljice za nos, zdravila proti kašlju in masti za mazanje. Prav tako odvrzite z receptom predpisana zdravila, čim ste ozdravili, razen, seveda če vam zdravnik ni izrecno naročil, da jih zadržite. 9. Pri čiščenju domače lekarne s starimi zdravili, ne vrzite zdravila v koš za odpadke. Izlijte jih v straniščno školjko ali pa v jamo za odpadke. 10. Etikete na stekleničkah ali škatljicah, v katerih so zdravila, so pomembne stvari. Na etiketah je naznačen proizvod, hkrati pa tudi na- vodila za varno uporabo tega proizvoda. Na nekaterih etiketah je celo opozorilo, kaj se mora napraviti, če se ta proizvod slučajno použije. Glede na to bodite pozorni, če so vse etikete v redu in da so proizvodi stvarno tudi v originalnih škatlah (zavitkih). Če boste upoštevali ta varnostni ukrep, ne bo prišlo do zamenjav, kar je pogost vzrok velikih osebnih tragedij. Statistika pove, da gre 25 % zastrupitev na rovaš dejstva, da zdravila niso bila v svojih originalnih zavitkih. 11. Nekateri strupi so škodljivi že, če jih vdihavamo, kaj šele, če bi jih použili. Ta sredstva so: preparati za odstranjevanje barve, tekočine za čiščenje in sredstva proti insektom. Pred uporabo teh sredstev se moramo prepričati, da so prostori dovolj zračni. Po uporabi moramo ta sredstva imeti v originalnih posodah, dobro zaprta in shranjena na varnem mestu. Ko posodo izpraznimo, jo odstranimo, vendar na varen kraj, ker v posodi ostane še nekaj strupa — dovolj za povzročitev nesreče. 12. Pred brizganjem proti insektom, se je treba prepričati, da v tem prostoru ni hrane ali odprte pijače na odprtih mestih, v prostoru v katerem brizgamo, ne sme biti otrok in domačih živali. Ko smo pobrizgali, moramo zapustiti prostor. Takoj si moramo umiti roke oziroma vso kožo, ki je bila izpostavljena izbrizganemu strupu. 13. Sodobna sredstva proti mrčesu so pakirana v spray dozah. Vedeti je treba: po izpraznitvi spray-doze ostane v njej še vedno nekoliko strupa pod določenim tlakom. Take doze moramo nemudoma vreči na varen kraj, vsekakor pa jih ne smemo imeti v bližini toplote. 14. Nevarne so tudi plinske in naftne peči, kadar prostori, v katerih kurimo in kjer so montirane, niso dovolj prezračene. (Nadaljevanje prihodnjič) USPEŠNA UDE1E2BA NA 32. RAUY|U FIN Po intezivnih pripravah v maju in juniju smo 2. julija šitrje motoristi iz Tržiča krenili na množično svetovno tekmovanje rally FIM. Vsakdo, ki je vedel za našo nalogo in zaradi majhnih motorjev atraktivno pot, nam je vlival upanje z nekakšnim dvomom, ki ga ni bilo moč skriti. In vendar smo bili po izjavah kapetana tržiške ekipe tov. Smoleja, ki se je na rally odpravil že petič, do sedaj najbolje opremljeni prav za ta rally. Kot je bilo prejšnja leta spoznati Tržičane po kavbojkah in večnamenskem usnjenem suknjiču, tako smo letos izstopali po ličnih, po meri krojenih modrorumenih kombinezonih, za katera je dala usnje tovarna Peko, sešili pa so jih v tovarni Trio. Največjo pohvalo smo čutili od krčmarja v turističnem naselju Gavamie, ki je s španskim temperamentom takoj stekel po šop frankov in začel slačiti Benčina. Ko s kupčijo ni bilo nič, je za prvovrstni francoski konjak dobil propagandni material tovarne Peko in Trio. Dobro opremljeni