r 1 i
Najveiji ilovcuki dnevnik
71
Združenih državah	|
Vetja za m leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
AR0DA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Cllie largest Slovenian Daily in I |	lb. United SUU*.	j
b baaed every day except Sundays jjj I	and legal Holidays.	1
1	75.000 Readers.	1
J
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered ss Second Clsss Matter, September 21, 1903, aft the Post Office at New York, N. V., und er the Act of Congress of Msrch 3, 1879.
TELEFON: CORTLAND T 2876
NO. 10.
STKV. 10.
r
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12, 1923. — PETEK, 12. JANUARJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
ODPOKLIC NAŠIH VOJAKOV IZ EVROPE uvšt grški vm
KONSTANTIN UMIH
Povelje na ameriške čete ob Renu, naj se vrnejo domov,
pomenja direktno zaušnico za Francijo. — Sklep	--
predsednika je presenetil Pariz. — Ljudje ne odhaja- Grški kralj Konstantin, ki je jo radi iz Nemčije. — Neoficijelni zastopnik Boyden bil odstavljen ter poslan v je neoficijelni zdražbar.
Washington, D. C., 10. januarja. — Administracija jc storila danes sklep, da odpokliče ameriško f-ete ob Romi, vendar pa je bila tako skrbna, da ni dala nobenega ofici-jelnega pojasnila glede tega koraka v sedanjem easu.
izgnanstvo, je umrl v Pa lermu na Siciliji — Zade la ga je kap.
Palermo, Sieilija. 11. januarja. Prejšnji grški kralj Konstantin je
Predsednik se je posveoval s tajnikom Hughes in nenadno umrl tukaj danes zjutraj Weeks, potem ko je dobil od francoske vlade formalno ob-.ob enajstih. Zadela ga je kap. vest i 1 o, da namerava iti naprej s svojimi okupacijskimi« Kralj Konstantin, ki je bii dva-liaerti, ne glede na naše sovražno stališče napram temu krat Ustavljen, prvič od zavez-progiamu, ki je bilo že davno objavljeno.	I
V oeigled teh dejstev so smatrali v vseli krogih odlo-.m, ru?,c.. l,rrtc
v.	i--^ • -	, , , i • .	i -i^i •• od njegovih lastnih vojakov, po
ritev administracije za nekako klofuto na naslov Fraiicije,!-.^ Smirne je prvi- MS<xl<J ne j »a za varnostno odredim, da se prepreči možne k'ofnpli-| &rSki prestfil pretl raalo veS kot kari je, ki bi se lahko pojavile, ker se nahajajo ameriške devetimi leti.
čete tako blizu pozorisča akcije.
Da je odločitev administracije' nekaka brcit, je razvidno iz nada-l.jnih pomislekov. V prvi vrsti n^ poje voja.ski izvedenci nobenega resnega strahu. da hi bile na&c če- j
eija ni hotela poja-sniti vsebine sporočila in tudi ni hotela objaviti nobenega komentarja glede
tega R poročila.
Tri leta je živel v izgnanstvu \ Švici, kajti zavezniki so ga pri silili odpovedati se prestolu rani njegovega pro-m-luškega -stališča tekom vojne. J*o Miirti njegervegu
naslednika Aleksandra, ki je bit
te potegnjene v sjn>r. kajti pre-' V senatu pa se je dvignil sena-'njegov srn, oktobra meseca 1920. pričane so, da lahko prav tako tor Heed iz Montane ter zahteval so se vršile splošne volitve in na varno obstanejo'na svojih mestih takojšnji odpoklic Bovdena, "ker temelju izida teb volitev je bil kot d usedaj.	je ncoficijelen zastopnik, neofi- Konstantin poklican nazaj na
V drugi vrsti pa je Francijat cijelen adraibar". Senator Borah prestol. IKmovno prosila to vlado, naj pu-'jf nat0 pojasnil svoj namen, da Severska pogodba, s koje pod-sti svoje Čete in Nemčija je bila1*'0 Poti<skal predmet do končnega pisanjem jc bil uveljavljen mir še bolj vztrajna v tem pogledu,' ^'jucka. Tudi on sc je zavzel! med zavezniki in Turčijo, je da-kajti oba sovražna so>e<."a M a se za odpoklic Boydena, ker je nje- jala Grkom kontrolo Srnirne ter
gova pozicija kot opazovalec a- > večjega dela Tracije, ki je bila
V AMERTKI BO ŽEL ZLATO PŠENICO.
nomalna.
Koblenc, Nemčija,
10.
J«.
o/.irala na našo majhno silo ob lienu k«»t na poroka ameriškega j rijateljstva ter pristen vpliv za mir in red. Kljub vsemu temu pa
j.* administracija sklenila danes j jkih od Rena. poklicati svoje cele domov in sicer takoj, potem ko s* ni nekaj časa ozirala na resolucije senata, nato pa je bila to/.adevna resolucija sprejeta soglasno ter we izrek-1h za odpoklic ameriških čet.
Značilno j«*, da je prišla ta odločitev takoj jx> francoskem obvestilu ter sprejemu nekega sporočila od Boyd ena, našega opazovalca pri reparacijski komisiji. kojega odločen nastop tekoin včerajšnje seje reparaeij-ske komisije proti versaillski mirovni }>ogodbi ter celemu programu francoske invazije, je presenetil vse navzoče.
Sporočilo Boydena j«' bilo takoj izročeno oddelku državnega departments, ki varuje in .shranjuje državne tajnoMi. Najbrž pojasnjuje to sporo.'-i l o. kar je ^ rekel Mr. Hoyden, a ad ministra- odvisne akcije v Ruhr okraju.
več stoletij turško ozemlje. Turški naci jonalisti. katerim je na-K eni al paša in earigrajskl
januar-. „	,
t,	iii-	- celoval Mustafa
Povelje za odpoklic ameri- i
... . , i ki so sc uprli proti
ki je postalo j	1	.
,	. . . . .	vladi, so nasprotovali določbam
? znano potom telefonskega poro- ;	'
...	pogodbe, ki je dajala te pokra 11-
oila iz Pariza, je povzročilo pre- 1 ® ' . , ,	.
... . ...	i ne Greki in vsled tega se je raz-
eej razburjenja med vojaki amc- ...	, , . L
riškega Oddelka.	jpravljalo spomlad, leta 1921 o
I vprašanju revidiranja doktiraen-fcteyilni vojaki so bili zelo po- j ta na zavezniški konferenci v t rt i vsled tega sklepa, kajti po-{Londonu in tej konferenci so pri-j menjal je konec prijetnega ar-j sostvovali zastopniki prizadetih j mad nega živjenja tukaj, kjer je j narodov. Kljub grškim protestom j
je bila pogodba modificirana in! to obenem s poročili o turškln t
UKREPI JA KONFERENCI V LAUSANNE
Carigrajski Grki bodo nadomeščeni z Grki, ki žive sedaj v zapadni Traciji. — Zavezniki so polni upanja glede kompromisa. ^— Ismid paša je dovolil patriarhu bivanje v Carigradu, a njegove polnomoči so zmanjšane.—Interesi Italije in Francije na Bližnjem iztoku.
Lausanne, Sviea. 10. januarja. — Turki so danes privolili v to, da ne bodo izpiali jjrškcjia patriarha iz Carigrada, vendar pa so ust rajal i pri svojih zahtevi, da so njegovi posli izključno le verskega značaja. Pristali so t tuli v to, da dovolijo omejenemu številu Grkov bivanje v Carigradu. a pod gotovimi, strogimi poboji.
V povračilo za te koncesije pa so Turki zahtevali, da je treba vse Grke, živeče 44izven vidika prefekture Carigrada" prisilno zamenjati za Turke, živeče pod grško vlado v zapadni Traciji.
Pred kratkim je juje. da zna
Francoz Emile Ooue. ki zatr-ezen ozdraviti na čisto enosta-
dospel v Ameri ko marsikatero bo1 ven način — namreč potom domišljije. Po njegovem zatrdilu. ni človeku, ki boleha na kaki boleani, ničesar drugega treba kot neprestano ponavljati: Jaz sem vedno manj bolan, kmalo bom čisto ozdravel. Nekateri pravijo, da to pomaga, nekateri se pa smejejo prebrisanemu Francozu, ki zna na tak ia^an reden naein vice i denar iz lahkovernih Amerikanccv.
ZASLIŠANJE GLEDE NEMŠKI POSLANIK KU KLUX KLANCEV ZAPUSTIL PARIZ
Neki J. S. Norsworthy je te ! Francozi ne vedo, če pomenja
dobil vsak vojak nekako tri milijone mark na leto in se več.
Pariz, Francija, 10. januarja. Armada in narod Francije sta vžalo&čena vsled novice, da bodo ameriške čete za jmi stile Ren. —
grozovit ost i h proti grškim kolo- | nijam v Mali Aziji, je dovedlo do vojne med silami Konstantina ter Muštafe Kemala.
Konstantin je odšel po nekate-
kom zaslišanja v Bastropu definitivno spojil Klance z umori. — Črne halje rabijo pri napadih, bele pa pri ce-rimonijah, je rekel.
njegovo odpotovanje pre-kinjenje diplomatičnih od noša je v. — Essen je miren
Zavezniki so pozdravili ta koin promts z navdušenjem in zadeva jc najbrž s tem uravnana. Angleški minister za zumuije zadeve, lord Curzon. je sprejel ta kompromis kot ceno miru in v namenu, da odloči Turvijo o J Rusije. Oči vidno slab pa je ta kompromis za Turke in Grke. ki bodo na ta način prisilno izgnani z zemlje, na kateri so živeli stoletja in stoMja. "Prizadetih bo milijon do poldrugi milijon oseb.
Ameriški pritisk je najbrž do-vcdel Grke do tega, da so privolili v to, da se oropa patriarha vse posvetne moči, ki je polagoma. zrasla okoli njegovega urada. Izgovor Ismid paše, da je ust rajal pri Izgonu patriarha, je tc-! meljil na dejstvu, da niso hoteli Grki privoliti v omejitev teb polnomoči.
Sedanji načelnik £rške pravoslavne cerkve, patriarh Mele-tios, bo najbrž odstopil in na
njegovo me<5to bo stoipil drugi, ki ,	... McDowell
bo moral dehti izgnanstvo svojih .
bolj ponižnih rojakov. Melctios ni persona grata pri Turkih, ker je intimen prijatelj prejšnjega ministr. predsednika VenizeJosa in ker jc igral važno ulogo v zadnjih brsko - turških qferah.
OBRAVNAVA PROTI ŠTRAJKARJEM V MARION
Priče so izpovedale, da je je imel govor, v katerem je pozival na umor skebov nekdo drugi kot obtoženi Clark.
_ . .	. . .	. , rih grških uspehih v Malo Azijo
Splošno se daje izraza strahu, da . . , hh	>ii kmalu
Pariz, Francija, 11. januarja.! Rim> ltaliJa' januarja. — Dr. Viljem Maver, nemški posla--Izbili poročevalec Messaggera
bodo Nemčija in drugi narodi raz lagali sklep predsednika Har-dinga za nekako ožigosa nje Francije. na predvečer francoskc ne-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
Wain flsrrfajeje mtaljtro, hitro 1» po aUUk
J«|Mbvt)i:
M mdnH poštm im laplaCoJ« TKr. poRal fekoml "Jadranska banka" t LJubljani. Zmgntm. Beo^ada. Kranj«, Celja. Marlboro. Dubrovniku. BpUta. Binjm ali dragod. kjer J« pal a hltn
$ 1.06 $ 136 $ 1.70 $ 3.10 $15.00 128.00
300 kron ali * 75 dinarjev 400 kron ali 100 dinarjev 500 kron ali 135 dinarjev 1,000 kron ali 250 dinarjev 5,000 kron ali 1250 dinarjev 10,000 kron ali 2500 dinarjev
	Italija bi med	IMM MIMllttt MOT ^HWI^V*
■e^inMlJa M ■	idaj« w*mm ta Mi	ilijl "TIIIiimU
Opatiji ta IKra.		
1	50 lir	% 3.10
j	100 lir	... $ 540
	300 lir	$16.50
	500 lir	$27.00
	1000 lir	.... $5340
rorSfl
po njegovem prihodu na fronto so Grki zavzeli Eski-šer. važno železniško križišče, kar je dalo povod divjim demonstracijam v Atenah. Ljudske množice so korakale po ulicah in cestah Aten ter nazdravljale Konstantinu. Turki, ki so bili manj številni, so bili pognani nazaj proti Angori. nacionalističnemu glavnemu mestu. Tekom bojev je Konstantin v Eskišerju-zbolel in ob neki priliki jc ostal nezavesten celih dvajset minut. Poklicani so bili zdravniki iz Aten, da rešijo njegorvo življenje.
