^L                                Luknja na rokavu.
^V „7 otročjih Ictih sem iinel toviiriša Dragutina, s katerim sva skupaj ^Kda," tako pripovptiuj« gospod Jelkar svojemu strijeniku Tilun. Povsod svs ^K skupaj, vsc ava stefcnila ii) vse preobrnila, kakor je to t občc navada pri ^Hih otrocih. ki si ue dad& niiT-esa dopovedati. Če sva dobila novo obleko, ^H6j je bila polna uiadeSev in Itmalu tudi razlrgana. — la donia, o joj, doma ^Jj>rezovka pela. da je bilo grtza. A jodva je nehalo boleti, bila sva už6 ^KKt stara malopiidneža.
^B Nekoč sva sedela znnaj pred Tasj6 na hrastovem brtuin. Domiš]jevala HL 8i iu se glasuo pogovarjala, kaj želiva Ijiti. Jaz pravim, da bi najrajšo ^H gcneral, a Dragutin pravi, da bi bil rad škof. — nlz vaju ue bodo nikoli ^p priik,'' oglasi sc star sivolis uiož za najinem hrlitom, ki ja prižel ob cesti ^B najin pogovor slisal.
H^    Mid-ra se ga nstraliva; a naposled ga Dragntin vendar vpraša: aakaj bi
^R bilo iz uaju nikoli ni(5 prida?   Starfok uaju ostro pouiiiri od nog do glavo
^Brcfe: Bkakor vidiui ua vajinoj obleki, neniata raviio uljožnih starižcv.  Ali
^Blreiu vama, da sta lehko oba berafa, ker drugače bi  ne trpela teh lukesj
^B: Tajiaih rokavih'/' To rekši, piiine rsacega za koinolec, ter s prstoui poFrta
^Koknjo zdaj jediumiu, zdaj dmzemu, kajti oba sva imela stvgano sukujo iia
^Bfnolcih. — llene je lulo zcM sram; mojega tovariža Dragutina tmlr.   nČe
^Hna douia niličo uo zaSije suionj, zakaj tega ne storita sainayu  veia stari
^n.   Iz zaCetka bi bilo zadosti, da bi kdo samo drakrat s šivanko potcgail;
Hptsj bi Ijilo treba nii vet-krat zab6sti, da bi se luiuja zašila. Ia vidva taka okoli
^Bdila! Ako želita, da bi kdaj general iu škof bila, treba je, daz malim začneta.
^nn-ed je treba luknjo na rokavu zasiti, in Se le poteni na kaj druzega misliti!
HT   Povem ti, Tilen, da je bilo naju tako sram,  da si nijsva upala možu t
^Hto pogledati.   Nobeden si nij drznil lnožu besedice odgovoriti.   Tiho sn
Hr Tsaksebi. A jaz sem strgan rokav tako zasutal, da je bila luknja od znottaj,
^Rti životu obrnjeua, zato, da bi nih.Ee več nc videl luknje na mojem rokavn.
^V    Igraje sein se potlpj pri materi šivati naučil, kajti poviSdali nijscm hotel
Bkomnr, zakaj me raimo šivauka toliko veseli.   Od sih dob sem si vselcj, <!e
Hani je le koleikaj po šmi kaj lazpaialo ali dmgaSe kaj  strgalo,  tak6j tse
Hn popravil.   Na prazniSnej obleki nijsem trpel nobenega madeža.   Lep ia
sn&žen sem hodil okrog.   Sam aebe sem bil Tesel  ter sem si vefiluat mislil,
d» je imel 6ni sivolasi staržek vendai- le prav.   In res, s šivanko t roci o
piavem iasu se ohrani sntiija, z jedao samo pestjfi apna se obraruje hiSa, in
a kupic;o Tode se leliko pogasi ogenj, ki bi se jiozncje leliko razširil v stražen
pož&r; iz malih polkrajearjev narastejo arebrne krone; a malega sžmena pri-
raste močno iu visoko dn/vO.