pa nismo bili le vozači ampak smo poleg brezhibnih motorjev imeli lep zalogaj rezervnih delov, saj je 3500 km že za avto velika razdalja, kaj šele za moped, na katerem smo v obe smeri sedeli več kot 5 dni. Tretjega julija ob 4. uri zjutraj smo pred hotelom Proteus v Postojni vžgali motorje, in ko smo jih zapodili v jutranjo meglo, je bil uraden začetek rallyja že za nami. Dva Subotičana, ki sta bila v naši skupini sta ostala na meji zaradi bencinskih bonov, tako smo v skupini ostali le tržiški vozači. V Italiji nam je posijalo sonce v hrbet, prav prijetna vožnja je bila za spočite vozače in dobro pripravljene motorje. Počili smo le na kakem križišču, kjer je bilo treba izvleči avtokarto, da smo izbrali najkrajšo pot. Pozabiti nismo smeli, da Italijani jemljejo nedeljo zares nedelavno tudi na bencinskih črpalkah, saj je bila le vsaka četrta ali peta odprta. Brez težav smo zvečer prišli do velikega obmorskega mesta Genove, kjer smo prvič prenočili. Utrujeni s prvimi sledovi bolečin na zadnjici smo hitro zaspali. Na zabavo ni bilo mogoče misliti, saj smo imeli za seboj šele dobro tretjino poti. Drugo popoldne smo prestopili italijansko-francosko mejo, kjer smo srečali prvo skupino Italijanov. Seveda so bili naši motorji proti njihovim kot lično izdelane igračke, tako da smo 750 in 900 kubične motorje kmalu izgubili izpred oči. Ažurna obala, njeno cvetje, bogate ulice, ljudje iz vsega sveta, to verjetno na človeka, ki si prvič ogleduje naredi močan vtis. Veliko močnejši in lepši vtis smo dobili iz motorjev, ko smo vozili med temperamentnimi vozniki po ovinkasti cesti, ki je sestavljena večji del iz tunelov in viaduktov, in zanimivosti so se nanizale kot si človek le želi. Prvi večji počitek smo si privoščili šele v Cannesu. Polni lepih vtisov, a tudi močno utrujeni smo ugotovili, da bi s takim tempom vozili do Paua še celo vrsto dni in da je navsezadnje kar dobro, da se ločimo od obale in s tem od gneče. Montpelier, kamor smo planirali za ta dan smo prišli ob večernem mraku, na izhodu mesta smo drugič prenočili. Po večerji in topli prhi se je tudi ta večer najbolj prilegel spanec. Za tretji dan nam je ostalo manj od tretjine poti in kljub bolečinam v zadnijci smo zjutraj kar veseli sedli na motorje. Tretji dan smo imeli največ opravka z motorji. Poleg običajnih menjav svečic smo morali čistiti močno zamašene izpušne cevi. Petdeset kilometrov pred ciljem pa smo dvakrat krpali verigo, ker smo pač rezervo že porabili. Kljub nevšečnostim smo bili pred dogovorjenim časom v Tarbesu, našem zbornem mestu, Našo točnost in športno ponašanje je pohvalil vodja Jugoslovanske ekipe, ko je javno potrdil splošno znano domnevo, da smo Tržičani najboljši del Jugoslovanske ekipe. Skozi cilj v 40 km oddaljenem mestu Pau smo morali šele naslednji dan. Preko 2000 motorjev na zaprtem'parkirnem prostoru bi bila paša za oči tudi za tistega, ki ga jekleni konjički ne zanimajo. Videli smo vse, od starih premičnih strojev izpred 30 let do najnovejših motorjev Japonske in zahodnoevropske proizvodnje, od pošastnega tricikla, narejenega iz VW hrošča do ponižnega Tomosa APN. Vsak zase smo delali račune in plane, kakšne imamo možnosti za kakšen hitrejši in