Stran 173. Obrtnija. Boj proti terminski kupčiji. I. Meseca decembra je dunajska poslanska zbornica s pregromno večino, namreč z vsemi proti 7 glasom, sprejela predlog, s katerim se je zahtevala odprava terminske kupčije in s katerim se je naročalo narodnogospodarskemu odseku, naj predloži do konca meseca januvarja popolno odpravo terminske kupčije obsezajoč zakon. Ta rok je že davno potekel, a vender narodnogospodarski odsek še doslej ni izpolnil svoje naloge. Po dolgotrajnih posvetovanjih in prepirih ter neštevilnih kompromisih je ta odsek naposled skrpal zakon, ki ne obsega popolne odprave terminske kupčije na žitni borzi, vsled česar je prvotni poročevalec, slovenski poslanec dr. Ploj odložil poročanje. Kaj je pač vzrok odsekove neposlušnosti in vladnega odpora glede popolne odprave terminske kupčije, ko sicer zlasti vlada tako rada ustreza vsem zahtevam agrarcev? Ali je forumliranje tako težko ali pa naposled terminska kupčija sploh ni tisti silni sovražnik in uničevalec kmetijstva, kakor se jo vedno popisuje? Kdor hoče odgovoriti na to vprašanje, mora pač najprej preiskati, kaj je prav za prav ta terminska kupčija, kako je nastala in kake so njene posledice. V tem oziru je enketa, ki se je vršila 1.1900 v poljedelskem ministrstvu podala obilo važnega gradiva in je pokazala, da je terminska kupčija forma, po kateri se določa mejnarodna cena žitu in da je ter-minsko kupčijo ustvaril veliki kapital v svrho svetovnega prometa z žitom. Nastala je terminska kupčija v tistem trenutku, ko je kupčija z žitom postala svetovna kupčija, ko je nastala potreba, dobivati za prehracjenje evropskega prebivalstva žita iz prekomorskih dežel. To se je zgodilo v sedemdesetih letih minolega stoletja. Na Angleško se je že poprej dovažalo žito iz Amerike, ali sila, da je morala Evropa dobivati žita iz Amerike, je nastala šele koncem 60 let preteklega veka. To je imelo vsakovrstnih posledic. Pred vsem je postala cena ameriškemu žitu važen faktor pri določanju cene evropskega žita in prišlo je do tega, da se je ustanavljala svetovna cena žitu, nadalje pa je ameriško žito ustvarilo nove velike nevarnosti za vso evropsko žitno kupčijo. Vsled vplivanja cene ameriškega žita na ceno evropskega žita je nastalo v sedemdesetih letih XIX. veka silni padec vseh cen, v obrambo pred nevarnostimi, grozečim od ameriške konkurence, pa se je razvila terminska kupčija. S tem, da je žito postalo svetovno tržno blago, so prenehali vplivati na določitev cene le lokalne razmere, kakor množina pridelka, množina konsumna, prometna sredstva itd., katere okolnosti je lokalni trgovec lahko pregledal. Poprejšnje razmere, ko so ceno določevale samo lokalne okolnosti, so se pre-menile, čim je bilo treba dobivati žita iz Amerike« iz Indije in iz Avstralije. Pri tem je uvaževati tudi to, da se žetev ne vrši v vseh produkcijskih pokrajinah ob istem času, nego da pride pridelano žito ob jako različnih časih na trg. Žitni trgovci so skušali na razne načine premagati nevarnosti, ki prete od tega, da se more žito iz prekomorskih dežel le jako počasno spravljati v Evropo in da se v tem času cene lahko močno spremene. Moderna kupčijska tehnika je v to svrho ustanovila terminsko kupčijo. Rodil se je ta način kup-čevanja v Severni Ameriki, kajti diferenca v kakovosti raznih vrst žita je v Ameriki prav majhna in se je vsled tega dala temu ustvariti nekaka povprečna tipa, kar je omogočilo razvoj terminske kupčije. Iz Amerike je bila terminska kupčija presajena v Evropo in se je tu razvila na poseben način. Kupčijska forma, ki je bila ustanovljena, da obvaruje veletrgovino pred premembami v svetovni ceni žita, je postala v Evropi sredstvo za