I Siovanski orlovski tabor v Brnu. Pretekle tedne se je vršil v Brnu II. slovanski orlovski tabor. Udeležili so se ga zastopniki 12 narodov, naed njimi tudi Jugoslovani v velikem številu (Sloveneev 502, Hrvatov 550, telovadcev 402, telovadk 106). Nad pol leta smo se Jugoslovani, posebno naši Orli in Orlice pripravljali, da poletimo k severnim bratom Čehoslovakom. Gnalo nas ni samo srce k slovanskim bratom, lemveč tudi dolžnost, da se oddolžimo bratom Čehom, ki so posetili I. slovenski orlovski tabor v Mariboru leta 1920 v velikem številu (400 bratov in sester). Kar smo tam na Češkem doživeli in videli, se skoro ne da popisati, tako lepo in veličastnu je bilo. Zunanji sijaj prire • ditev, še bolj pa notranji ogenj bratskih čustev, narodjnih in verskih, je vtisnil vsakemu udeležencu spomine, ki bodo ostali nepozabljivi in neizbrisljivi. V naslednjem vam hočem le malo in ubogo sliko tega podatf, kar smo tam videli in doživeli. Potovanje Jugoslovanov v Brno in sprejem pri bratih ' čehih. Odrinili smo v sredo, dne 9. t. m., s posebnim vlakom, obsegajočim 26 vagonov, iz Jugoslavije preko Gia za na Dunaj. Med izletniki je bilo najboljše razpolo¦ženje. Vlak je bil dobro preskrbljen z vsem potrebnim iivežem, veselili smo se, da bodemo kmalu videli nove kraje češkoslovaške države. Cariniki nam na mejah ni so delali neprilik, ker so imeli naročilo, da naj z nami uljudno in velikodušno postopajo. Po prijelni vožnji smo dospeli drugi dan v četrtek, dne 10. t. m. na avst- rijako-češko mejo. Na prvi češki obmcjni postaji Breclava so nam priredili čehi pri vstopu na tla češke republike prelep sprejem. Tamošnja češka orlovska župa nas je pozdravila in pogostila s pivom in pecivom. Hanakinje v narodnih nošah so vsakemu postregle, vsaki je bil deležen bratske gostoljubnosti. V zabavo so prolzvajali pred nami hanaški ples, ki so ga vsi občadovaii. Kmalu je pretekel čas, ločili smo se od gostoljubnib Hanakov in nazaj na vlak proti Brnu! Pri potovanju pt> avstrijskih tleh smo morali zastavice poskriti, da bi ne razjarile nemških petelinov, sedaj smo jih lahko svobodno izobesili po vseh oknih in z zelenjem okrasili vse vagone. Bil je nepopisljiv prizor — vlak z nešietimi vagoni hiti preko moravskih planjav, v lahkem^vetru vihra nešteto zastavic vseh barv, robci se vijejo v pozdrav in neutrudni Moravci po njivah in poljih obstanejo pri delu in vihtijo s klobuki pozdravljajoč. Ob 7. uii pridemo v Brno. Vse postaje pred Brnom so bile okrašene. Najlepše okrašen pa je hil glavni kolodvor v Brnu samem. Na kolodvoru in na peronu se je zbrala ogromna množica ljudstva. Pero je preslabo, da vam povem, kak šna čustva in kakšno navdušenje se nas je vseh polastilo, ko je vlak zapeljal v brnski kolodvor. Godbapripravljena za sprejem na peronu, je zaigrala, občinstvo zaorilo »živio« v pozdrav Jugoslovanom, mi smo pa metali z zastavicami in klicali v pozdrav «Zdrav Buh.« Vsem se je ob tem prizoru iz oči in obraza razbrala ginjenost. Nekateri so jokali. Minister Šramek, starosta češkoslovenskega Orla, je pozdravil Jugoslovane v imenu češko-slovaške republike in vlade. Povdarjal je, da sta si jugoslovanski in češki Orel v Mariboru obljubila zvestobo, ki jo bosta sedaj, na češki zemlji, utrdila. — Starosta Krekove župe je navdušeno pozdravil dr. Jeg-: liča, ljubljanskega škofa, ki nas je na celem potovanju tja in nazaj spremljal. Odzdravil je dr. Megler, predsed-* nik Jugoslovanskega Orla. Godba je nato zaigrala «Le-i po našo domovino« in slovaško himno «Nad Tatron* sa blvska.