močnejši motor, navsezadnje pa smo skupno ugotovili, da bomo ostali le pri računih vsaj še par let. 7. julija smo z avtobusi odšli na izlet v Bia-ritz na atlantski obali, kjer smo se najpogumnejši podali v 2 metra visoke valove razburkanega morja, ki so se poigravali z nami kot z bilkami. Naslednjega dne smo si ogledali slapove Gavar-nie na španski meji in Lourdes. Devetega julija smo ob zori krenili iz Paua nazaj proti domu. Hotelir nas je osušil še za 260 frankov, čeprav smo bili prepričani, da je bilo to že všteto v prijavnini. Polovico dneva smo vozili po mokri cesti za nevihto. Ko se je vreme izboljšalo in otoplilo nas je precej mučil spanec. Vožnja je bila precej nevarna. Ta dan smo prišli čez vso Francijo skoraj do italijanske meje, kjer smo zaradi močno izpraznjenih denarnic morali prespati pod milim nebom. Pravzaprav so moji kolegi morali prespati v naravi, jaz pa sem bdel, ker me je hudo zeblo. Pomagale niso niti sklece, niti počepi, mraz je bil za me premočan. Moram pa reči, da so fantje prav lepo in mimo spali, ko so vedeli, da imajo zanesljivega stražarja. Budil sem jih vsake pol ure in pred poltretjo (po našem času poldrugo) uro nisem mogel spraviti zaspancev na motorje. Za še hujši mraz med vožnjo je poskrbela megla, poleg tega nam je orosila vetrobranska stekla, da smo morali voziti brez njih. V šali smo potem ugotavljali, da so rdeče oči izgubile vsako sled po nekoč beli barvi. Ogreli smo se šele po par urah močnega sonca na italijanski strani. Kot nalašč smo bili v Italiji zopet na nedeljo, in problem z zaprtimi črpalkami nam je dal ponovno misliti, saj smo morali natočiti bencin na vsakih 150 km. Ko smo obrnili vse žepe šmo izračunali, da lahko še enkrat prenočimo v hotelu, in v Mantovi naletimo na pravi čudež — na hotelirja, ki je znal angleško in nemško, kar je za Italijane in Fancoze po naših ocenah nekaj neverjetnega. Precej bolje smo se počutili, ko smo mu lahko povedali kaj hočemo, saj smo znali italijansko in francosko le naročiti kavo in pivo, ostala konverzacija pa je potekala z rokami. Za ponedeljek, 11. julija, nam je ostalo manj od 400 km poti. Kar domače smo se počutili že v Trbižu, ko smo srečevali prve Jugoslovane, še carinikov na mejnem prehodu smo bili veseli, čeprav ima včasih kdo pred njim slab občutek. Čeprav nismo dobili nobene nagrade (za ocenjevanje je velikega pomena velikost skupine), smo z rallyjem zadovoljni in lahko rečemo, da je uspel odlično. Naj končam s poslovilnimi besedami organizatorja »Nasvidenje drugo leto v Italiji«. B. R. ZA VOZNIKE Z letošnjim letom so tudi Jugoslovanske zavarovalnice začele uporabljati takozvani »Evropski obrazec« za prijavo prometnih nezgod. Obrazci se dobijo pri zavarovalnici, oziroma tam kjer pred registracijo uredimo vse potrebne listine. ' ì I L' - Namen obrazca je, da v primeru prometne nezgode indentificira nastalo škodo, predvsem pa njeno krivdo. Obrazec je, brž ko je izpolnjen zapisnik, s katerim udeleženca prometne nezgode soglasno ugotavljata za presojo odškodninskega zahtevka pomembne okoliščine, nadomešča pa le ugotovitev prometnih organov, ki pri manjših nezgodah sploh več ne sodelujejo. Zavarovalnice pri nas in v svetu pa rabijo za