KonStantin se je zavzemal za «rtvar Nemčije in eentralnih sil radi upliva svoje žene Sofije, ki je hohcnzollernska princcsinja ter sestra prejšnjega kajzerja. Hudo so ga kritizirali, ko je odklonil pogodbo med Grško in Srbijo," na temelju ka4ere bi podpirala druga drago v slučaju, da bi bila ta ali ona napadena od Bolgarske. KonStantin pa je trdil, da bi Grška ne migla izvesti svojega dela pogodbe, ker je bila Srbija napadena ne le od Bolgarske, tem-! vee od Avstrije in Nemčije in da bi trpela Grška usodo Belgije, če bi sc vmešavala.
AMERIKA PRVA GLEDE ZAV-2TVANJA SLADKORJA.
■u
Amerika si je pridobila nadalj-ni rekord. V sedanjem slučaju se tiSe rekord zavživanja sladkorja. Amerika jc porazila vse tozadevne rekorde, ker je zavžila po sto in'dva funta sladkorja za vsakega posameznega človeka v deželi. Tako se glasi v buletinu, katerega je izdala American Sugar Refimnf Company.
Bastrop, La., 9. januarja. — 1 nilc Skrivnostna in usnrlepolna mas-jodjK ka Ku Klux Klana je bila dvignjena danes pri javnem zaslišanju glede skrivnostnega nrlvede-nja ter umora Watt Daniela ter Tbomas Richardsa, ki sta postala žrtvi črno našemljene tolp<\ povzročiteljice enega najbolj strašnih zločinov v zgodovini.
če je sploh kedaj obstajal kak dvom. tla bo prišel Ku Klux Klan na zatožno klop pri zaslišanju, je izginil, ko je predstavila država nekega No rs worthy-ja. prejšnjega kapitana Mer Rouge panoge "Nevidnega cesarstva". Glasi se da je bil predhodnik dr. McKo-ina, ki je bil aretiran pod obtožbo, da je bil eden od povzročiteljev teh dveh umorov.
Norsworthy je pričal, da nosijo člani Klana črne halje in kapuce, kadar gredo na pohode in da je bil on sam večkrat stavljen na čelo oddelkov, ki so imeli nalogo bičati ljudi, pa je stopil iz organizacije, ker ni mogel odobravati njenih metod.
Nadaljno škodljivo pričevanje proti Klanu je nudil stari Daniel, oče umorjenega Watta. ki je pričal, da mu je telefoniral J. K. Skipwith, ''častni cesarski cik-lop".. da bo "dobil" pričo, četudi jo mora umoriti sam. To pret-njo je cul na telefonu tudi Joe Davenport, dobro znan meščan iz Mer tteugc.
Norsworthy je pričal, da mu je na lumfercnei v Monroe kapi tan Skipwith povedal, da je Klan "dobil" Daniela in Richardsa. — dva iz števila šestih, zaznamovanih za smrt.
Nadaljna priča, po imenu Andrews, ki je bil prej sam član organizacije, je pričal, da mu je dr. McKodn ukazal, da naj spodi Ada May Hamiltona iz mesta, da pa on ni hotel tega storit L
v Franciji, je danes opoldne Iv 1>arizu P<>roča, ►toval iz Pariza v Berlin. sklenjen važen <
Marion, 111.. 11. januarja. — Otin C'lark, najbolj aktivni nnij-mož med petimi premolar ji, ki sede sedaj na zatožni kl<»pi v obravnavi radi masakrov v ller-rinu. je svetoval zmagovitim pre-, mogarjem, naj ne umore stavku-kazov ter najetih banditov, katere ujeli v Lester površinskem rovu, fropla.sno z izjavami osnnh pric tekoin vL'iifajinj°in procesa. Priče so nadalje po-1 pr*-i scjjo izjavile, da j ' bil Clark eno iniljo proč. ko je bii umorjen enonogi rovski superintendent površinskega r«»va.
Državne priče pa so prisegi", da je imel ('lark nagovor na množico prem Oltarjev in njih žena. v katerem je baje r»-kel : Pobijmo jih ter napravimo konec proizvajanju skebov.
Sedaj pa izjavljajo priee. da je imel tale nagovor na Crenshaw
Vstop Francozov v prvo zono Ruhr okraja, vkljtičujočo tudi mesto Essen. se je pričel, ko so prednje straže vojaškega spremstva "kontrolne komisije" prekoračile mejno črto iz zasedenega ozemlja danes zjutraj.
Ostale čete. soglasno z načrtom maršala Focha. naj bi sledile redno ter se je glasilo tukaj, da bo celo Essen ozemlje pod francoskim nadzorstvom še tekom popoldneva. dočim bo komisdja in-žinirjev, ki bo nadzorovala dobavo premoga, ustoličena ter pripravljena za posel.
Načrti določajo zasedenje druge zone. vključno Boehum in GeLsenkirchen. po kratkem pre sle<lku.
Ceni se, da obsegajo Čete Ruhr okraju približno etoo fran cosko diviziji* obenem z močnim oddelkom belgijskih sil pod . po veljstvom generala Hcnr>*sa. Vojaštvo bo operiralo soglasno s p o velji generala Simona, ki se mu d i v Duesseldorfu.
General Degoutte. ki je vrhovni francoski poveljnik, je sestavil proklamacijo na prcbivaLstv«, Ruhr okraja, v kateri je.pojasnil značaj gibanja ter rekel, d? je bilo izvršeno v imenu Francije. Belgije in Italije.
Novica, da je Francija konce-no vprizorila akcijo, katero je večina javnosti zahtevala že dolgo eaša. je vzbudila tukaj veliko zadovoljstvo. čeprav je bilo to veselje nekoliko skaljeno vsled objave, da bodo umaknjene ameriške sile ob Renu.
f'eprav ne vzdržuje časopdsje vsakega komentarja glede te faze položaja, označuje vendar korak predsednik« Hard in ga kot posledico ameriških političnih mo tirov. Odrejeno umaknenje, iz-
da bo kmalu	križišču neki človek, ki je bil po-
dogovor,' tikajoč	doben <;iarku. Ko je končal, je
se interesov Francije in Italije na	stopil riark naprej, dvignil roko
Bližnjem iztoku.	tcr rekcJ. _
Dogovor je baje posledica po- — Ljudje, za božjo voljo, ne gaj an j glede najboljših metod, štorite tega. Že tri dni skušam kako zavarovati interese obeh napraviti konec tem trubloan. Ce dežel v Turčiji in kako zagotovi- boste umorili te ljudi, bo to najti tesno sodelovanje v vsakem hujša, stvar, ki bi jo mo^lj sto-pod jet ju, katerega bi sc lotila ta riti "Williamson okraju ter pre-ali ona dežela v turškem ozemlju. I mogarjem. Če bo izvršen kak Dogovor bo temeljil na abso- umor, vas bom na mestu zapustil.
Iutnem upoštevanju turške suvc-	-;—
renosti. Poročevalec izjavlja, da
bo zelo olajšal italijansko cko- NESREČE Z AEROPLANI.
nomsko ekspanzijo na Bližnjem	-
iztoku, ki je sedaj ovirana vsled gan Antonio, Tcx., 11. jan. — pomanjkanja kapitala in tudi Poročnik Johnson, star eno in tri-vsled prejšnjih produktiv. kon-1 deset let, je bil na mestu ubit v ccsij, podeljenih Franciji. V spo- bližini Kelly polja včeraj po pol-razumu se glasi, da sc bo Italija dne. ko je aeropian, v katerem soudeleževala francoskih pot\;- vodil svoj cMddelek. trčil skupaj z tij v Turčiji, vključno izkorišča- acroplanom, katerega jo pilotiral
nja gotovih premogovnikov.
CLEMENCEAU PRI STAREM FREYCINETU.
Pariz, Francija, 11. januarja.
seržant Warner. Oba aeroplana sta bila popolnoma uničena, a Warner je ostal nepoškodovan, kljub dejstvu, da jc padci iz višine skoro dvcfl tiso-^ čevljev.
Pariz, Francija, 11. januarja. Velika nesreea sc jc pripetila
Izza časa. ko sc jc vrnil bivši fran včeraj v bližini Ajaccia na Korzi-coski ministrski predsednik Cle ki, ko jc zadel hidroplan. ki je menceau iz Amerike, jc napravi priletel iz Antibes ob francoski včeraj svoj prvi obisk. Obiska! Rivijeri na Korziko, ob tla. Pilat j*1 91 let starega Freycineta, ki je in trije potniki so bili ubiti, bil svoj čas francoski ministrski Imena potnikov se jc navedlo predsednik.	v nekem sporočilu iz Marseilles
----kot Mr. in Mrs. Jeffreys in Mrs.
javljajo listi, nima nobenega sti- Wicking. Domneva se, da so bili ka z zasedenjem Ruhra. ker jc Amerikanci ali pa Angleži.
bilo sklenjeno že pred par me-	---
seei.	'
Novica, da je bil (»oslanik ŽENSKA V KABINETU PIN-Maver pozvan v Berlin, jc. prese-	CHOTA.
netila časopisje, ki se vprašuje, j	-
če je bil nemški poslanik odpo- Harrisburg, Pa., 10. januarja, klican, kar bi pomenilo prekinje- Prvikrat v zgodovini države sedi nje diplomatičnih odnosajev. ali ženska v kabinetu governerja. če je bil naprošen, naj pride na J Ta ženska je dr. Porter iz Phila-Wilhelmstrasse, da se posvetuje s , delphije, ki je bila imenovana ko-svojo vlado.	1 misarjem za dobrodelnost.
GLAS NARODA, 12. JAN. 1923

GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK MKIER, PrwMtnt	LOUIS BENEDIK, TrtUurar
Pl»c« of BuiJntM of th» Corporation and Addresses, of Abov* Off lea ra: •S Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"GLAS NARODA**
(Voles of tl«a Paople)
Issued Evtry Day Except Sunday and Holidays.
Iz Slovenije.
Himen.
Za cala late valja Itat aa Amarlko	' Za New York za celo lato..........§7.00
In Canada .................. K.00	za pol lata .............S3.50
Za pal lata ....................... »3-00 Za Inozemstvo za cala lato .....	*7jBO 1
Za »atrt teta ...................... «1.80	za pol lata ......................S3.50
Subscription Yearly $6.00
_Adverti*ement on Agreement._
iedalj |n praznikov.
wClaa Naroda** Izhaja vsaki dan izvzemii
V	Ceiju ae je poročil sodni svetnik Andrej Novak z gdč. Marto Žuža iz Mozirja.
Poročil ae je Drago Naprodnik, iijxravitelj pivovarne v Žalcu, z gdč. Pavlino Cilenšek iz Griž.
Smrtna kosa.
V	Dolskem pri Rajhenburgu je umrla vdova Marija Ravljen, mati Davorin Ra vi jena, urednika ljubljanskega "Jutra".
V	Ljubljani je umrl Aleksander Gruber. ljubljanski meščan in bivši glavni,založnik tobaka, po dolgoletni bolezni v starosti 8:i let. 'Pokojnik je bil dolgo vrsto let podnačelnik kreditnega društva Kranjske hranilnice.
Na Dunaju je umrl eand. med. Ivan Trddna, sin ljubljanskega magistratmega računskega ravnatelja v pokoju Frana Trdine.
V	Gradcu je umrla ga. Olga IV-tritseh. bivša hišna posestnik* a v Ljubljani in hči dolgoletnega ravnatelja KVanjefce hranilnice, v sta-
Fran<-< so ton »j res izvcnl l i svoje pretiije ter zasedli rosti 74 let. Kuhi* okraj, jhmI pretvezo, du jim ni dobavila Nemčija to-! V deželni bodnici v Ljubljani je liko lesa, premoga in koksa kot je določila reparacijskai umpl »wwtrupljenein krvi Anton komisija na temelju mirovne pogodbe. Kočuhpodomače Andrejčev, me-v.. *..............'i..........r>„i.„ ..i.....; ........... sar iz Dvora pm Polhovem gradau
noplal brca podpis* ln oaebnoitl s« n« priobčil jejo. Denar naj aa blafforoU po-aijstl po Money Order. ITI spremembi kraja naročnikov, prosimo, da mm na in
tudi prtjlnj* blvaliAf* natnanl. da hitreje najdemo nplovnlka._
"G LAS NARODA** aa Cortlandt Street. Borough of Manhattan, Ntw York. N. V.
Telephone: Cortlandt 2078
OKUPACIJA RUHR OKRAJA
Na tem roparskem pohodu v Ruhr okraj jih sprem-
v 26. letu svoje starosti. Pogreb
(odobren) tudi po več semestrov. Stvar glede člrtanih profesorjev še vedno ni urejena. Kredit za honorarne nastavnike je potekel. Poslanec škulj se mnogo trudi, da bi m5 budžet popravil. Sedaj se je za .zadevo resno zavzel tudi minister za soeiahio politiko dr. Žerjav. Ce ne bo politika posegla vmes. je upanje, da se bo univerza še v zadnjem hipu rešila nesreče.