« Med gromovitimi «živio«-klici se je razvil sprevod, na čelu mu godba in orlovski prapori iz Radovljic, Tr-t žiča, Konjic, Št. Petra (Ljubljana) in zastave akademijei zagrebačke. Občinstvo nas je navdušeno pozdravljalo, z oken so obsipali sprevod s cvetlicami, mahali z rob-« ci. S kakšnim navdušenjem so nas Jugoslovane sprajemali, kaže dejstvo, da so celo nasprotniki, ki so odl začetka hladno opazovali sprevod, začeli pozdravljati Jugoslovane. Cehi so nam pozneje izjavljali, da je nai navdušeni in samozavestni nastop poživil vse Brno in spravil celo mesto na noge. Tekme v petek in v soboto ter izlet v Prago. Drugi dan v petek sq se začele na telovadišču (sta-« dionu) tekme med narodi. Tekem so se udeležile izbra-i ne tekmovalne vrste Čehoslovakov, Jugoslovanov, Švicarjev, Belgijcev, Francozov, Amerikancev. Zmagali so Jugoslovani! Netelovadci so napravili izlet v okolico Brna, posebno v Macoho, slovito podzemeljsko votlino, podobno naši Postojnski jami. Oddelek te jame je pre-i plavljen z vodo, tako da se morajo obiskovalci jame yo-> ziti po njej s čolni. 103 Jugoslovanov, po večini Hrvati in le 20 Slovencev, nas je šlo v petek v zlato Prago, odkoder smo se šele vrili v soboto ponoči. V Pragi so poprejšnji dan, v četrtek, čakali praški Orli z godbo in za-> stavami na kolodvoru na Jugoslovane, a žal nismo tist| dan vsled zamude vlaka prišli. Drugi dan nas niso slovesno sprejemali, a pokazali nam tem večjo ljubeznjivost, ko so nas vodili po Pragi in preskrbeli prenočišča. Videli smo Hradčane, prestolni grad starih čeških kraljev, Belvedere, galerijo slik in ogledali si vse druge znamenitosti mesta. Našo posebno pozornost je vzbujala ura na stolpu na stari mestni hiši. Vsako uro se pokažejo skozi lino vsi 12 apostoli, med tem pa zvoni smrt, ki je upodoblena pod uro, z zvončkom in opominja s tem Pražane na minljivost vsega posvetnega. Nedeljski obhod po mestu. Z veliko napetostjo je vse pričakovalo nedeljski sprevod po mestu, kjer se bi naj pokazala na zunaj moč in sila slovanskega Orlovstva. Točno ob 8. uri se je za<v! i uraik'(ti sprevod. Vse ulice, ki so bile naprej določene za sprevod, so bile natlačeno polne občinstva. Do 200.000 ljudi je čakalo na sprevod. Človek, ki je videl te ogrprr.ne mase. se je nehote prestrašil, kaj bo, ako nastane v taki ulici zmeda ali panika. Sprevod so otvorili Orli-vojaki, za njimi Orli-legijonarji, nato je pa korakala godba. Sledili so glavni oddelki sprevoda. Za dvema avtomobiloma orlovska konjenica, za konjenico kolesarji, nato zopet konjeniki v narodnih nošah. Narodne noše. Pred orlovstvom so korakale češkoslovaške žene in dekleta v narodnih nošah, Slovakinje, Hanakinje v slikovitih, pestrih barvah so dale celi skupini posebno li<?.e. Bilo jih je nad G40. Tako lepe narodne noše imajo le na Slovaškem! Za njimi je šla mladina, dijaki, dijakinje, orlovski in orliški naraščaj. Tuji gostje. Navdušeno so pozdravljali tuje goste. Anglija je poslala svoje zastopstvo. Številna in lepa je bila deputacija katoliških Belgijcev, ki jih je šlo v sprevodu nad 300. Na čelu jim je šel trobentaški zbor in prapori. Korakali so naglo, živo in drobno in odgovarjali na pozdrave v češkem in svojem domačem flamskem jeziku.Viharno je množina pozdravljala Francoze, ki jih je prišlo nad 300. Za njimi je prišlo 12 švicarjev. Manjša zastopstva so poslali Ruska jn Poljska, večje in najlepše pa je bilo zastopstvo kat. Amerike. Zastopani so bili tudi Ho landci in Ukrajinci. Jugoslovani. Sledil