40                                                         1
Hoj tovariS Dragntin starikovii besed nij tako nalančno raznmel. A to je bila škoda le njemu saniemn.                                                                   J
Nek trgovee je iskal učenca v svojo prodajalnieo. ki bi bU nten t pisaajfl in r&čunanji.   Oba z Dragutinoni se mu ;iouudiva.   TrgoTec poskuša najiasl anoiaiKti ter se naposlvd za inene odlofi.   Moja oblačila so bila suaina itt;l lepo zakrpana, a Dragutinota pmmesa suknja, da-si še skoraj nova, bila j» ¦ z&neiaarjena ifl Tsa mnazana.   To lni je moj gospodar pozneje saiu povedal. nTi si natančen, akrben in varčen, a Dragutiii teh lastnosti nema, iu zato ne velja za trgovca," tako uii je »eCkrat dejal moj gospodar.   Pri  toj priči sem se vselej apouiniJ sivoUsega stan-ka iu lntuje na svojcnj rokaru.  Fremišljeval sem njegove besede Teekrat iu jih obračal nase ter sem kinalu zapazil,  da imanu še v mnogih drn^ib reeeh marsJkako rloknjo ua rokavu.-
S Sivanko v roei o prarem issa se vse lebio popravi brez posebncga truda in brea luneteljaosti. A pustiti se ne ame, da bi luknja postajala večja, drugače je auknji treba krojaiia, izgubljenomn zdravju zdrarnika, nrarao po-kvarjeueinu človeku kazenskega sodnika.
Moj gospodar je imel tudi grdo luknjo na rokava. Bil j« Bauirež j\iku lakomen, prepirljiv in trmast; io to me jc pri ujem \\>.čkrat sspravilo v zamero. Isa sem mn ugovvjal, in takrtj je bil prepir mcd nama. Hi, mislim si ne-c«ga dne, te luknje pa tniii nij treba na mojeai rokavn. Ufcegnil bi tudi jaz postati siten in prepirljiv. Od te ure sem si vedno prizadeval, da gospodarju ustrezain ter mn» ugovarjam, m Ma je med uauia knialu najIepSa zastopnost, ter sva živela zopet v lepoj složnosti iu mini.
Ko simu se izučil, stopil seiii v elužbo. Vajen soiu bil z iualiui zado-Toljen biti, iu zato seiu si maraikaj prilirani]. — Kdor muogo potrebiije in neina primerDili dohoilkov, nikoli flij sreceu. — Varovai siiiu se, da s« mi »ij ~kSLka uova lukuja uarodlla ua rokavu, a od lukeuj, ki floui jili zapazii na tujih rokaviii, aein se prizauesljivo v atraa olicačaL Jaz seni bil z vsemi ljuduii Kulovoljen, in vsakdo je bil zadovoljen s meaoj. Tako sem si pridabil maogo dolirih prijateljev, od katerili sem dobhal pouioč in zaupanje pri kupčiji. Bog me je blagoslovil in moje piemoženje ae jo množilo. nC'emu noki V•' ¦vprašal sem sc nečkrat. „ Jaz ne potrebujem niti dvajsetega d«lu od tega, kar imara! Jlar hočem pred Ijndmi živeti v lilišči in gizdosti ? 0 bedarija! tega pafi no niuejeni. Sram bi me itioglo bitj, da bi na svoja stara leta to grdo lukujo uosil na svojein rokavu. Mislil sem si, pomngaj rajrii driTgim, kakor je tudi tebi Bog pomagal po dmgili. Pri tem sklepu sem tudi oslal. Najveeja sreča, ki jo bogastro dajc človeku, je gotoro ta, da ac ž njim pomaga dnigini.J
A zdaj, dragi moj Tilen, idi ua visokt' šole ter se uči oudu kaj patutit-uega ia se večki*at spomiujaj 6nt}ga starfika ia luknje ua rokavu. Čuvaj se prve lukujo ua svojem rokavu! Xe posaeniaj mojega ttekdaajega tovaiiža Dra-gutiua. Ofl sti je marsikaeega dela poprijel, a zaiudi svoje ueinaraosti in leliko-raiselnosti mu je vae izpodleteju. Napoaled je uioral v vojake, fejer je tiidi umrl.
MJadoat je fias aetTe; sad uaj nživa siarost. Pridnost sb na \eku plačuje, a nemaroost se sama kaznuje.
Uči se toraj, Ijulja mladina, n/.e zgodaj pridno delati, ter bodi natanSoa in akrlma t vsem svojem dejanji. PoslnSaj nauie starejSih io modrejših ljndi in Bog te bode blagosloviJ.                                                  Po,tewna V. Jare