Na predlog medicinskega fakultetnega sveta je minister prosve-te imenoval za rednega profesorja medicinske fakultete dr. Jurja Jeramajeviča-Reljina, bivšega profesorja* petrqgrajske univerze.
Novo pevsko društvo
se je ustanovilo v Rovtah. Društvo šteje zdaj že 20 zavednih in vnetih -el an o v- fan tov. Zbor je prvikrat javno nastopil na praznik Vseh svetnikov. Upajo, da bo večkrat javno nastopil, kar naj bi bilo v bodrilo onim, ki so morda tudi zmožni, da (postanejo člani.
Pa pravijo, da svet ni čuden in
tia ni nepojmljiv.
* * # '
V neki londonski ječi je bila še pred kratkim Mrs. Thompson, ki je najela svojega ljubčeka. da ji je zaklal moža. Ona in ljub-ček sta bila obsojena na smrt na vešalih.
Fant je moško prenašal svojo usodo, dočim je ona začela divjati. jZnano je namreč, da je ženska le toliko; časa korajžna, dokler je varna. Divjanje jo je ja-ko oslabelo.
Na predvečer usmrčenja so poklicali zdravnika, ki je ostal pri nji celo noč ter jo zdravil.
Zjutraj ob sedmih je šel zdravnik domov, njo so pa obesili. * a •
Istega dne je pa dospelo iz Londona drugo, tudi pomembno poročilo, ki se glasi:
Zona nekega delavca se je nahajala v porodnih krčih. Ker ni imela denarja, si ni mogla nabaviti zdravnika. Po strašnem ona. in žnjo
ifngujsUitmitska
Ustanovljena 1. 1898
3CataL Kelkturta !
Inkorporirana 1. 1901 j
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Prosvetno delo v Trbovljah.
Iz Trbovelj poročajo: Mnogi si že predstavljajo našo okajeno dolino, naš č!rni graben, v drugi luči,
kakor je razvpit v svetu. Z vese- j t rpljenju je umrla ljem se opazuje, kako pridno sejvred novorojenec, izobražujejo posamezne skupine,]	♦ »
odseki društev, da. celo tekmujejo i
med«seboj. Kulturni odsek krajev-j Xa smrt obsojeni je dala vlada ne demokratske stranke prireja j Ravnika na razpolago. f«b nedeljah popoldne javna pouč- Mati, začetnica in povspeševa-na predavanja, druga društva pa | teljica življenja je pa morala
ljajo Belgijci in Italijani, ki morajo biti povsod zraven ^ dokazal, kako je bil ranjki pri kol **fetranai.ji" v starih blaženih avstrijskih časih.	vseh slojih splošno priljubljen. Po-
Aineriski predsednik je v protest proti temu samo- kojnik je bil znan v vsej okolici voljnemu koraku Francozov odpoklical ameriške čete sto- ter *tal vedno v napredno-kmetij-jeee pri Hemi, ter s tem Francozom jasno pokazal, kaj! ^ vrstah. Pevski zbor iz Polho-
uiisli <, njih akeiji	*	v%ra z**6** mu zaPel P«"**1 nJe-
\wta\-lnih' ,,n nUiVf> wvinU Hii'owj- <tnvi+i L-m- I "£ovo ™>Mno .hfco ter na pokopali- j 1V svojih krogih. Dramatični odse- j umreti. N. tiska Vlada ne more seseda ll< esar storiti, ker SO	ki sta ganili vse na -j ki vseh različnih društev so si
vym- roke vezane, a izjavila je da bo proglasila versaill- vzočo. Da ^ bil pokojnik pripe-Llstauioviii tudi dramatično folo.l «	u u i i „
sko Mirovno pogodbo za neveljavno, V kolikor se tiee ljan v svoj rojstni kraj, gre ža- To šolo poseea nad 80 gojenk in . .
Ne»ll"jje, ill da se bo podajala Z reparacijsko komisijo še-;«luga njegovemu tovariši! Josiirni gojencev, rgire se prirejajo po raz-1 021 svoJe perilo prati, ko bodo ]e jMiU in. ko bo ta krivica odpravljena.	jSeidlu, posestniku in trgovcu iz vrstiti vsako nedeljo, in če do-1 fu , bratl pnšh 12 severa tfa
Medtem pa so francoski aeroplani metali na idiceiSp7Illje 8i"ke> ki je prevzel v to' ,„ači diletanti ne igrajo, pridejo)jug:' Esse na listke s proklamacijo, V kateri SO opominjali pre-'	korake.	člani -Feriabiega saveza" >
Glavni odborniki.
PradaedBlkr RUOOLP PERDAN, »23 E. 186th St.. CleTaland. O
Podpradaednik. LOUIS BALANT. Box 10« Pearl Ava.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI8HLER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BR0Z1CH. Ely. Hlnn.
Blagajnik nelsplaCanlk amrtnin: JOHN IIOVEEN, flS — lit* Ara. KM Duluth. Minn.	- - -
Vrhovni adravnlk.
Dr. JOS. V. OBAHEK, Ml ■ Ohio Straat. N. ■„ Plttaburffk. Fa
Nadzorni odbor:
ANTON ZBaSktk, Room IH BakawaU Bid*., aor. Diamond and Graat
Streeta. Pittaburrh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1S34 W. 18 Street, Cljlcago. Ill FRANK 6KRABEC, 4821 Waahlngton Stftat. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD BLABOD.VIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond« Waab. FRANK ZORICH, C217 St. Clair Are.. Cleveland O.
Združevalni odbor. VALENTIN FIRC, 780 London Rd„ N. E„ CTftveland. O.
PAULINE ERMEN'C, 539 — 3rd Street. La S&Ue. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEL.ARC, 638 Market Street. Waukecan, I1L
Jednotlno uradno flaillo:
•Glaa Naroda*'.
Th atvarl tlkaJoCe ae uradnlb zadev kakor tudi denarna poAllJatva na] aa polttjajo na fftavnera tajnika. Vse pritožbe naj ae poflllja. na pred-aednlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolnllka apltevala naj se poflilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor 'eli postati Clan te organizacije, naj se sglael tajnika
pa obrnite ali Članicami.
bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl a t ffla.nl
Iz Jugoslavije.
\
See
Žrtev svojega poklica.
vrst it vi vsako nedeljo, in ee do-
jo
iz
Ljubljane. Domača društva ?*o' j>riredila že več predstav, tako Sokol "Tekmo*'. S to igro so gostovali tudi v Sevnici. Omeniti j>a ni treba še posebej hvaležnost občinstva. to dokazujejo nabito polne dvorane. Tako se mladina izobražuje, ti v godbi, drugi v petju in
V Ruhr okraj bodo odšle razen francoskih tudi belgijske čete.
S tem, da bodo Italjani poleg, je cela stvar že vnaprej polomljena.
Ameriški zločinci ne poznajo
dramatiki, v zadnjem času so se nobenega usmiljenja. In Ameri-ustanovil i že športni klubi, ki ,se i kane i se jih tudi boje, vedoč, da
bivalstvo, naj ostane mirno. Vsak delavec, ki ne bo lio-,
tel <1 *!ati za tuie zavojevalec, bo deportiran, in oni, ki'	___* • »
•'	•Ti	•	Ivan Kavcie, po moan sluga, ro-
ll-»du skušali motiti redno obratovanje ter delo v rovili ter; dom s Primorskega, je bi! uradno
V mestu, bodo ustreljeni.	*	poslan iz Kranja proti Kokri, da
Kaj lie, korenito t	poišče neko napako na brzojavnih
Tekom vojne se je ves civilizirani svet zgražal radi' žfeah- Ker je bila napaka na žicah
deportaci j bel-ijskih delavcev v Nemčijo, in sedaj hočejo; pr^ej'	mesta, ni mo-
ti i ■ • n ■	i ' v -i "i	gel istl dan izvršiti svoje naiosre.
Belmici in rnincozi	i>oidacati Nemcem milo za drago, s	,, . ,	. . J. s
. v . .	' . 1 ........ .... ^ .	Drugi dan je našel napako na te-
eeinur pa kažejo, da	niso nir boljši kot so bili \ il.]emovi	lp>frafflki ^ pri Kokri
Aemci.	da hitro opravil svoje delo, sple-
1 >•» takih posledic jc privedla sokratska modrost siv- za na drog, a prit^m se je zgodila cev, ki so sc zbrali v Parizu, da diktirajo svetu mir.	Strašna nesreča. Iyri nate-zanju ži- .ie le, da se uiteUgenti v kraju
To so bili ljudje, ]»ollii Starih predsodkov in sovraštva,	^ mu '^hi-gala jermena pri premalo ibrlgajo za izobrazbo na-
ljud je, ki se z izjemo predsednika VVilsona, niso zavzemali j ^>lezalkah m dfavec	tako ,,md\ki že saui	da mu Jre'
,.,..*.	. .	11--	nesrečno niz droga, da je obležal potrebnega manjka, zato si tudi v
za uveljavljen^ miru. temveč le za razdelitev povsem ne-'lia	lnrt(n. Pokf>jni je bH naive6 M.ajih pom^ra kaUor ve
pričakovanega plena, katerega l»i lie bili deležni, ce bij jako priden in vesten v svoji služ-| i51 2na. Bes ni revno prijetn to de-Aliierika lic post*^la vmes t-er JMUlia^ala <4junakom" Z• !>i. Truplo ponesrečenca »o prepe- i ali rodilo bo prej ali alej dober
denarjem, blagom in krvjo svojih sinov, seveda v glav-! Ijali iz Kokre v Kranj, kjer so ga sad in v bodoče bodo izostali tudi I zaIlj so P^avi — zajci, nem rad i tega. ker je ameriški kapital posodil lepe denarje Položili k večnemu poeetku. različni dovtipi, namigovanja in
tudi sedaj vadijo s "Footballom'*. Tako se mladina odvaja od pogubnega alkohola. V veliko škodo
so njihovi revolverji nabiti s smrtonosnimi krogljami.
Pred par dnevi je pa neki rojak v Downtownu za šalo holtupal celi slovenski restavrant s pomočjo otroške, pištolce.
Vsi so molili roke kvišku. Še celo bivši avstrijski vojaki, ki so bili slučajno navzoči, so se izka-
Je li big-amija zločin?
(kratkem bo kasacijsko s k!;-v Beogradu razpravljalo o vprašanju, je li tudi -po vidovdan-'.ki ustiivi bigamija (dvoženstvo) onih, ki so prestopili na muslimau-isko vero t»*r poročili z več ženami, zločini, ali pa je njrliov drugi zakon pravno opravilo.
Duhovniki izobčeni iz katoliške cerkve.
za&nežene, da se je moral avtomo-liilski in vsakršni promet povrni ustaviti. V. velikim trudom so očistili e«"-ti> iz Kotora na ("etinjr in iNHtgorifo. d«kčuu je ostal Nik^i.'-popolnoma Izoliran. Ker zahngo sčivil vsled izredno slabe letine skrajno majhne, preti nevarnost lakote.
Sib-ii snežni mete ž v notranji Dalmaciji j«- nastopil zelo nepričakovano. nenadoma in z veliko
V Zagreb je dospel dopis rimske j burjo. Mnogo ljudi je zasačil pri kurije, s katerim papež svečano j čredah, na potu ali pa v gorah, 'zobcuje iz katoliške cerkve vodi-'kamor so šli po drva. Prav tako telje gibanja za reformo cerkve:'katastrofalni so biLi snežni mett-ži <h\ Stjepana Vklušiča, Antona
zaveznikom ter jih nikakor ni hotel iziiuliiti. gotovo zgodilo, če bi zmagala Nemčija.
To bo se i
Alkohol vzrok smrti.
zasmehovanja tega ali onega.
Tak., viilinio. .la j., ,«, kratkem odmor« zopet izbruh-j, Z^^ m^a^ajo: A,.-!	m°ke'
,	. vi. ,	.	t , 1	. ton Peki ar. delavec južne železni- ivixlka t ermak & Co. v Ljub-
nila vojna v Evi<opi Ni bila sicer proglašena, a organi- ^ ^ je vraC.al villjm domov pro.	.,jani je dobila dovoljenje, da sme
ziran, z oboi-ozelio Silo podvzet roparski pohod je tudi lie- ti Suhadolu. V pijanosti je hotel	vpeljati dva vagona amerikanske
ke vrste vojna, lc da nimajo sedanji francoski junaki 110- prenočiti na nekem kozolcu. Ko	lll<>ke. Cena, ki se jt* uradno ugo-
benega nasprotnika, ki 1*1 se jim upiral ter streljal nanje., i«1 lezel po lestvi navzgor, je zgu-	tovila kot primerna, znaša pri
Na tak način se je seveda lažje boriti, posebno ker bi 1,11 w*™traje ter padel tako ne-	prodaji na drobno 24 K za 1 kg. ne bila v slučaju prelivanja krvi prelita francoska kri,i*re*no' da jebil tak°j Inrtev- I
temveč kri Culukafrov, Senegalcev, Marokancev, Alžir-' » . * • .	• r, ^ctaciJa kleparja.