reševanje odškodninskih zahtevkov zanesljive podatke o tem, kako se je pripetila konkretna nezgoda. Če so ugotovitve obeh udeležencev soglasne, potem je lahko ugotoviti kdo je upravičen do odškodnine. Obrazec se je dobro obnesel že v drugih evropskih državah .zlasti v Franciji in so ga zato zavarovalnice organizirale tudi pri nas. Pospešil bo reševanje škodnih primerov. POROČILO O PROMETNI NEZGODI NI priznanj« krivd«. t«tnv«č oprl n«zgodn*ga dogodka zaradi hitrajl« ral.iva fkodo Izpolnila voznika obeh vozil iTOaturp n«zgod« J uta j 2. Kraj {ulica. h.It.oz.km kaman) ' 4. Druge poškodovane «tvori 5. Priče (ta», ntalov. tal,— toilornika podSrtajti ASUm 6. Sklenitelj 'zavarovanja (knt’in naaiov) 5li«i.(7.—14.. Obauja pravica do vratlla davkov? C”ü3 !"*•■■]. CHjU 9. Voznik Mm«k________ V.lj.od________ 11. Vidne poškodbe 14 Ponesrečenci? | E££0. Effl* j 5 er. Uradni zapisnik j p» čl EsSt Vozilo B 6. Sklenitelj zavarovanja (im« in ««do«) 8. Odgovomostna zavarovalnica Sl polk.___________ ..._ • » Sr. z«i«n« kan« V«H« do ________ Si. ul. (7.-14. ur«) Obliai. pravic. do 8. Odgovomostna zavarovalnica Sl polic« . . __________ Poslovno maslo ........ Sl. z«l«n« kan« . _ Obliala kaakialavaiovnj«? r^oi r*ai ; Vozmlko dovofanj« to. _ šinilo o I 13. Skica nezgode 11. Vidne poškodbe . PgjMdpisu in ločitvi oboh listov n» smet* načosar več spreminjali! NAGRADNA KRIŽANKA HUDA 5P0LUA B01EZEU OŠVRKAU ČLOVEK ATLAUT5KI OCERU OBLIKA IMEHA RA3K0 PREPUTEM 1 I v REKA FR. REKA (LOIRE) IREHA TOMSlč fm«s 20. IU M. ČRKA MA3HEH 5RP. SRPEK WDVUA ÉH ■M ■ VRSTA STEBROV STEBRI» PAH3 S TREMI SATI OLGA PERKO WEVEWUA PLAUIUC UEPRI- JETEU OBČUTEK ÌVI2Q IME ZA VITAMIU Bi CEBEL3A PASA ! JESEUSKl S MESEC U5U3EUIJERMEUASTI BIČI l BODICAMI U T ADAMA AHACI C ETI0R PLE-M5.UA5l.OV 51LV A GEČ PODrtOR- ; msw ; IZSTRELKI 05REDU3A 5TEWA 5ATA VISOKA GORA V ARMEWI31 R3AV 5LADK0RUI SIRUP uuBtfflm 1 2. WE j (OLGA) ZARE2A ZATEDMEG U5 TOVAR HA V AWRIB0RU HUD VIHAR CRH PTIČ : PEVEC LIDIJA a RBERGER EMIUA KÜSTfir WUlPAR (HEI4RY) VRSTA PSA W O DRŽAVA V LAHOV. AFRIKI GRŠKIDl-DAKTICUI PESUIU VTIKAH3E VTIKL3A3 W10LE5KI REMIC. «Of ČEVLJAR' IßCATIfä OSEBA PIROVAHJE AHI UVK CeSkO .DA* PREM® PESEM QRSKA ČRKA MOTU051 OČE SU E LECE R A DEKLICA Z FILMA « WESTO V JUiUI TURCO 1 D ==TIHI = R IHDiJSKI DROBIŽ 5 UBIT FR. REV0LU-CIOUAR V 18. STOL. M T H' ß » GIASBEUO ZWMEH3E Tokrat smo prejeli 39 rešitev križanke. Izžrebani so bili: 80 din — Malka Borič, upokojenka 60 din — Joži Špendal, prodaja 40 din — Marta Štucin, splošni sektor 20 din — Boris Mlkulič, sklad. got. izdelkov 20 din — Valjavec Stane, ERC Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. avgusta. PRIŠLI V TOVARNO: v barvarno PUR: Perko Bojan V ERC: Meglič Milan V splošni sektor: Lombar Ignacij, Bačič Lucija VTOZD Budučnost: Šest Kata, Sacer Ignac V PRODAJNO MREŽO: Ptuj: Brodnjak Jože, Šmid Angela Sevnica: Sečnik Ivanka Split I: Stankov Nada Zagreb II: Srečkovič Jagoda Ljubljana II: Srečkovič Jagoda Sremska Mitrovica: Žutič Milica Sisak: Arthofer Boris Beržice: Semenič Marinka Vršac: Varjaški Snežana Celje II: Mišich Irena Ljubljana III: Drame Danica, Horvat Valerija Ljubljana I: Susman Stanislava Karlovac I: Mandič Milka Bečej: Kadar Iren Slovenj Gradec: Mlačnik Darinka Dubrovnik: Curič Mara Ljubljana IV: Kren Dušanka, Školj Marija Rogaška Slatina: Gajšek Vida Radovljica: Razinger Staša Leskovac: Cvetkovič Zorica Maribor I: Štiberc Darja, Celcer Sonja, Raj-zer Roman Šibenik: škrobonja Zoran, Smoljić Neđelka Murska Sobota I: Mate Etelka Senta: Nađ Meljukti Lenke Novi Sad I: Stojšič Nevenka Titov Veles: Dervišov Vane Kranj II: Sajovic Antonija ZAHVALA Kolektivu » menze« se lepo zahvaljujem za sprejeto darilo ob moji upokjitvi in jim želim mnogo uspeha pri delu. Milka Zaletel ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 523 za pozornost in poklonjeno darilo iskreno zahvaljuje Janko Tavželj V DOPUSTNIŠKIH DNEH Delavci SGP Tržič so popravljali streho in razne remonte. Parkirni prostor je bilo skladišče materiala ODŠLI IZ TOVARNE: Zaradi smrti: Kaštrun Edvard Po pismenem sporazumu: Šober Jože, Vrata-nar Rozalija, Hržica Biserka Zaradi upokoijtve: Benedičič Jože, Lukane Mirko Po želji delavca: Kastelic Draga, Matovič Lju-biša, Jerala Marija, Novkovič Stevan, Djeloševič Ruža V JLA: Zupan Darko Iz TOZD Budučnosti: Šest Kata IZ PRODAJNE MREŽE: Kranj II: Ladan Cveta Zagreb II: Marolt Ana Šibenik: Gracin Darija, Vrljevič Marija Maribor I: Rižner Bojan, Vorih Marta Sombor: Bečin Marija Sisak: Lukinič Nada Beograd III: Mirkovič Estra Maribor II: Šubelj Zvonka Kranj I: Tilinger Vladimira ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega brata EDVARDA KAŠTRUNA se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sindikalni podružnici Peko za podarjeno cvetje in denarno pomoč. . Družina Kaštrun OBČUTEK GOTOVOSTI - POMEMBEN DEJAVNIK USPEHA Za vsako človekovo aktivnost, s tem tudi za njegovo delo, mora obstajati nek vzrok. V psihologiji pravimo tem vzrokom motivi. Vir motivov pa so človekove potrebe. Vsa človekova aktivnost je usmerjena k zadovoljevanju njegovih potreb. Človek dela in si pri delu prizadeva z željo, da bo dosegel določen cilj, ki bo zadovoljil njegove potrebe. Če mu to ne uspe, ni zadovoljen. To pa lahko izziva številne posledice v delavčevem vedenju in v njegovih delovnih rezultatih. Nezadovoljstvo je najpogostejši vzrok upadanja delovnega učinka in kvalitete dela, povečanja števila nezgod pri delu, števila in trajanja bolniški izostankov, fluktuacije, poslabšanja medosebnih odnosov itd. Zato je v interesu nas vseh, da omogočimo vsem delavcem čim boljše delovne pogoje. Prav to pa je tudi najbolj humani cilj socialistične proizvodnje — prizadevanje, da ustvari maksimalne možnosti za zadovoljitev človekovih potreb. Človekove potrebe so številne in zelo različne: od osnovnih fizioloških potreb (potreba po hrani, vodi, zraku) preko potrebe po varnosti, zagotovitvi finančnih sredstev, prijateljstvu do potrebe po samospoštovanju in zaupanju vase. Uspehi ali neuspehi pri delu omogočajo človeku občutek lastne vrednosti in s tem tudi občutek določene stopnje gotovosti. Priznanje za dobro opravljeno delo, zaščita pravic — vse to so dejavniki, ki vplivajo na to, da se delavec počuti varen, zadovoljen in privržen svojemu kolektivu, svojemu delu ter širši družbeni skupnosti. Danes si bomo ogledali, kako je prav pomanjkanje gotovosti na delovnem