špekulacijo z žitom. Vsled tega vpliva špekulacija prav pogostoma odločilno na ceno žita, seveda samo za nekaj časa, kajti naposled zmaga vender-le naravni zakon, ki določuje cene raznim pridelkom. Vplivanje špekulacije na ceno se je začelo tedaj, ko so cene evropskega žita posebno močno padle. Agrarci menijo, da je špekulacija provzročila padanje žitnih cen, ne dejstvo, da je prekomorska produkcija zadobila odločilni vpliv na cene. Vsled Stran 174. tega so začeli boj proti terminski kupčiji in v Nemčiji dosegli, da se je ta kupčija prepovedala. (Konec prih ) Stran 184. Obrtnija. Boj proti terminski kupčiji. II. Izkušnja priča, da zakon, s katerim se je v Nemčiji prepovedala terminska kupčija, ni na kupčijo samo nič vplival in ni rodil tistega sadu, ki se je pričakoval. Žitne cene vsled tega niso poskočile, veletrgovina pa je terminsko kupčijo le v formi preme nila v takoimenovani „Lieferungsgescbafta. Jedini uspeh nemškega zakona je bil, da je mnogo malih žitnih trgovcev propadlo, ker se v prehodni dobi — od odprave terminske kupčije do udomačenja nove forme velekupčije z žitom — niso mogli orijentirati o cenah na žitnem trgu. Tudi pri nas — kjer se vse posnema, kar se godi v Nemčiji — se je že pred leti začel boj proti terminski kupčiji. Ta boj je pospeševalo posebno obče znano dejstvo, da je špekulacija na žitnih borzah na Dunaju in v Budimpešti zadobila najodurnejšo, naravnost sleparsko obliko. Agentje so potovali po vseh vaseh in z lažnjivimi obetanji zapeljevali posestnike, rokodelce, trgovce, učitelje, zdravnike, duhovnike in pisarje, da so špekulirali na žitni borzi. Na borzo so se tudi zatekli plavokorni kvartopirci iz dunajskega jokaykluba in stalni obiskovalci totaliza-terja pri vseh velikih dirkah. „Odličena aristokrat, knez Furstenberg, se je dal celo pregovoriti, da je posodil svoje ime za uprizorjenje aringau v svrho umetnega podraženja turšice. Kakor vedno in povsod, so bili spekulantje naposled žrtve nekaterih brezvestnih borznih matadorjev, ki so zapeljane ovčice z dežele prav nekrščansko odrli. Marsikako posestvo je prišlo na boben, marši-kaka hiša je dobila novega lastnika, marsikaka prej ugodna eksistenca je bila uničena. Zakonodajstvo je na različne načine poskušalo, omejiti to igralsko besnost, ki je prešinila tako široke sloje; zlasti je poskušalo to doseči z omejitvijo kom-petence borznih razsodišč in to poslednje je tudi dosti zaleglo. Največ je seveda zaleglo to, da je bilo na stotine ljudi prav pošteno ogoljufanih. Ta izgled je bil premnogim v svarilo. Borzna špekulacija z žitom se je s tem vsaj deloma omejila; odpravila se sploh nikdar ne bo, kajti oblika vsake kupčije se lahko preminja, vsaka kupčija lahko zadobi drugo obliko, ne da bi se v bistvu dosti premenila. Tako je tudi s terminsko kupčijo, oziroma s špekulacijo na žitni borzi; terminska kupčija se lahko zatre, a špekulacija bo ostala tudi v tem slučaju, samo izvrševala se bo v drugi obliki. Oblika kake kupčije pa nikdar ni odločilna za ceno blaga. To more misliti samo nevednež, a da je teh dosti na svetu, o tem smo menda vsi jedini. In dokler bo terminska kupčija v Ameriko dovoljena, se bo tudi pri nas v bistvu vsa žitna kupčija vršila v tistem smislu, če tudi v drugi obliki: terminska kupčija bo posredovalec pri določitvi svetovne cene žita. Veletržcem se ne bo slabo godilo, tudi če se terminska kupčija prepovč. Kar pa bi bilo nujao potrebno, je to, da se reformirajo žitne borze in sicer na ta način, da za-dobe žitne ali sploh kmetijske zadruge vpliv na določitev cen. S tem bi bil upeljan na borzo nov, zdrav, dober element in s tem bi tudi zadružništvo dobilo trdno podlago, mej tem ko visi sedaj v zraku.