........j____.. ,...........	- - - ,	i Avromooiina zveza Črnomelj— Z Zidanega mosta T>o ročaj o:
cev ter driue smeti, ki zivi in sme tudi poginiti pod zasci-	vi™.*_t . • • - ^ - • ■ /
r	lil	■	Vinica—Karlovac.	Tukajšnjo orozuistvo je aretiralo
to francoske t rikolore.	Poslanee Nomanič je izpasloval Slavka Kašaja. ki je pod ime-
Do^rxiki v naslednji par dneh bodo pokazali, kaj je pri po&tnem nunisUrstvu. da bo noni Pazarič, gostilničar in trgo-pravzaprav na celi stvari in kaj vse se bo še izcimilo iz 'eden <kI petih avtomobilov, dolo- vec, več dni tamkaj popival in iz-j ne žive v Angliji.
V Angliji namreč morilki
Dva stara lopova s'ta se pogovarjala. Pa pravi prvi drugemu: Veš, jaz jako dobro skrbiri za
v jugozapadni I »osni, os obit o v travniškem Okrožju. Okrog Livna je pri t mu našlo smrt izredno mnogo-oseb in mnogo ovac, k<m.j in goveje živine. Mnogo žrt«*v je bilo tudi drugod.
Pravtako hudi meteži so bili tudi v Bolgariji, kjer so ist ot a ko morali na mnogih progah prekiniti železniški promet. V dnevih druge pfjovk'e decembra jr najiosled zjasnilo in zavladal j»* hud mraz po vsem Balkanu.
Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu.
Špijonska afera v Novem Sadu.	dni se ob veliki udeležbi
Xovosadska policija je izsledila snovala v Sarajevu trgovska in te dni večjo spi jonsko tolpo. Pri | obrtniška zbornica. Za predsedni-zaslišanju je šef te tolpe, neki i ka je bil izvoljen sarajevski tr-Vračarič. priznal, da je dobival gove«* Bieakeie.
Donkoviča in Ivana Cerovskega, župnika hrvatske katoliške župnije sv. Križa. Po preteku stoletij jo to prvo izobčenje katoliških Hrvatov. Nadškof Bauer je izobčenje razglasil po cerkvah:
Za gladujoče Dalmatince.
Patlrijarh Dimitrije. vrhovni »poglavar srbske pravoslavne cerkve. je naročil vsem svečenikom, da naj po vsaki službi božji nabirajo darove za gladujoče kraje Dalmacije.
svojega triletnega otroka. Vsak j denar iz Budimpešte in ga delili dan vržem v njegovo banko deset! ,lied člane. Tolpa je bila izročena! centov. Le pomisli, ko bo otrok sodnemu stolu v Novem Sadu. dorasel, bo storil lahko marsika- i
tero lumparijo. ker se bo s temi	Velika tatvina na pošti,
»lajmi nabralo toliko denarja, da ; Kakor ij>ort»čajo iz Beograda, j«-bo lahko advokata plačal.	bilo te <hu v etksperliciji b.-ograj-
* ; #	t ske poŠte dkfradeno - vrednostno
pismo z vsebino 6(),fJ00 francoskih frartkt>v. (ila^nii krivci sf» že v ro-
Velika tatvina.
V Križeveih so neznani storilci vlomili v tamkajšnjo trgovino z manufakturo ter odnesli 4š bal manufaktumega blaga v vredno-j ti nad 100.000 kron. Vlomile i nn l vdrli skof.i streho. f7wl»>dovanje je ! r»stalo	br^z uspeha.
Nekatere ameriške miljonarke in "dame" iz takozvanih višjih krogov lahko Boga zahvalijo, da
kah praviee. Podrobnosti lii.^"«! '/.liane. Preiskava s»- nadaljuje.
pravzaprav na celi stvari m Kaj vse se no se izcimilo iz eaen ofi petin a-vtomonilov, dolo-	vec, vec dni tamkaj popival in iz- ne zi
trga.	jeeniJi za Slovenijo, vozil na progi	vabil od natakarice Polonce Stu-{ V
Prepričani smo. da ničesar dobrega, kajti sovraštvo	Vbriea—Karlovac. Po	šek 18,025 kwm. ceš, da jo bo po- j ša jo.
r. 1 • .	•» i	i-i ii	,1	obljubi ministra prideta avtomo-	ročil. Df»gn«Tlo se je. da ie dotič-!
ni osvetezcl n<»>t nista sc nikdar rodila dobrega sadu. > „	— -	. *
»l»e-
*ga
Vsa odgovornost za nadaljne. mogoče usmlepoliu4 raz-Vc»je, je v rokah Francozov.
bil v najkra.išem času na svoje nik oženjen delavec iz" Hrastnika mest ivozil lx > dnevno pošt*> m ter tudi osumljen tatvine, potnike. Na ,spomla<l pa. ko pride
Dnevne vesti.
172 INDIJCEV OBSOJENIH NA SMRT.
London. An trli ja. 10. januarja. \ |>«»-.l«»j»j Poročila .z Luekootva javljajo. 1 d« je bila proglašeni« ^mrtna ob-sodba v zadevi 172 Indijcev, ki fco bili obtoženi umora in požiga, v zvezi z up«»r<»m. ki se je za-vršil februarja uit*»eca preteklega leta. Ixprva je bilo stavljenih pod obtožbo 22S ljudi, a 47 so jih oprostili, dva nadaljna sta bila obsojena na dveletno jeeo in na-daljni so medtem pomrli.
Pri upom, ki se je završil dne 4. februarja, je bilo ubitih, sedemnajst domačinov, ki so pripa dali policiji. Demonstracija je bila episoda v proti-angleških izgredih v različnih delih Indije. Ljudska množica v Čavri-Čavra, Jtjer se je završil dot i en i izgred.
jonalistov. S pomoi-jo pr»t>»-voljeev <*o napadli policijski u-njeg.jv štab ter požgali
rad ter
v Jugoslavijo še 105 avtomobilov, pride na progo Črnomelj—Viiiica-K a Ho vac še en avtomobil. Na ta način bo Vinica d»fbila zvezo z flvehu mesti, na kateri je najbolj navezana, dokler ne bo železnice.
Za pogorelce
v Kiiežini pri Črnomlju je interveniral p<«lanee Netnanič in dosegel ^*«Hip»»ri» 40.000 kron.
Skrčenje obrata v tovarni.
Iz Celja »ae poroča, da namerava V tukajšnji fannerski naselbini \v«t*-n v svoji tvomici za posodo ^ je pojavda štorklja in je pu-1 niatu„ ^K-jii ol>rt. ker ni večje-stila družim Anton Habinc sina. pa pov-prwevanja po blagu. Svoj ki je pa žal po 4s urah umrl. r-as je omenjena tvrdka zalagala ^^	j c«li Balkan ter imela tam svoje
AMERIŠKE ČETE POKLICA-( najboljše odjemalce. NE DOMOV.
Pobegnil je
iz državnega vzgojevališča gojenec Ivan Wd>er. star 15 let.
Rasne tatvine.
V Pakiževi trgov h li v Ljubljani .»«• neznan vojak pregledoval in kupoval ž»-pn»- ure. Odločil m* je
Silni snežni meteži na jugu.
Velikanske množrtn* ^o»-ga so
» # »	j padle po južnozapadni Bosni, po
_ . . .	i notranji Dalmaciji, po skoraj vsej
Listnica.	i - . . .	..... _ , -
!l rnt gon in v»s-mi južne srin-
A. B., Chicago, 111. — Žal. da	j,.. Tam je začelo snežiti že dne 8.
še sedaj ne vemo. kje se pravza-	decembra in je /. malimi pre>l^dki
prav nahaja jugoslovanski pri-	snežilo ves teden do 15. d««. Po-
selniški komisar. Jugoslovanska	sebiuio veliko snega je padlo j.o
NEMŠKE ODREDBE PROTI ZASUŽNJENJU.
SLOVENSKA VEST.
East Worcester. N. T.
priselniška oblast bo najbrže.morala imenovati posebno komisijo, ki bo skušala najti tega izgubljenca. In ameriški Slovenci bi se morali malo pobrigati, da bi -e j k«»neno /.a nikljeno uro, vreduojžnjim vred tisto našlo, kar je bilo' 3400 kr»»u. Ko je prodajalka za žnjim vre*l izgubij»-no. trenutek '»ddaljila. je vojak polo-žil svojo >taro nikljeiio un> na {»uit I t»*r z novo uro hitro orlkuril ne-1
Z ljubljanske universe.
Washington, D. C., 10. jan. — Predsednik Harding je danes odredil, da" se morajo ameriške čete, nahajajoče se ob Renu, takoj vrniti domov. Kot ae glasi v državnem departmentu smatra pred i»ednik čas primernim za ta ko-
zuano kam.
Orožniškemu naredniku Cim»*r-majiu v Ljubljani je neznan tat ukradel kolr>. vredno 60(J0 kron.
Iz Smartna pri Litiji poročajo: V Vmtarjevem je bil okra d en posestnik Ignacij Simorfeeič. ko je sel j v gozd. Tat mu je pobral vso oble-. J ko, d\ e uri in prei-ej perila. Imel
je štela dva tisoč indijskih naci- rak.
Ridktor Ušenicnik prosi, da bi, . ^ ^ ... pustili univerzo kot skupno na- J<f	^ da Je Po-
rodno kulturno institucijo izven ! čevlje in svoje stare .pustil političnega boja. Univerza se na-j (>kradeBiemu- Morilcu so na »ledu.
haja v velikih budžetnih (prora-	^	^ , .
čunrikfih) težavah m je nevarnost, ?remog v Prekmurju. če ne bo pomoči, da bo mnogo di- Iz Morske Sobote se poroča, da jakor izgubilo po en, po dva injao v občini Tudkova-Martmje na (če nonr bodiet ne bo pravočasno več mestih nagli premog.
sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam tolnna»tovsvB| pr||ate||a v sta kraju in poslali mu
vlvjko b*ž»s*i zapadni Jlaj-edon'j'. Okrog B^olja n. ]>r. j«- padlo toliko snega, da je moral prekinili ž*-lezniški pr»nn-t bodisi ru« jS-dun kot na <>radsko ob vatrdar-ski ž**leznici. .Mwl Bitolj-in in S -luuom je -»ieer pni vlak voz d ž" č»'Z tri dne. 15. de«-.. na • irad-«ko je <"«tala proga bn-z prone-ta. Okr"-^' T*-t'-va. Go^tivara in K>-'--va j'- sn-ir <k*s*nrel V;Š'U<» -tis-v. Z*'bxiik-a. ki v.«li -»ko^i t--kraj»- na 'Mirid iu Skopi j.*, je morala istotako ustaviti obrat Ohrid je ostal vsled tega izMiran "d sveta. — Tudi severneje okrog prlarena. Pet'i «n na Korovu !"pa<He velike množine .snega. Na-! «prrrtno pa gji je v nižje ležeči Vardarjevi dolini padlo mnogo manj bi še ta je v kratkem skop-neL — Spredaj imenovani kraji leže namreč vsi fpreko 500, 600 do 800 metro»v visoko.
V Črni gori so (padle še večje množine snega,, ki je dosegel ponekod debelino 4—5 metrov. Vsled
Amsterdam, IIol?md.sk.j. 11 i-
bruarja. — V nek^m poročilu i/. Berlina na Kxchange T»-b-graph se irlasi. da je skb-nila nemška vlada uveljaviti naslednje odredbe, kakorhitro bo postalo d<-j.>*tvo /a>edenj*» IJuhr;i od strani Kran-
eo/ov.:
1. — Mirovno [mi^' m <rlasila za krš«-no t< nj»- izvrševanj«*.
'2. — N rnčij;i >c n-
[bo \ •r p
b
pr« ••k.nil
^.ijaia 7. re j>a racija k-
dokler ljt-na.
->. -r—
bo >kr.
ne b
Za V •no.
N»*«i
ta k;
arij«

prav-
»juih pijai
ja i>o pr«»gi
dnevom nar"in»*ga žalovan.
Nepošten jako vič
je f»il neki Jamsftk. ki .se je mudil zadnj«* čaese v Gorici radi dela in ga je vzel J«»žef Boškin. ki stanuje v ulici Cappuemi «t. 1 kot svojega sostanovak»a, ko jc bil ta na eeciti. Dolgo časa sta živela v miru in nI mogel BofSkm niti dvomiti nad Jamwkovo »poštenostjo, dokler aii Jamscfk konono vzel Boškinu par -skoraj popolnoma novih čevljev in iMgin.il. Boakin je zadevo
tega ao bfle seveda vse ceste tako naznanil orožnikom.
GLAS NARODA. 12. JAN 1933
a n e s e n i.
Milu Pnfdj.
if fi
(Konec.)