mestu vplivalo na delavko Minko. Oglasila se je pri meni vsa razburjena. Ni vedela, kje naj začne. Naštevala je razne težave: od slabega počutja do premajhne plače. Kmalu pa sva iz pogovora izluščili glavni problem: na delovnem mestu ne dosega norme. Povedala je, da si pri delu prizadeva, da ne zapušča delovnega mesta, vendar 100 % učinka ne more doseči. Zato ji je neprijetno, saj ostale delavke v oddelku normo celo presegajo. Tud mojster jo zato večkrat opominja in tudi plača je zaradi tega manjša. Ko sem jo vprašala, koliko časa že dela na tem delovnem mestu, se je sprožil plaz besed: »Saj ravno to je tisto. Na sedanjem delovnem mestu delam komaj dva meseca, a se že bojim, kdaj me bodo spet poslali delat drugam. V Peko sem dve leti in še v nobenem oddelku oziroma na nobenem delovnem mestu nisem delala več kot 3 mesece skupaj. Vedno samo mene pošiljajo sem in tja. V tem oddelku, kjer sem sedaj, mi je všeč, zato si prizadevam, da čim bolje delam. A kaj pomaga, ko se vseskozi bojim, kdaj bo prišel mojster in rekel, da moram spet drugam. Vsa sem iz sebe in zato še manj naredim.« Ko sva potem skupaj »prehodili« njeno delovno pot v naši delovni organizaciji, sva ugotovili, da stvar le ni tako huda. V dveh oddelkih je delala tudi več kot pol leta skupaj in ko je tam zmanjkalo dela, niso poslali drugam samo Minko, ampak še nekaj drugih delavcev. Vendar pa je v teh dveh letih res delala že v 5 oddelkih in nikjer se ni počutila več varno, saj je vedno samo čakala, kdaj bo spet šla drugam. Tudi dobrih prijateljic v tovarni ni imela, saj se nikjer ni še prav dobro vživela. Vse to pa je seveda vplivalo na njen delovni učinek. Zato je bilo treba najti ustrezno rešitev zanjo in za delovno organizacijo. Minka je najprej opravila določene preizkušnje, da smo ugotovili, kakšno delovno mesto bi ji najbolj ustrezalo glede na njene sposobnosti, spretnosti in osebnostne lastnosti. Rezultati psihološkega pregleda so pokazali, da je bilo delovno mesto, ki ga je tedaj opravljala, zanjo primerno. Nato je sledil pogovor z mojstrom, ki je bil takoj pripravljen na sodelovanje. Povedal je, da bo Minka na tem delovnem mestu lahko ostala. Domenila sva se tudi, da bo poklical Minko na razgovor in ji povedal, da ji ni treba skrbeti, kdaj bo morala spet drugam, da bo to sedaj njeno stalno delo. Seveda pa se bo morala ona še naprej prizadevati, da bo čim preje dosegla 100 % delovni učinek ali pa ga celo presegla. Od tega pogovora in dogovora je sedaj že 4 mesece. Doseganje norme pri Minki ni več problem. Stalno delovno mesto ji je omogočilo, da je delo dobro spoznala, občutek gotovosti pa je odpravil večen strah in nezaupanje v lastne sposobnosti. Z vajo se je tako vpeljala v delo, da gre lahko tudi dvakrat na dan pokadit cigareto in ob koncu delovnega dne je norma vedno narejena. Z delom je zadovoljna, prav tako s plačo. Ko sem jo zadnjič srečala na dvorišču, mi je dejala: »Ne morete si misliti, kako sem včasih težko prihajala na delo in kako sem sovražila Peko. Sedaj pa si sploh ne morem predstavljati, da bi delala kje drugje. Breda Miščevič Janko Januš je tudi vnet planinec. Svoje obe-čutk o lepoti naših gora je zlil v pesem 60BENJSKE PLANINE Gorenjske