je močen oddelek rudarjev in nato dolge vrste Jugoslovanov 'Hrvatov in Slovencev z dr. Korošcem na čelu. Ulice so odmevale gromovitih klicov in pozdravov, kjer je množica zaznala Jugoslovane. Spredaj je ko rakalo 400 Orlov in Orlic, za njimi jugoslovanske narodne noše in civilni gostje. V avtu, ki je sledil temu oddelku, sta se peljala starosta češkoslovaškega Orla minister dr. Šramek in predsednik mednarodne zveze katoliških telovadnih društev Feliks van der Verhoven. Češkoslovaški Orel. Za dostojanstveniki — minister Dolanskv, papeški nuncij Micara, olomuški nadškof dr. Stojan — so kora- kali strnjeni oddelki češkoslovaškega Orla. V sprevodu se je naštelo 41.778 Orlov, ogromna množica, ki priča, kako zelo se je že razširil češkoslovaški Orel med Ijudsl vom. Vseh udeležnikov v sprevodu je bilo nad 50 tisoč, v sprevodu je korakalo poleg fanfar 24 godb in 203 or-i lovske zastave. Sprevod se je valil kakor mogočna rek« na telovadišče, kjer je bil v godbenem paviljonu prire-* jen altar. Sv. maša in blagoslov prapora. Sv. mašo je služil papežev nuncij Micara, asistirajo mu škof Njaradi, nadškof dr. Slojan in škof Aksamo-' vič. Po sv. maši je blagoslovil nuncij skupni prapov češkoslovaškega Orla, skupni prapor jugoslovanskeg* Orla, ki ga je češkoslovaški Orel podaril jugoslovans-< kemu, prapor Orlov-legijonarjev, ter krasni ameriški prapor, ki so ga Amerikanci poslali čehoslovakom. Javna telovadba. — Nad 120.000 glcdalcev pri telovadbi. Popoldne je bila isti dan javna telovadba. Že predi 3. uro ni bilo več vstopnic dobiti, ogromna množical 120.000 ljudi je zasedla tribune in stojišča. Nastopilo jo skupno nad 5000 Orlov in 3000 Orlic. Skupni nastop ta-< ke množice telovadcev je množice naravnost fasciniral, Nastopili so s svojimi vajami tudi Francozi, Švicarji^ Amerikanci, Belgijci, ki so vzbujali vcliko navdušenje« Telovadba je napravila na vse neizbrisen vtis ter pre-» pričala vse o velikanskem razmahu orlovskih armad. Zmaga Jugoslovanov. V pondeljek so se vršile mednraodne tekme posa-* meznikov. Prvo mesto je dosegel slovenski Orel Ivo KeO mavner, drugo Švicar, tretje Belgijec, četrto tudi Bel-« ^ijec in peto Ceh. Tudi pri nižjih in višjib vrstah sa Jugoslovani že pretekli teden odnesli lavorike. Vsa Čast slovenskim Orlom ! Dan narodnih noš. Tretji dan je bil določen za narodne noše. Ob 8. uri je šel sprevod narodnih noš po ulicah Brna na telovadišče k skupni maši. Popoldne je bila še enkrat telovadba in nato nastopi narodnih noš, narodni običaji in razdelitev nagrad zmagovalcem pri tekmah. — Vse dneve orlovskega tabora so se vršile zvečer slavnostue gledališkc predstave akademije na čast domačim in lujim gostom. Tako so nam bili potekli dnevi bivanja med češkitai brati. Težko je bilo slovo, a lajšalo ga je prepričan|c, da sloni orlovska misel med Čehi in nami na tako trdnem temelju, da je nobena nasprotna sila ne more ireč zrušiti. Vsi udeleženci smo bili preseneteni, ko smo frideli takšne organizirane mase orlovstva med Cehi. Orlovstvo gre naprej, prevzema vodilno vlogo tudi v slovanski vzajemnosti. Te dni so imeli Sokoli svoj zlet V Ljubljano. Povabili so tudi kakor Orli, slovanske in -tlruge prijateljske narode na svojo prireditev, a odzvalo se je le malo število inozemcev. Orlovstvo v Pragi pa «vi privabilo samo deset ali sto inozemcev, temveč ua tisoče. S tem je dokazalo pred svetom, da ima nepri»aerno večjo privlačno silo, kakor sokolstvo tudi v medsarodnem življenju in da je sijajna bodočnost na strani Qrlovstya.