—	Ni, pri moji veri, da ni! Ca koč eft, ti priseaera, da ni. Evo, ti pa primežem. "Tu glej, že držim kvišku tri prste in prisežem ti, pri komur ho^eš. Pri živem Bogu katoliškem, pri Mohamedovi bradi, pri vsem tem, kar je tebi ali meni .sveto, pri svoji ča.sti. . . no, izberi si!
—	I>obro. sem odgovoril. Izberem si Mohamedovo brado.
—	Brat v Apolonu, je mežiknil ti se šališ, pa videlo se bo. da ®e jaz ne šalim. No, veljaj! Prisežem ti pri Mohamedovi bradi, da tisto, o čemur si blagovolil dvomiti. da bi morda zapadlo, še ni zapadlo.
—	Ni! je zakričal po odmoru, udaril k pestjo po mizi, da so od-skočili k (»žare i. a se naenkrat hehe, nič zlefra ni v nas, zato smo, tako malopridni!
—	Kaj boš torej povedal?
—	- Povedal bom na primer za danes tole; Kakor se spominjaš, 6» m te nekega prekrasnega dne ustavil in obljubil, da kupim v tvojo čast in slavo revolver ob prvi priliki, ko dobim n»kaj honorarja. Pojasniti mi je treba, da sem se premislil.
—	V svoj očast in slavo!
—	Ne! Tudi premislil sem se zopet v tvojo čast in slavo. Kakor veš, sem dobil že med tem časom tnnogo honorarjev, pa se za nobenega nistan kupil revolver Vidiš torei. da sem se Ves premislil. Ali popolnoma se nisem premislil: Osveto hočem na vsak način, samo izdatnejšo!
—	Čenčaš!
—	Saj ni res! Poslušaj, neverni Tomaž: Sestra Roze, moje žene. blagovoljuje mene v svojem življenju jako uvaževati.
—	Križ preko tega! Kaj me briga?
—	Sestra Roze, moje žene. Vne ima rada.
Zasmejal sem se mu.
—	Me ljubi! Je zakričal. Vstal sem, a on za mano, aepe-
taje mi na uho:
—	V dreoredu. oisto v dolj-lijem koneu je sredi nizkega — emrekovega prmieja klop, kamor hodiva midva. Povabim te. da prideš in ležeš onstran klopi v grmovje. Midva prideva okoli desete. Ali <rlej. da se ne izdaš! Skočim vafte in te pobijem!
Toda treba je, da povem vmes še tole stvar: V zakonu sem imel dva otroka, hčer n sina. Moja žena je blago in nežno bitje. Te njene lasrnosti sem spoznal že prej, predno s**m jo porodil, in iz-kušal sem jih primerno ceniti tudi pozneje, ko- sem bil njen mož. Nisem je žalil, ne z besedo, ne z dejanjem. In to si štejem v zaslu go spričo t«ga, ker sta bila njen oče in njena mati dva prava peklenščka. Izzivala sta m*, šegeta-la mojo jezo, teptala mojo dobro voljo in mojo resnoet. Tudi mnogi drugi niso bili bol.iii. Spominjam we nekega duhovnika, ki je krstil mojejra sina. Treba je bilo navesti očetov stan. Boter je rekel. da je pisatelj, a duhovnik ni hotel tega zapisati, če«, da to ziikaksen stan. In vse tako se je kopičilo druffo na drugo. Nekega dne sem priznal samemu sebi, da me je življenje utrudilo, nekako i/pilo kakor ogromna pijavka aLi neviden polip, ki me je vsega ovil s svojimi tisočerimi kraki. Bili so žalostni časi. Denarja malo, stroškov mnogo, a srce, pol no želja in fantazije, spoznava, da je kon»-e življenskih novosti, fcsamo star postajaš z dneva v dan samo pust in siv.
Njo sem imel še vedno rad. ali tiho. v dnu duše — kdo je vedel za to? In v polsanjah sea se domislil, da mi je rekla v davnem času njena sestra, naj jo pustim v miru, ako hočem njene naklonjenosti. Zdaj se je to zgodilo; meseci so tekli, leta so se valila naprej, a ne v-vseh dolgih mesecih, ne v vseh še daljših letih ni bilo trenotka, ni bilo slučaja, da bd naju zbližal za utrip časa. Ali je zdaj nastopil že tisti dan, katerega je napovedovala njena sestra? Naenkrat »o se udale meh-
ke sanje fantaziji želja, in že sem se videl, kako ji hitim naproti, kako jo vidim sedečo na klopi in etrmeeo vame z žametnimi, velikimi očmi. Vendar me ni zapustil hladni razum in znova in znova sem si govoril o nesrečnih zablodah svojih živih misli.
Prišli so name tudi divjejši trenotki. Tako sem se zavlekel po dogovoru s Piškurjem v tisto nizko zeleno smrečje za leseno klopjo .in čakal. Bilo je že jeseni in sapa je trgala list za listom. Pošumevaio je zdaj tukaj in zdaj tam, a preko neba so se vlekli tanki oblaki in pridrževali in propuščali svetlobo lune, da so metale po dolini obromne in valujoče senee.
Prišla sta v resnici; najprej on /a njim ona. Sedla je tik njega na levo stran, a on ji je položil levico okrog vrata.
—	Ali si težko prišla? jo jc \ prašal.
—	Ne! je odgovorila s topečim se glasom. Kako rada pridem k tebi!
—	Ali ti si vendar svoje dni blagovolila uvaževati mojega naj večjega sovražnika, njegovo blagorodje, gospoda pisatja, tepca. . .
—	Ne! Ne! Prisegam ti!
—	Kaj mi prisegaš?
—	Da nisem s svojim srcem niti enkrat pomislila nanj. Sledila sem v duhu vse tvoje mladostne smešnosti in mislila sem toliko in smilil si se mi. Že takrat bi te bila rada. Ogovorila sem te nekoč, predno si me ti poznal, ali se domisliš?
—	Tega se ne domislim.
—	Bil si pijan, vem natanko.
—	Prisezi mi zdaj, da ga sovražiš iz dna duše tako, ker ga sovražim jaz in ker imaš mene rada. In spomin nanj pljuni iz ust kakor smet. ki ti jc zašla med zobe! In priznaj, in prepričana bodi, da je to nizek, človeštva nevreden človek, da je golazen, ki iti vredna drugega, kakor da bi jo zemljan vrgel v jamo in utopil v gnojnici.
—	Sovražim ga iz dna duše, je rekla. On je nize^ člgveštva nevreden človek. Vrgla bi ga v jamo kakor gada in utopila v gnojnici. 9
Nato je pljunila.
—	2daj mi sedi v naročje, ji jc ukazal Piškur in ona je vstala in sedla. Objemi me in poljubi!
Naredila je tako. Glas njenega poljuba se je pomešal med diha-
J
Med najbolj zanimive po vojni na teritoriju stare Rusije nastale države spada takoimenovana — Daljno - vzhodna republika, ki se razprostira na ogromnem prostranstva od Bajkala do Tihega
kar sledi iz priznanja pravice do izkoriščanja zemlje samo onim, ki jo taktično obdelujejo. Ta reforma je uničila seveda vsa vele-posestva, ni se pa dotaknila individualnega kmet i jsicega gospo-
oceana in mongolske meje proti J darstva. To pa je bila tudi edina severu do Ledenega morja. Ta; želja kmetskega prebivalstva, ki
republika datira kot neodvisna država od 1930. leta. Nastala je zbog potrebe, ki jo je čutila sovjetska vlada, ko je njena vojska prodirala na vzhod in se bližala sferi japonskega vpliva. Sovjeti so dobro vedeli, da Japonska ni Denikan, da je njena ar?%ada predobro organizirana in premočna,
je zahtevalo, naj se zemlja razdeli tako, da bodo imeli korist od nje samo oni, ki jo obdelujejo.
druge strani pa je nastala med komunisti in kmetovalci tesna družba iz čisto političnih motivov Komunisti so bili edina stranka v Sibiriji, ki se je konkretno borila proti raznim reakcionarnim
BQRDENS
Farm Products Co*Inc.
Franklin 1423 g
ja mojih želja, ki mi je lagala o njeni naklonjenosti ,in kako resničen hladni razum, ki je črtal njene zaključke! Kolikim je sojeno, da bodo umrli brez tega, za kar so se vse življenje triidili. Tisočerih in tisočerih pota gredo v silnih ovinkih mimo ciljev, kakor bi jih zanašala neka peklenska sapa. Vseh mladost je prava, ' ali srdina življenja je pri stoterih in stoterih blodnja. Starost pa se obrača v zemljo, brez poleta išče po njej in rije vanjo kakor ranjena zver, potikajoča se p opusti goščavi, stikajoča za tihim kotičkom, kjer ji bo mogoče v miru poginiti.
Z menoj je bilo pri kraju. Zablodi! sem bil in nisem mogel več najti pota iz svoje življenske zmede. Spoznal sem bil svojo napako. In ko sem srečal Piškurja, sem ga brezbrižno UJrtavil in ogovoril:
—	Sovražim te, človek, to je gabno, kako te sovražim! sem mu priznal.
—	Tudi jaz tebe„ fej! jc pljunil on. Vem, da nimaš take pisateljske fantazije, ki bi ti mogla to vsaj prilično priobčiti.
—	Zdaj sem si kupil jaz revolver. Vajen sein nanj kakor na svoj nožič.
Posegel sem nazaj v hlačni žep.
—	Stoj! je rekel on resno. Tukaj — sredi trga in prometa se vendar ne bova streljala! Pomeniva se! Napovem ti sestanek!
—	Ne verjamem ti!
—	Ne drzni se mi tega ponav-
zato pa so sklenili postaviti med j vladam in carskim generalom in dvema nasprotujočima si silama: je odločno nastopila proti vrne-pregrado, ki bi onemogočala ne- j šavanju tujih držav, predvsem posredni stik in eventuelne kon-1 Japonske, ki jo smatrajo kmetje flikte med sovjetsko Rusijo in j za največjega sovražnika. V is-Japonsko. Ta republika je edina j tem času pa so se borile druge na ozemlju stare carske Rusije, | stranke predvsem social - revolu-
Cez hip se je čulo, kako so si nekateri oddahnili. Prvi je prelomil tišino starikavi advokat, tožen-čev zagovornik:
—	In Piškur? je vprašal.
—	Alkoholik je, je odgovoril Grivar tiho. Popoki alkoholik. Nima več čuta za moralo. . . za nikogar ne. Tisto noč sem ga iskal, no, kaikor vidite, ga niti danes ni. Pobegnil je.
Predsednik je vstal in namignil roko v ozadje za advokata.
ki de facto ni v federaciji s sov« jetsko Rusijo, vendar pa je tudi ona orodje v rokah sovjetov, ki se ga poslužujejo v obrambo proti nevarnosti od strani Japonske. Ona je sicer na papirju demokratična, v resnici pa je le filijal-ka komunistične Moskve.
Aktivno in pasivno volilno pra-
cionarji in socialdemokrat je proti komunizmu in so dejansko pod pirali Kolčaka. Semjonova, Un-gerna in druge reakcionarne generale. V teh strankah vidi sibirski kmet pristaše one struje. ki hoče vzpostaviti stari režim. — Kajti pod firmo socialdemokra tov in socialrevolucionarjev je
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti?
Pričnite itediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela.
Vaši prihranki so najsigurae-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
A o!
Frank Sakser State Bank
8? Cortlandt Street New York City
Glavno zastopništvo Jadranske Banke.
SKARAMUS
ZA LJUBEZEN ŽENSKE IN DA OSVETI PRIJATELJA.
vico v tej republiki ima celokup- nastopalo po prevratu v Rusiji no prebivalstvo, ženske in moški, veliko število zagrizenih reakci-brez razlike na podožaj, ki ga za- jonarcev. ki so v resnici delovali vzcanajo v socijalnetn življenju, za protirevolucijo. Socialistična ko so dovršili 18 let. Faktična via j stranke so zategadelj v narodni da, ki se voli za dobo dveh let skupdčini v manjšini, poleg njih, potom splošnega, neposrednega kmetske stranke in komunistov Prišel je v ospredje majhen člo- j in tajnega glasovanja je narodna j drugih strank sploh ni. V vrhov -vek, sivkast v lase in kožo, zdrav- ( skupščina, ki pa ni permanentna nem ministrskem svetu pa soci-nik po poklicu. Odgrnii je beli< temveč voli iz svoje srede vrhov- alistične stranke sploh ne pride-prt in vzel izpod njega lobanjo, ni državni svet, ki zavzema v re-1 jo vpoštev. Svojčas so bili komu-
publiki mesto president a. Ta pa 1 nlsti združeni s socialisti, ker pa imenuje s svoje strani ministrski je praktično življenje pokazalo.
Stopil je pred porotnike in razlagal.
—	Tukaj nad levim očesom, je prebil projektil lobanjo. . . ta luknjica, prosim tule. . . in obtičal v možganih. S tem je bilo z zavestjo takoj v kraju; smrt je nastopila v nekaj minutah.
