Slovenski dom
liga žena mati v San Martinu zveza slovenskih
v San Martinu	MATER IN ŽENA
vabijo prav vse matere in žene iz vseh domov, da se skupaj s svojimi možmi ter sinovi in hčerami udeleže
VELIKE BOŽIČNICE
ki bo v nedeljo, na praznik sv. Štefana, 26. decembra, ob 17 v dvorani Slovenskega doma v San Martinu.
Lep in pester spored. Nato pogostitev vseh navzočih. — Prostovoljna vstopnina se bo porabila za podpore potrebnim rojakom v sanmartin-
skem okolišu.
Deseta otroška kolonija odpotuje iz Buenos Airesa v ponedeljek, 27- t. m. ob 22.20 z vlakom Sierranoche štev. 15 (voz št. 33). Otroci naj se zbero na postaji Bme. Mitre v Retiru ob 21. Vse prosimo, da poravnajo razliko vsaj do
23.	t. m. v pisarni Zedinjene Slovenije. Kolonijo bodo spremljali: ga. Olga 0-mahna, gdč. Anica Šemrov, Renata Sušnik, Nina Pristovnik in Ivanka Makovec ter g. Nace Grohar.
26. decembra, na Štefanovo popoldne, ima
mladina iz Carapachapa DRUŽABNO PRIREDITEV
IGRA SLOVENSKI ANSAMBEL
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja referentov Zedinjene Slovenije
bo . 16. t. m. ob' 20. uri v društvenih prostorih.
Medorganizacijski svet se sestane 17. decembra ob 20. uri. Z ozirom na važnost zadnje seje letošnjega leta, vabimo -vse člane, da se je gotovo udeleže, knjig ie v .prodaji. Glavni dobitek je Rifa za, izdajo slovenskih šolskih stereofonični kombinado.
O inflaciji v Argentini bo predaval-bivši, ekonomski minister g. ing. A. Alsogaray v okviru prosvetnega veče-
ra ZS dne 20. decembra ob 20 v Slovenski hiši. Ker je snov predavanja važna, pričakujemo obilne udeležbe.
Naš dom v San Justa
poklanja vsem članom in prijateljem v sklopu 15. obletnice V Domu bomo imeli tudi letos na Sveti dan ob 19
SLOVENSKO BOŽIČNICO
z vmesno, prvič predvajano božično igr0
R. Brasa:
TRIJE MODRI
V priredbi Kulturnega odseka in sanhuškega odseka Zveze žena in mater.
Režija: I. Oven
Glasba: S. Lipušček
Scena: T. Oblak
Prispevki prostovoljni
ESL0VEN1A UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7218
«■■■■■■■■■i
■■■■■BBBBB.BBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBi
V Slovenskem domu v San Martinu RAZSTAVA SLIK
slikarjev g. IVANA BUKOVCA irt g. ANDREJA MAKEKA
Začetek z uvodno besedo g. Franca Papeža v nedeljo, 26. decembra, ob 10. — Razstava bo odprta ves dan do 21.
Slovenskem domu v San Ntartinnu SILVESTROVANJE s Planiko
v petek, 31, decembra
niiiHiimiiiniinni
BEPARTAMENT	[
r.	■
l	,•	.r'-ivitfdü. Ulica BillinghurV. blizu	:
t -Av.	Santa Fe. .Ena soba, kuhinja	in	j
'kopalnica.	!
S	Informacije tel. 30-2357	;
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
,C. Joae E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Slomškov dom
želi vsem slovenskim rojakom, članom in prijateljem blagoslovljene božične praznike in obilo sreče v letu 1972.
V Domu, bomo imeli tudi letos na Sveti dan ob 19
SLOVENSKI BOŽIČ
s slovesno božično mašo. Slišali bomo najlepše božične pesmi.
Vsi rojaki lepo vabljeni!
„KJE SO TISTE STEZICE“
je naslov NOVI SLOVENSKI PLOŠČI
Zbor Slovenske mladenke pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve zapojejo:
Mrtvi ljubici pod okno, Stoji hartelc zagrajen, Dekletova tožba po padlem fantu in Domotožje.
