I Siovanski orlovski tabor v Brnu. Pretekle tedne se je vršil v Brnu II. slovanski orlovski tabor. Udeležili so se ga zastopniki 12 narodov, naed njimi tudi Jugoslovani v velikem številu (Sloveneev 502, Hrvatov 550, telovadcev 402, telovadk 106). Nad pol leta smo se Jugoslovani, posebno naši Orli in Orlice pripravljali, da poletimo k severnim bratom Čehoslovakom. Gnalo nas ni samo srce k slovanskim bratom, lemveč tudi dolžnost, da se oddolžimo bratom Čehom, ki so posetili I. slovenski orlovski tabor v Mariboru leta 1920 v velikem številu (400 bratov in sester). Kar smo tam na Češkem doživeli in videli, se skoro ne da popisati, tako lepo in veličastnu je bilo. Zunanji sijaj prire • ditev, še bolj pa notranji ogenj bratskih čustev, narodjnih in verskih, je vtisnil vsakemu udeležencu spomine, ki bodo ostali nepozabljivi in neizbrisljivi. V naslednjem vam hočem le malo in ubogo sliko tega podatf, kar smo tam videli in doživeli. Potovanje Jugoslovanov v Brno in sprejem pri bratih ' čehih. Odrinili smo v sredo, dne 9. t. m., s posebnim vlakom, obsegajočim 26 vagonov, iz Jugoslavije preko Gia za na Dunaj. Med izletniki je bilo najboljše razpolo¦ženje. Vlak je bil dobro preskrbljen z vsem potrebnim iivežem, veselili smo se, da bodemo kmalu videli nove kraje češkoslovaške države. Cariniki nam na mejah ni so delali neprilik, ker so imeli naročilo, da naj z nami uljudno in velikodušno postopajo. Po prijelni vožnji smo dospeli drugi dan v četrtek, dne 10. t. m. na avst- rijako-češko mejo. Na prvi češki obmcjni postaji Breclava so nam priredili čehi pri vstopu na tla češke republike prelep sprejem. Tamošnja češka orlovska župa nas je pozdravila in pogostila s pivom in pecivom. Hanakinje v narodnih nošah so vsakemu postregle, vsaki je bil deležen bratske gostoljubnosti. V zabavo so prolzvajali pred nami hanaški ples, ki so ga vsi občadovaii. Kmalu je pretekel čas, ločili smo se od gostoljubnib Hanakov in nazaj na vlak proti Brnu! Pri potovanju pt> avstrijskih tleh smo morali zastavice poskriti, da bi ne razjarile nemških petelinov, sedaj smo jih lahko svobodno izobesili po vseh oknih in z zelenjem okrasili vse vagone. Bil je nepopisljiv prizor — vlak z nešietimi vagoni hiti preko moravskih planjav, v lahkem^vetru vihra nešteto zastavic vseh barv, robci se vijejo v pozdrav in neutrudni Moravci po njivah in poljih obstanejo pri delu in vihtijo s klobuki pozdravljajoč. Ob 7. uii pridemo v Brno. Vse postaje pred Brnom so bile okrašene. Najlepše okrašen pa je hil glavni kolodvor v Brnu samem. Na kolodvoru in na peronu se je zbrala ogromna množica ljudstva. Pero je preslabo, da vam povem, kak šna čustva in kakšno navdušenje se nas je vseh polastilo, ko je vlak zapeljal v brnski kolodvor. Godbapripravljena za sprejem na peronu, je zaigrala, občinstvo zaorilo »živio« v pozdrav Jugoslovanom, mi smo pa metali z zastavicami in klicali v pozdrav «Zdrav Buh.« Vsem se je ob tem prizoru iz oči in obraza razbrala ginjenost. Nekateri so jokali. Minister Šramek, starosta češkoslovenskega Orla, je pozdravil Jugoslovane v imenu češko-slovaške republike in vlade. Povdarjal je, da sta si jugoslovanski in češki Orel v Mariboru obljubila zvestobo, ki jo bosta sedaj, na češki zemlji, utrdila. — Starosta Krekove župe je navdušeno pozdravil dr. Jeg-: liča, ljubljanskega škofa, ki nas je na celem potovanju tja in nazaj spremljal. Odzdravil je dr. Megler, predsed-* nik Jugoslovanskega Orla. Godba je nato zaigrala «Le-i po našo domovino« in slovaško himno «Nad Tatron* sa blvska.« Med gromovitimi «živio«-klici se je razvil sprevod, na čelu mu godba in orlovski prapori iz Radovljic, Tr-t žiča, Konjic, Št. Petra (Ljubljana) in zastave akademijei zagrebačke. Občinstvo nas je navdušeno pozdravljalo, z oken so obsipali sprevod s cvetlicami, mahali z rob-« ci. S kakšnim navdušenjem so nas Jugoslovane sprajemali, kaže dejstvo, da so celo nasprotniki, ki so odl začetka hladno opazovali sprevod, začeli pozdravljati Jugoslovane. Cehi so nam pozneje izjavljali, da je nai navdušeni in samozavestni nastop poživil vse Brno in spravil celo mesto na noge. Tekme v petek in v soboto ter izlet v Prago. Drugi dan v petek sq se začele na telovadišču (sta-« dionu) tekme med narodi. Tekem so se udeležile izbra-i ne tekmovalne vrste Čehoslovakov, Jugoslovanov, Švicarjev, Belgijcev, Francozov, Amerikancev. Zmagali so Jugoslovani! Netelovadci so napravili izlet v okolico Brna, posebno v Macoho, slovito podzemeljsko votlino, podobno naši Postojnski jami. Oddelek te jame je pre-i plavljen z vodo, tako da se morajo obiskovalci jame yo-> ziti po njej s čolni. 103 Jugoslovanov, po večini Hrvati in le 20 Slovencev, nas je šlo v petek v zlato Prago, odkoder smo se šele vrili v soboto ponoči. V Pragi so poprejšnji dan, v četrtek, čakali praški Orli z godbo in za-> stavami na kolodvoru na Jugoslovane, a žal nismo tist| dan vsled zamude vlaka prišli. Drugi dan nas niso slovesno sprejemali, a pokazali nam tem večjo ljubeznjivost, ko so nas vodili po Pragi in preskrbeli prenočišča. Videli smo Hradčane, prestolni grad starih čeških kraljev, Belvedere, galerijo slik in ogledali si vse druge znamenitosti mesta. Našo posebno pozornost je vzbujala ura na stolpu na stari mestni hiši. Vsako uro se pokažejo skozi lino vsi 12 apostoli, med tem pa zvoni smrt, ki je upodoblena pod uro, z zvončkom in opominja s tem Pražane na minljivost vsega posvetnega. Nedeljski obhod po mestu. Z veliko napetostjo je vse pričakovalo nedeljski sprevod po mestu, kjer se bi naj pokazala na zunaj moč in sila slovanskega Orlovstva. Točno ob 8. uri se je za