Grivar je sedel in gledal v tla. Naenkrat je vstal in dodal:
—	Tudi njo je izigral. . . kakor mene! Nič mu ni bilo do nje; iš-karjotsko jo je poslal v smrt.
—	Kdo? je vprašal predsednik.
—	Piškur!
svet, obstoječ iz predsednika vrhovnega sveta, II resortnih ministrov in drž. kontrolorja. Ministrski svet se sicer peča z administrativnimi in političnimi vprašanji v državnem obsegu ven d i pa nima tistih funkcij kot v drugih demoikratienih republikah. Teh funkcij konstdtucija natančno ne določa. Vrhovni svet kakor tudi ministrski svet vršita držav-no upravo sklepata in razveljavljata mednarodne pogodbe, skrbita za obrambo teritorija, sestav
Francoski način dvoboja-vrv^r^^mi^ki^
j nekako podrejen vrhovnemu sve-
vanja,
Ijati! Strahopetec nisem! Vidiva nje sape. ki ga je odnesla s seboj, j se jutri 0 mraku bb isti klopi. Ali
veš, ob kateri?
— Ne smej se mi v lice! Ne bodi nesramen!
Kako je vse čudno zmedeno! Naše življenje se mi zdi podobno klopku vrvice, ki so ga dobile
j>od šape mlade mačiee. Sto in sto' _ Prideš?
vozlov je, ki jih nihče na svetuj _ Pridem!
več ne razmota. Treba bi bilo j Kič se nisem razburjal. ,Drugi pričeti še enkrat živeti, ali kdo flan sem sedcl v kavarni kakor se more dvakrat roditi?	j druge dni, čital časopise, doma
Po vseh štirih sem se plazil iz'mirno kosil, se igral z otrokoma smrečja. Liezcl sem v nasprotno I in odšel proti mraku na izpre-
hod. Bilo je mirno, oblačno. Ob takem tihem vremenu pravijo
vtran od klopi. Ko sem se dovolj oddaljil, sem vstal in šel do ceste. Po njej sem se vrhil v velikem ovinku v mesto. Spotoma sem ukrepal to in ono. in napo-
ljudje. da se kuha sneg. Po poti so krakale vrano in čopasti škr-janeki so neprestano tekali sem
Med sem sklenil, da odtrgani od j in tja in prebrskavali s svojimi ni prvega honorarja ki ga dobim. . nežnimi kljunčki konjske odpad-
nekaj denarja in kupim zanj revolver. Tako sem tudi storil. . To je ta revolver.
ke.
Prišel sem blizu- klopi. Ob deski leži na ' ni in levi so rasli kostanji stari in
mizi pred gospodi Vodniki. Skra-ja m« je spreletal pred njim stud in uvidel sem. da ni drugače, kakor da se medsoboj popolnoma udomačiva. Kako naj .ga spretno rabim, če pa čutim pred njim stud? Pričel sem ga nositi vedno •n seboj v žepu kakor nož, denarnico ali uro. Imel sem ga v hlačnem žepu zadaj in posegal sem nalašč pogosto k njemu in ga mečkal v roki. Hodil sem na iz-prehod daleč i zmesta in ga jemal iz žepa kakor dozo za cigarete, deval vanj naboje, kakor sem naprimer jemal cigarete iz doze in streljal ž njim zdaj sem in zdaj tja, kakor bi si prižigal cigarete. Privadil sem se nanj popolnoma. Minil me je ves stud, ki sem ga čutil včasih do njega, in že s?m ga prijel, mi je bilo čisto tako, kakor bi prijel nož, denarnico, lino ali svinčnik. Kako goljufiva je bila £*flta»-
debedi. Stopil sem za tako deblo in čakal in poslušal. Revolver sem bil vzel iz žepa. Mračilo se je bolj in bolj in že sem moral dobro paziti, da sem razločil neznan zaljubljen parček, ki je šel roko v roki mimo. Naenkrat se je prikazal tam za četrtim kostanjem tik klopi obris glave. Obrnjena je bila proti meni, gledada enakomerno. Dvignil sem no ko in meril: pol minute, skoro celo minuto. Nato sem mahoma sprožil dvakrat po vrati. SliSal in videl sem, kako je padlo telo: težko a vendar mehko. .
Približal sem se, in mraz me. je spreletel: Bila je ženska. Pokleknil sem k njej, dvignil glavo od tal: Bila je ona! —
Ta se na je razlomil glas. V podolgovat i obraz je bil bled, skoro zelenkast, a iz temnih oei so se mu kresali ognji. Pto dvorani je bilo vse tihe. —
Iz Pariza poročajo: — Vsa znamenja kažejo, da je postalo dvo-bojevanje izgubljena umetnost v Franciji. Izza zaključka vojne se ! je uravnalo osebne spore ali di-1 ference z golimi pestmi, tako v visoki kot nižji družbi. To je zopet dokazal pretekli teden v poslanski zbornici princ Murat, praunuk kralja, ki se je spoprijel z nekim socijalističnim poslancem ter nato objavil, da bo na sličen način postopal z vsakim svojim kolegom v zbornici, ki bi si drznil vmešavati se v njegove zadeve.
Princ Murat je pokazal precej izvežbanosti v umetnosti boksanja. ko jc premagal potslanca Ev-rarda. Ta poslanec, močan človek ter prejšnji premogar iz severne Francije, se je vmešal, ko je princ izzval prejšnjega držav-negaj podtajnika Borrela. ki je dosti manjši kot pa Murat.
—	Zakaj t»i ne izberete človeka vaše velikosti? — je vprašal Evrard.
—	Vi ste dosti veliki — je odvrnil princ ter skočil nanj, v veliko veselje cele zbornice.
Princ Murat je dober atlet. Star je sedem in trideset let ter član francoskega športnega kluba.
da je sodelovanje med tema dve-ima strankama nemogoče, so socialisti v zadnjem času izgubili vsako inciativo in ne prihajajo kot stranka sploh več v poštev.
Če upoštevamo še gospodarsko stran te nove republike, ki ima velikansko množino rib. raznovrstnih zveri z dragoceno kožuho-vino, mnogo zlatih rudnikov, gozdov in posebno bogato poljedelstvo, je treba konstatirati, da jc med vsemi sovjetskimi federacijami republika Daljnega vzhoda če tudi še ne popolnoma konsoli-dirana, vendar pa gospodarsko in politično najmočnejša. Ta fakt potrjujejo tudi vsi ponesrečeni poskusi stvor it i iz te republike bazo protiboljševiškega gibanja, ki so se vršili do zadnjega časa in Lstotako neuspeh Japonske, ki je bila končno prisiljena, da ugrizne v kislo jabolko in definitiv-no zapusti Vladivostok in njegovo okolico.
*Zadrnžništvo v Italiji.
Leta 1915. je bHo v vsej Italiji le 7430 zadrug, leta 1922. pa je znašalo njih Število že okoli 15 tisoč 500. Če se pa prišteje tej številki še razne poljedelske in druge «adruge, potem znafia število lastnih zadrug okoli 20,000. Vseh zadružnikov je sedaj okoli 3 mi-ljcme. Skupna svota vseh denarnih sredstev zadrug znaša preko 600 miljonov fir. Osrednji zavod sa lastne denarne z&dbige razpo-,laga s kapitalom v zneska 290 miljonov lir in je eden največ zadružnik denarnih zavodov sveta.
tu in je le njegov izvršujoči organ tako, da so vsi sklepi veljavni šele tedaj, Če jih sankeionira vrhovni državni svet.
V sedanjem ministrskem svetu pripada deset ministrov komunistični, trije pa nobeni politični stranki. Te visoke državne funkcije pa niso preveč dobro plačane. Tako prejemajo ministri 120 zlatih rubljev mesečno, njihovi zastopniki pa 80 do 100. Sedež vlade, ki je, kot vidimo, v resnici komunistična, je mesto Čita. — Sestav vrhovnega državnega sveta z ozirom na politično prepričanje je isti kot podrejenega mu ministrskega sveta. V prvem in drugem slučaju igrajo komunisti v državi glavno ulogo. Glavno besedo in največji vpliv v ministrskem svetu imajo Nikiforov, Jan-son, Pjetrov in Kozminskij. Drugačen je položaj v narodni 'skupščini. Med 400 delegati skupščine ki je bila sklicana 1. novembra lanskega leta. je bilo samo okrog 70 komunistov. Najmočnejšo parlamentarno grupo tvorijo kmetje, ki so imeli v zadnji narodni skupščini okrog dvesto delegatov torej polovico vseh članov skupščine. S tem je seveda komuni* torn zagotovljen uspeh. Vzrok, da kmetska stranka voli v najvišje izvrševaine organe vlade komuniste, je njihova zmernost in pa-1 V Bessemer, Pa., je umrl pri-metna politika, ki se bistveno! ljubljeni rojak in dolgoletni na-
Koliko poje človek v 70. letih?
Dokazano je. da poje človek, ki doživi starost 70 let, v vsem svojem življenju več kot 8 vagonov hrane. Za obstoj rabi človek dnevno kilograme hi 10 gramov hrane. (Seveda je v tem vračunjena voda.) Če pomnožimo to količino M številom dni, ki jib ima leto, potem dobimo teoe od 81,760 kilogramov. Ker ima. en vagon 10.000 kg, zavžije torej človek v svojem življenju hrane več kot 8 vagonov. Z dragimi besedami se pravi to, da poje človek 1328 kg več kot pa tehta. Tako so izračunali Angleži, ki pravijo, da je njihov račun le za srednje razvite ljudi.
Proti ženski volilni pravici.
Fraricoeiki *»enat je s 156 proti 134 glasom odklonil diskusijo o zakonu, po 'katerem bi tudi ženske dobile glasovalno pravico.
SMRTNA KOSA.
razlikuje od moskovske komunistične trdovratnosti. Sibirski ko-, m un is t i stoje na stališču, da bo ustvarjenje njihovega programa mogoče šele v bodočnosti Zato ne priznavajo samo osebne posesti, marveč so njeno nedotakljivost zaščitili tudi potom konsti-tucije. Osebna last zemlje po tej konstitueiji ni priznana, marveč je vsa zemlja državna last in tvori narodni zeazadd kapital. Zato pa je ostala v veljavi osebna posest zemlje, in popolna svoboda prodaje pgljeddskih pridelkov,
roenik Gtas Naroda, Mike Slapni-čar. N. v m. p.
ZDRAVNIK REVEŽE V
NA TiaOČE JIH JE OZDRAVELO.
Is vaeb delov sveta mi pišejo ljudje, ki so bUl bolni, ter mi pravijo, kako zelo jim je pomagal Bolgarski Krvni Čaj.
To Je sdravnik reveža. Lahko se za pri. pravi in je selo poceni.
Pomaga saprtju. Želodcu, jetram, ledi ca m ter Kolesnim v črevesju
Če za vzamete vrelega, pomaga hitro ubiti prehlad ter zaiti t i zoper influenco.
pljučnico in druge bolezni.
Bolgarski ŽelIMni Čaj -prodajajo lekar-larji vsepovsod, ali po poitl zavarovano 1 velik druiinskl zavoj za $1.25. ali 3 zavoje za 93.lt ali • zavojev za 95.35. Na-»lov H. H. von Schllck. President Marvel Products Commpany. 9 Marvel Building,
Kako si je pridobil tekom dni slavnih doživljajev Andre Louis Moreau, — begunec, — potujoči igralec — mojstrski borilec slavo iu srečo s pomočjo svojega meča.
Pozorišče romana "Skaramus" se nahaja v Franciji, za časa velike fdancoskc revolucije. Prisiljen bežati radi svojega revolucijoiiarnega delovanja, se je pridružil glavni junak tolpi potujočih igralcev ter prevzel ulogo Skaramuša, enega glavnih značajev francoske drame, kcijega dovtipnost, rovar-stvo ljubezen do pustolovstva se je popolnoma prilegala njegovi lastni naravi. Njegovi doživljaji, do ko-nečnega srečnega zaključka, so bili številni in presenetljivi, in povest o njegovi ka-rijeri je verna slika Francije tekom terorja.
Mogoče ni nobenega drugega živečega pisatelja, ki bi znal tako kot Rafael f>;i-batini oživiti na tako izrazit način vse važnejše dobe zgodovine. To je storil on v Skaramušu. Spredel je romanco, ki bo povedla čita-telja skozi dni slavnih do-, življajev na tako živ in mojstrski način.
Ta slavni roman, ki je vzbudil velikansko pozornost, bo pričel izhajati v našem listu prihodnji četrtek.
Doctor Moy
je uspešno zdravil naduh:.. božjastne na-|pade. padavico, za-striDljenje krvi, valed zaprtja, srečne jetrne, ledične in pljučne botsznl; lan-lezni v želodcu, ala-vi ali hrbtu; b-j!e-člne v prsih, unete oči, roke. noga ali hrbet; otekline, rev-matizem: koine bolezni. srbečico. oqr-ce. oslabelost, moike ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operacife v na^lkraj-iem času po najnižji ceni. L'rade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do 6. zveCer. Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FTJEY MOY
308 GRANT STREET
PITTSBURGH, PA.