planine Zato v planine so nam iv ponos, kdor je Gorenje, Alpe visoke, povabi ga s seboj ki vsak jim ni kos. čeprav je Dolenje. Kdor trdno ima voljo Naj z morja bo, povzpne se na nje, Z juga ali drugod, ker to jim zahteva vsak naj naredi le njihov' srce. v planine sprehod. Prelepi razgledi Naj vidi lepoto na vse so strani, teh naših gora, v nizkih dolinah za vrhove visoke pa megla stoji. pove naj doma. NAŠI PETDESETLETNIKI HORVAT MARIJA —■ lepilec nacvikane golenice v odd. 522 KOKOL IVAN — kontrolor in pakirar izdelkov PUR SALKIČ BARIČA —• delavka v menzi ŠPAROVEC LOVRO —■ prirezovalec re-parature v šivalnici 512 ZALOKAR MARIJA — snažilka V času kolektivnega dopusta so delavci SGP Grad binec izvajali dela na gradnji novega dimnika za kotlarno ZANIMIVOSTI Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke o gibanju življenjskih stroškov v letih 1974—1976 in v prvih štirih mesecih letošnjega leta za vso Jugoslavijo, mi pa k temu dodajamo še gibanje osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji. Na tej osnovi smo sestavili naslednjo tabelo indeksnih porastov, če je bilo predhodno obdobje 100: 1974 1975 1976 I.—IV. porast življ. stroškov 122,0 125,0 111,1 115,0 izplačani OD SFRJ 127,5 123,5 115,5 124,0 izplačani OD v Peko 120,4 126,0 117,0 122,6 »čevljar«, glasilo delovne skupnosti to-tovame obutve »PEKO« n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Nataša Meglič, Mil- ka Meglič, Dragica Praprotnik, dipl oec., Anton Simončič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj; Izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 Izvodov v slovenščini — 1500 Izvodov v srbohrvaščini. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. ŠAHOVSKI DVOBOj 2. julija je bil v prostorih šahovskega društva nad hotelom POŠTA prijateljski šahovski dvoboj med ekipama Kombinata VITEX Visoko pri Sarajevu in PEKO Tržič. Gostje iz Kombinata VITEX, ki je naš kooperant, so prišli na ogled naše tovarne. Po ogledu je bil odigran šahovski dvoboj na osmih deskah. Tako prva kot druga vrsta sta okrepili svojo ekipo. V vrstah gostov sta nastopila tudi dva znana igralca — mojstrska kandidata Rodič in Ikonič. Po zanimivi borbi smo premagali goste s pet proti tri. Posamezni rezultati: Berčič : Rodič 0:1 Loc A. : Ikonič 0:1 Valjavec : Rizvič 0:1 Mali : Sirca 1:0 Loc P. : Hadžihmetovič 1:0 Boštar S. : Hadžimehmedovič 1:0 Uzar : Karasalihovič 1:0 Boštar D. : Sulič 1:0 Gostje so, čeprav premagani zadovoljni zapustili Tržič. Peter Mali Pomanjkanje cementa je prizadelo tudi gradnjo naše nove upravne stavbe. Dela kasnijo za skoraj tri mesece, (zgoraj:) Betoniranje prve plošče nad zakloniščem, (spodaj:) Opaženje stropa nad menzo V NEDELjO 4. SEPTEMBRA NASVIDENJE NA PRIREDITVAH ŠUŠTARSKE NEDELJE! Prireditve letošnje šuštarske nedelje se bodo začele že v petek zvečer s šuštar-sko večerjo in sprejemom vajencev. V soboto in nedeljo bo v paviljonu NOB odprta razstava obutve PEKO, vrstile se bodo modne revije s kulturnim programom. V nedeljo bo tradicionalni »šuštarski sejem« na Trgu Svobode, popoldne pa bo veselica in tombola z bogatimi dobitki: Zastava 101, R4 »Katrca«, traktor, motoma žaga, 2 čmobela televizorja in veliko dragih dobitkov.