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, alik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite ga. še danes.
■SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St, New York
ir Doto« as tUdI pri sastopnlklb
gr Glas Naroda.
—AADVSRTISK-IN MQLA.S NARODA".
KAPITAN BLOOD
VJIOOV1 ODII1JA,
Spini RafMl Ba hatful Za "CHm Haroda" prani o. F.
95
(Nadaljevanje.)
Lord Willougby s»e je sumljivo ozrl nanj.
—	Ali mogoee upate, da se bo ined tem časom vrnil Bishop ali da se bo i>ojavilo brodovje admirala Van der Kuylena ? •
•— Prepričani ^te lahko, da ne mislim na nič sličnega. Jaz mislim 1»' na to, da bo v tem spopadu trpel M. de Rivarol, ki je vihrav človek, nekaj nktnic in da bodo jnjstale vsled teka prilike zame nekolika boljše. Čas bo odjadrati naprej, ko bo oddal fort svoje zadnje strele.
- I)a, da. — Ta izraz odobravanja je prišel iz ust generalnega governerja kot kašelj. — Razumem, kaj nameravate ter mislim, da imate popolnoma prav. Vi imate lastnosti velikega poveljnika, kapitan Blood. Prosim vas za odpuščanje, da vas nisem takoj pravilno razumel.
—	To je zelo lepo od vašega lordstva. Vidite, jaz imam nekaj izkušenj v akcijah take vste in čeprav hočem sprejeti vsak riziko, katerega moram, ne b«m sprejel nobenega, ikaterega mi ni treba. Seveda .. . Prenehal je govoriti ter prisluškoval. — Imel sem prav. Streljanje postaja slabše. To pom en j a konec Mallardovega odpora v fortu. Hej, Jeremija!
Sklonil se je preko ograje zadnjega krova ter dal svoja povelja jasno in odločno. Piščalka krmarja se je oglasila ?n v trenutku se je prebudila ladja, ki je navidez spala, k novemu življenju. Bukanirji so pričeli dvigati jadra. Par trenutkov pozneje je pričela Arabella jadrati naprej in njej je sledila Elizabeth, ki je sprejela vsa povelja z Ara bel le. Ogle, glavni topničar, ki jc bil pozvan k kapitanu, je dobil od Blooda konečna navodila, predno je odšel na svoje mesto.
V teku ene ure m» zavili krog rta ter stali ob vhodu v pristanišče. V istem trenutku so se tudi pokazali trem ladjam M. de Ri-varola.
Kjef- je stal preje fort je bilo opaziti sedaj le kup kadečih se razvalin in zmagoviti Francoz se je pripravljal, da doda k svojemu dosedanjemu plenu še nadaljni bogati plen, katerega mu je
nudilo mesto.
Blood je pregledal
ii ni
NARODA, 12. JAN. 1923
1 *
Električni Preiti
po obročnem plačilnem načrtu.
Elektfttnl Radiant Grelec vzdrži subu gotico v mrzlem vremenu.
EUisonorl odjemalci lahko kupijo te Električne tlrelce po o-b ročnem načrtu, s tem. da plačaj« na roko. Ostanek lahko plačate v dveh obrokih jm> $4 z vašim meseC-uim računom aft elektriko. Te električne Grelce laliko vidite in naročite v katerikoli izložbi.
The New \x>rk Edison Company
. General Offices: Irving Place an<f 15th Street
Podružnic«, kjer ae razkazuje in raaatavtja eiekiiičn« priprav« za. udobnost obCinatva.
•o Norfolk St 10 Irving Place
i»4 West 4*d St >51 East Itth St tf East 115th St
36* East 14.9th St 555 Tremont Ave
ulici Caaale št. .'55 v Gorici vlomili v njegovo stanovanje ter mu pobrali kolo s parom čevljev vred v vrednosti 8CK> lir. O tatovih seveda ni nobenega sledu.
Dva nova zvonova dobili.
V Goetečah, fara Sora, je mali (jsamljeui zvonček dobil nova to-vannša, dva jeklena zvonova.
Jugoslavia irredenta.
Naša glasba v Julijski Krajini.
Iz Gorice poročajo: Med sloven-Hkimi pokrajinami se Primorje pred vojnim časom nikoli ni odlikovalo tpo 'baš intenzivnem delovanju na polju glasbe. Bili smo v tem pogledu na jako primitivni frtopnji. Trst in Gorica sta idcer imela svoji "Glasbeni Matici", ki
mnogo pretrpela vas Kozana, župan Obljubek. posebno pa oni, katere so dolždli dejanja. To sta bila dva mladeniča: Mihael Srebruič in Josip Vendennin, ki sta bila zaprta eno leto, dokler nd bila zadeva slednji« in sta bila oba izpuščena. Primanjkovali so dokazi za naidaljaije postopanje proti njim.
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v'Ame-riko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi od ameriškega konzulata potrjesiga lista za Ameriko mi lahko izplačamo „ ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu,! -?avre toda znesek za posameznega od- Januar*at
.	,	Torek. Hamburv.
raslega potnika ne sme presegati 3000 francoskih frankov, to je ■protivrednost o i približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju

Kretanje parnikov - Shipping News
JU
13 januarja.
Lapland ;Cb«rbours 17. januarja:
President Monroe. Cherbourg;
Paris,
18. januarja:
Mongolia. Cherbourg tn Hamburg; Ta-ormlua. Genoa; Mount Clinton. Hamburg SO. januarja 1
AiMriea, Cbtrbourt la Bmnn; Olympic. Cherbourg; Conte Rosso. Genoa; to-loiiihim, Boulogne In Rotterdam,
as. januarja t
Pittsburgh. Cherbourg in Bremen. M, januarja:
Prtddant Van Buren. Cherbourg. M. januarja:
Mlnnekahda. Cherbourg In Hamburg, fcyua. Hamburg.
rr. januarja:
President Harding. Cherbourg In Bro-nran; Prsotond. Cherbourg in Aatwarp:
President Wilson, Trst; La Lorraine.
I. januarja t
Chicago. Havre;
Berengaria, Cherbourg.
a februarja:
Colombo. Genoa: Manchuria, Cherbourg In Hamburg; Wuertemburg. Cherbourg In
Hamburg. 10. februarja:
Olympic. Cherbourg.	Roosevelt,
Cherbourg in Bremen; Finland, Cherbourg in Antwerp; Noordatn. Boulogne in Kotterdam.
13.	februarja*
Berengarla. Cherbourg; Canoplc, Cherbourg In firemen.
14.	februarja:
. Pres. A(l.tm.i, Cherbourg.
15.	februarja:
Mount Carroll. Cherbourg In Hamburg.
17. februarja:
Pres. Arthur, Cherbourg In Bremen; Giullo Cesare, Genoa; Nlew Amsterdam. Boulogne in Rotterdam; Samand. Cherbourg
20.	februarja:
Rous.lion, Havre; Berengaria, Cherbourg.
21.	februarja:
France. Havre; Saxonia. Cherbourg In Hamburg; Orduna. Cherl»ourg in Hamburg: Pres. Monr«w». Cherbourg.
22.	februarja:
Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Han-
31. januarja: President Polk,
sa, Cherbourg in Hamburg.
' 24. februarja:
Cberbnorg; Orbita. ( Volendam, Boulogne In Rotterdam: .	Cherbourg In Hamburg; Antonla, Cher- iApian<|.Cherbourg: Pres Fillmore. Cher-
pa lahko izplačamo brez izjeme hourg in Hamburg.	, bourS in Bremen	«
vsakemu poljubne zneske v ame-r- !*bruap£?:	, , „ * .
r "	Mount Clay, Cherbourg in Hamburg.
riakih dolarjih. •	1. februarja;
Pristojbina za izplačila do $10	G«org« Waahlnatnn. Cherbourg tn Bre-
r/. . - . j A-«« j	Tien: Zeeland. Cherbourg
po o0£, za izplacda od $10.— do
... . „ . , ... , .	6. februarja:
$50.— po $1.—, za izplačila, ki
La- Bourdonnaie. Havre.
sta gojili glasbo v okviru progra- To Jf zo*** eua	krivK>' kar
ma, kakor ga more imeti enostav-j ^ godilo zadnje case Slona glasbena Kola. Večjih uspehov vencem. Kdo bo povrnil zgubljen.
pa podružnici Glasbene Matice v j ^	kdo bu
Trstu in Gdrici nista dosegli, ako PlacaI	trpljenje?
izvzamemo kratkotrajen slovenski j
kvartet v Gorici pred vojno. Go- j	Skrivnosten dogodek,
rici je dal obiležje resne muriekal- i	orožnika,''ki sta patmlirala
ne kulture g. Mich*. Žal ga je ponoči po Sv. Soboti pri Trstu, sta
presegajo znesek $50.— po 2 centa od sto.
Frank Sakser State Bank, 92 Cortlandt St., New York, N. Y.
7. februarja:
j President Garfield, j ca, Genoa.
, 28. februarja •
Conte Rcstto. Genoa: Pres. Van Buren. Cherbourg.
1 marcs:
Mlnnekahda. Cherbourg In Hamburg. | 3. marca:
j Kroonland. Cherbourg !n Antwerp; [Pres. Harding. Cherbourg in Bremen.
Cherbourg: Amerl-
7. marcs: Par:«, Havre.
nenadoma zaslišala obupno klicanje na pomoč, ki je prihajalo izpred bližnje hiše poleg čistilnice riža. Funikeijonarja sta šla brž pred tisto hišo ter našla tam na tlaku elegantno oblečenega moškega, ki ae je izvijal od bolečiin.
m rani. Nato j«- prišla nailaljna salva z Eiizabetlie in konec-j izredno delavna in uspešna sila na '^kal moža ter ugotovil, da ima
nad 4 centimetre dolgo rano 11a čelu bi več prask na obrazu. IVel-niški strežniki so mu obvezali rane ter ga prepeljali v mestno bol-OT_ j nianieo. Tam se je ranjenec identificiral za Aleksandra Deklevo, Ktarega 30 let, stanujoč v ulici S. .Francesco d 'Ansesi št. 30. Službujoči tpolicist v ibohiišuici ga- je za-Hlaial. Dekleva je izpovedal, da je padel z drugega nadstropja. Ni pa hotel povedati, kako je padel. •Policijskemu dblastvu se zdi ta dogodek nekoliko zagoneten.
ter ž njim priredil nekaj kramo
u-*pelLh koncertnih večerov. Ku-
.... ,	.. , ... „ ,	. -	.. marjeve uspehe je priznala tudi
zavetih in obe preostali ladji sta koncentrirali svoj ogenj j iLaIjajlska ^^ ki ^ doslej ^
ranimaJa za naše kulturno delo m
nam v tem oziru odrekala vse k možnosti. Velik pevski zbor Zve-
\ vojna prestregia, da bi mogel svo-francoskc ladje ter sc nasmehnil. Victo- i jo nalogo izvršiti v redu do kon-rieuse in M«-dusta sta trpeli le malo škode, a tretja ladja, Baleine, j ca. Prevrat in politične posledice ni prišla več .v pošte v kot bojna sila.	'	^ novega položaja po premirju Kta
—	Vidite, — jc rekel Van der Kuvlenu in ne da bi čakal na j kdlturne duliove v Julijski Kra-o«lgovor admirala, je dal. povelje: — Naprej.	] imi razgibala do «e ne dosežene
Pogled na t<» veliko rdečo lazijo je moral v veliki meri zmanj- I	Najprej je tržaško Glasbe-	... ,	„ .
, ♦ Vf 1 » 1 1» I	1	t j ! no Matico prevzel g. Topic. Opra-] Obraz je imel vos krvav; tožil je,
sail radost M. de Itivarola. Predno pa .se jc mogel premakniti, da * , . . ..	\ , ^ -	^ ______J A_______
. .	. - • - ,	• m -1 1 1 -	. vil je pri nji mnogo dela. Ko je g.!da je po nesreči padel z drugega
P^rrhnm povelja m se predno se je ckMociI. kalcsna povelja TopiO od»el iz Tr^^ v MariW je^1 nadstropja Kmalu jc skočil eden da. je planil nanj cel vulkan ognja in kovine z ladje bukanirjev. ; bil z	^ v 'xr-1 ^ned ororaiiWov v sosednjo čisti 1-
Arabella je jadrala naprej v svojo smer ter napravila, prostor Eli- j poVcrj-m	kateremu se j riža ter tam telefoniral na re-
zabethi. ki je izvršila kmalu nato isti manever. Docim so bili Fran- j p^ejo kot glasbeni pedagog! postajo, ^ez nekoliko minut eo/.i še vedno presenečeni in polni paničnega strahu vspričo tega ' pridnteil pianist g. Srečko Ku- i ^ Piiš«1 ^ lice mesta zdra\-nik nepričakovanega napada, se je Arabella vrnila ter oddala polno mar. G. Kumar se°je izkazal kot'tc,£a dobrodelnega zavoda, pre-.salv-
no ji je poslal trobentač preko vode signal, katerega je llagthorpe j polju naše glasbe v Julijski Kra-p«>|x>lnoraa dobro razumel.	, jnii. Odpfl je lastno glasbeno šolo,
—	Sedaj, Jeremija, — je vzkliknil BLood. — Naravnost med- ! prirejal je samostojne koncertne nje, s<« predno se zavedejo. Pripravite se za naskok. Hayton, kav-1 večere, a lota 1921. je izvršil svo Ije Povej topničarjem, naj streljajo tako hitro kot morejo basati. ! dosedanje največje delo
Vrgel je vstran s\t»j klobuk ter si pokril glavo z jekleno čela-i ^iziral je .sijajen pevaki zbor do, kater,, mu je prinesel neki mlad črnec. — Edina prilika za nas !	jugoslovanskih učiteljev"
je, da naskočimo ladjo. Francozi imajo preveč topov.
Vsa ta povelja so bila v trenutku izvedena. Francozi so se ko-
na Arabello.
Bukanirji so streljali visoko, da uničijo svoje nasprotnike na j krovu, a Francozi so streljali globoko, da potope ladji nasprotnikov. Arabella se jo zibala ter omahovala pod temi strašnimi udar-»•i, čeprav jo j«» Pitt obrnil proti Francozom tako, da je nudila kar najmanj rilja. Za trenutek j<* izgledalo kot da se obotavlja, a nato j«» planila naprej z razbitim sprednjim delom ter veliko luknjo ravno nad vodno črto.
Medtem pa so pripravili Francozi isti sprejem Elizabcthi. Arabella. ki jc izkoristila slehrni vetrie, jc potiskala naprej, da sc spoprime 7. Victorieuse. Se predno pa je mogla doseči svoj cilj. je francoska ladja zopet nabasala svoje stranske topove ter oddala na bu-kanirsko ladjo salvo iz neposredne bližine. Sredi grmenja topov, pokanja lesa in stokanja ranjenih ljudi je napol opustošena Arabella planila naprej v oblak dima, ki je skrival nje plen in nato jc prišel Havton ter sporočil, da se Arabella potaplja s sprednjem koncem naprej.
Blood je Imel občutek, tla mu je zastalo srce. V istem, trenutku, v trenutku njegovega obupa, pa sc je prikazal skozi dim modri in zlati bok Victorieuse. Pa celo tedaj, ko je zapazil to. se mu je
zdelo, da vozi njegova ladja vedno bolj počasi in da se bo potopi- i ne, Schumann a in drugih. Poleg la še predno bo prišla do francoske.	»pianistk sta nastopili gdc. Anica
Oba, lord Willoughby in admiral Van der Ku.vlen sta klela ter J.eUc*	z Lajovčevimi
pričela zmerjati Blooda, da jc stavil na ta način vse na eno karto.
—	Nobene druj-e prilike ni bilo, — je vzkliknil Blood, ki je bil skrajno og<orč«i in vialosten. — Vidva pravita, da je bik> to
vobupno in bedasto podjetje in tako je bilo v resnici. Prilike pa so zahtevale ravno to. Pogorel sem tik pred zmago.
Ni pa še popolnoma pogorel. Havton in drugi katere je priklicala njegova piščalka na sprednji del, so pripravili kavlje. V razdalji devetih ali desetih jardov, ko sc je Arabella že potapljala pred očmi vzradoseemh Francozov, so skoC-ili ti možje naprej ter vrgli .k a vije preko prepada. Dva izmed štirih kavljev sta se zapiči-la v krov francoske ladje. Hitra kot misel j« bila nato akcija teb »►dlcK-nih. izkušenih bukanirjev. Brez obotavljanja so se vrgfl na vi»rij?e ter jih pričeli vleei, da potegnejo obe ladji skupaj. Blood, ki je opazoval ta manever z gornjega krova, je zakričal navzdol:
—	Mušketirji na sprednji del.
Ladji sta prišli druga poleg druge. Blood sam je planil navzdol ter pričel dajati povelja z naglico hurikana, prav kot m zahtevale j ^^ 80 P1^ enim letom
okoliščine.	: f**®4* It*i o dogodkih v Ko-
Jadra so spustili navzdol s tem. da se presekali vrvi, ki so jih	~	^^
. eez 23. uro m ao «e po tej priliki
zc jugoslovanskih učiteljskih društev deluje pridno še naprej in se marljirvo vadi za nove nastojK?. G. Kumar namerava na poletje 1923 iti ž njim v Italijo, da pokaže tudi italjaaiski koncertni publiki moč in lepoto naše vokalne glasbe. Poleg tega sc jc pod umetniškim vodstvom g. (Kumarja v zadnjem času vršilo nekaj manjših koncertnih večerov, kjer je nastopil glasbeni naraščaj Julijske Krajine. Tak koncert se je 9, dee. vršil v Trstu. Na njem sta nastopili mladi pianistki gdč. Marjetica Borto-lottijeva ter gdč. Karmeia Kosovelova; njun program je obsegal skladbe Chopina, Novaka, Smet a-
skladbami; na programu je bilo tudi nekaj recitacij. Koncert se je ponovil v soboto 16. deC. v Gorici z malimi izpremcrabami. Na njem je nastopil poleg gdč. Bortolotti jeve in Kaaoveiove	kompo-
nist g. Marij Kogoj, ki je med recitacijami improviziral na klavirju. Julijska Krajina tudi na polja glaabc pridno dela, druži svoje si
le in jih manifestira javno, da tudi drugoTodci spoznajo, kako pogrebno jo bilo njihovo nekdanje naziranje. da smo Slovenci nekulturni barbari
Tq ntdottaem uprti.
spajale z jarboli. Prednja straža naskakovalcev, močna sto moč,
sprli c orožniki. Pri tem je prišlo
je bila poslana na prednji del ladje in vsi ljudje so bili pripravlja do ^.nj* » ^ »det je ni za naskok z* trenutek, kb b. se ladji približali druga drugi na ba ^^	finane*. C*Vardfi.
za^losT no razdalo. Vsled tega je Arabello dobesedno vzdržalo na j j^j ^ tudi H fanti plcxial BUo je površini par kavljev. s pomočjo katerih se jc oprijemala ladje jasno, o4Jye ie priletela krogla, Vietorieuae.	J a ao mveda obdolžili'zločina Slo-
. .	, ^ _ /Mit WritosAmMl %	• ^ 1vence. Radi te^a dogodka je zelo
Vlom v železno blagajno.
V	Trstu so vdrli neznani vlo tnilci v skladišče tvrdke Leipziger in prevrtali veliko železno blagajno ter odaieali iz nje 2 zlati uri, 12 ižlic iz alpake, 3 krogle iz slo-nove kosti, 3 snetiuje, 200 mark, 150 dinarjem- in 150 lir. V blagajni se je nahajalo tudi 100,000 avstr. kron, katere so svedrovci velikodušno pustili v blagajni.
▼jet tat.
V	Gorici se je nahajal neki de-zerter iz Ljubljane, star 21 let. ki ni vedel, od česa naj živi, zakaj dela ni mogel dobiti. Ko je dolgo časa pohajkoval po mestu hi ga je že želodec začel opominjati, se je odločil, da bo kradel. Poizkusil je
svojo srečo *pri trgovini Umberto Maixiier, vlomil je' vanjo in začel pridno s svojim delom; nakladal je namreč salamo, sardine, šuitko tn druge dobrote ter se je hotel na ta način založiti za dalj časa. Gospodar trgovine, ki stanuje v prvem nadstropjn, pa j« slišal ropot jn prišel ravno o pravem času t£r zasta\Tl tatu pot iz trgovine, ki je obstal ves zarzet kot ptiček v kloaki, iz katere ni našel izhoda.
V tegn pa sta prišla dva orožnika, ki sita tatu odgnala tja, kjer bo imel dovolj časa za razmišljanje o
tatvini in o dezertaciji.
Tatovi r stanovanju.
V	Trstu je Marija Getič pustila svoje stanovanje v nI. Moise Luz-satto at. 3 za hih brez nadzorstva. To ugodno priliko so uporabili neznani obiskovalci, ki so zlezli v stanovanje ter odnesli nekoliko datenne in perila v vrednosti nad 1000 lir.
Kenam zlikQyci so ob nena-.vzdanoati stanovalca Kardinaka v
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker Število priseljeneev je omejeno.
Ako nameravate potovati v stari kraj, pLšite nam za pojasnila, to bo v vašo lastno korist.
KDOR NI AMERI&KI DRŽAVLJAN. PA BI RAD ŠEL NA OBISK V STARO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO, NAJ PIŠE TER MU BOMO DALI VSA TO-ZADEVNA POJASNILA
Frank Sakser State Bank
SS Cortlandt Street	New York
ANCHOR
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
Vaak tank •Jplaj« «4c* Mnlufc T*Uk**>».
AQUITANIA . . 45,647 ton MAURETAN1A . 30,704 ton BERENGAR1A . 52,022 ton
Razkoinc kabin« tretiega razreda z 2. 4. 6 poatdjami.. Krasna obednice. kadilnica In poeivaiiftia. Ptfkrit promenadnl krov. Izborna hrana. DomaČa udobnosti.
Nobena skrbi. Glede kart ln druži h Informacij vprašajte najblit^ca aaen-ia v vaton ali v okolici.
BAVNOKAB JS UŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Najnovejša iluatrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena a poštnino ^
SLOVENIO PUBU8BZNO 004
82 Cortlandt Street, N«w York Citj, M. T.
yWffiffWffilVgaCiCBS
NA PRODAJ
mala farma, eno uro iz New Yor-ka, pripravna za vaakegra. ki dela v New Yorku; lepa hiša. Cena samo 5000 dolarjev. Tisoč- takoj, j ostalo na obroke. — John Put rich, i Pinelawn, Long Island.
OPOMIN.
Opominjani rojakinjo M. E. v Oglesby, 111., spolni tvojo obljubo. ;Povrni stroSke, katere sem imel s teboj. Ako se mi v 14 dnevih ne oglasi«, javil te bom slovenskemu narodu, s kakšno zvijačo ai prišla v Združene države. — Frank Ga-sperut, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
VELIKI
Ko mpletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. *
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
= Cena • poštnino =
§0 tJ/TV
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Stre«! NEW Y ORK CITY
j Kje se nahaja JAKOB SKOK? | Doma je iz vasi Lokve, podoma-če KeWrov. i'n-d dobrini letom sva bila skupaj v James City. Proisim.^a, da se oglasi. — Spela Maček, Box 187, James City, Pa.
Rada bi izvedela za naslov svojih dveh prijateljic: SLAVKE FOUSHE in VERONIKE MAL-NER, "ki se nahajata nekje v New Yorku. — Prances Verho-vee, 1T6 Center St., Barberton, Ohio.	(12-13—1)
SfenehJlriE
Hitra sloZba v Jugoslavijo.
PARIS .............
ROUSSILLON ......
LA BOURDONNAI » ROCHAM BEAU ____
17. januarja 17. januarja . februarja 15. februarja
Izborno udobnosti — kabine za dvo. Hlri In fteet ooeb. umivalnica In ta-koCa voda v vsakem prostoru — jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt, pokrit krov. »lavna francoska kuhinja, vino ln pivo brezplafiro. ■odba. plea. Roatrežnlkl govor* mo.
vensko In arbske.
Najetarejia kompsnlja. k| prsvafs lupoalovanake potnike.
Posebni parnlikl vlak vzame pot. nlke in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
No vlaku Iz Havro v JugoelaviJo j« kompanijskl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoail« so oglasite pri lokalnem French Line. agentu ali v
KOM PAN IJ SKI PISARNI It State Street	Now York City
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" ▼ državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiakal naš potovalni rastepnik
Mr. ANTON BIMOlO,
kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nai list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Sla veni c Publishing Co
COLUMBIA GRAMOFONI
AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezjflačni cenik na
IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONBMAUGH, PA.
On Je edini »lo»>n»k| zastopnik la Columbia gramofone in ptoiče v Conemaugh.
Vdika Bhznikm
Pratika
(i flnai Mlatiti.)
Ona i imžtrriiift tOe .28 pnftflE ..1... $8.78 80 pntik	0JO
100 pntik ...... 12.00
Stomfc PiHsMik Ca,
n.CMUQStiil ^ HvYirt
Or Doba aa tuffl pri aastoanfldh
Praktični
Priročna, šepna, knjišica, ki imA tm kar je ▼ kupčiji potrebno, še natančno izračun jeno, kakor tudi aa m	izračun j en jo obrati«
KnliticA jo trdo ToaanA, stana
8L0YENI0 83 CortlAndt Btrat
CO. Vow York