Izdalo in založilo Društvo Slovenska pristava.
Kupite jo lahko na Pristavi in pri članicah zbora za 8.— pesov
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
ODBOR ZAVETIŠČA DR. GREGORIJA ROŽMANA
vabi vse slovenske rojake 19. decembra 1971 na
likof in prijateljsko kosilo fasado)
ki ju bo pripravil za zaključek prve stopnje gradbenih del nove stavbe zavetišča v ulici Martin Fierro 4264, barrio Peluffo, San Justo
Ob 10.30 se bo darovala sv. maša za pok. Jožeta Jenka, ustanovnega člana in bivšega tajnika Zavetišča od prvi obletnici njegove smrti. Prispevek za asado, vključeno vse, za osebo $ 10.— (otroci do 3 let brezplačno), do 12 let pa polovična cena.
Pridite vsi!	Pribor prinesite s seboj!
Predno se odločite za kakšno finančno operacijo, pa naj bo to naložba ali posojilo, vprašajte za pogoje pri nas, ne bo Vam žal.
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97
T. E. 658-6574
Ramos Mejia
Uradne ure ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Člani, ste že uredili življenjsko zavarovanje? Ne odlašajte! Vprašajte v pisarni.
Če hočete preživeti lep dan v prosti naravi, nič boljšega kot izlet na kinto „Sloga“, ul. del Cielit0 279, Villa Udaondo.
Kinta je odprta od 9. do 21. ure vse dni razen ob petih, ko je zaprta zaradi čiščenja.
■■■■■■■■■■■■a
laBaaaBaaBaaaaaaaaBBBaaaaaaBBaaaaaaaaBaaaaaBBaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaa
v Teatro Colón
j. s.	'lj
Operna sezona
Ognjenega angela Sergeja Prokofjeva smo videli prvič v Colonu pred 5 leti. Do tedaj je bila znana tukaj samo ena njegova opera Zaljubljen v tri oranže. Ognjeni angel je bil končan že 1- 1926, vendar je dosegel krstno predstavo šele dve leti po skladateljevi smrti in sicer 1955 v Benetkah. Je namreč silno težko izvedljivo in nenavadno zahtevno delo, zlasti za glavno junakinjo Renato.
Glasbeno vodstvo letošnje verzije je bilo v rokah Bruna Bartolettija, ki je delo podal v vsem njegovem razgibanem čustvenem vzponu, z nihanjem med tragičnostjo in diabolično obsedenostjo, med ironijo in grotesknostjo, med realnim in irealnim svetom, z lucidnostjo in bliščem. Dobra sta bila režiser Ernst Poettgen in scenograf ter kostumograf Roberto Oswald.
Renato je kljub velikim zahtevam uspešno predstavila Florencia Caválli. Dobro je spolnil vlogo Ronalda Renato Cesari. Zadovoljiv je bil tudi nastop Williama Wildermanna v vlogi inkvizitorja, Nina Falzettija v Mefistu, Bruna Tomasellija v Faustu in Adriane Cantelli v krčmarici. Zborovodja Tulio Boni je zbor dobro pripravil.
Ni pa delo ogrelo poslušalcev in je bil hlad v dvorani prav do konca zadnjega dejanja, šele prizor z obsedenimi nunami je sprožil malo jačji aplavz, ki je do tedaj dosegel komaj vljudnostne meje. Menimo, da bi lahko malo dlje počakali z novo izvedbo.
Skladatelj Georg Friedrich Haendel je zaslovel v prvi vrsti po svojih ora-
torijih. Najbolj priljubljen je zlasti njegov Mesija. Vendar je uglasbil tudi več kot 40 oper, od katerih so začeli zadnja leta izvajati nekatere z velikim uspehom. Leta 1968 smo občudovali v Colonu njegovega Julija Cezarja pod taktirko Karla Richterja in s čudovito sopranistko Bevery Siliš.
Colon je letos postavil na oder Haendlovega Kserksa in upal na ponovitev izrednega presenečenja z Julijem Cezarjem, kar se pa seveda ni zgodilo v tolikšni meri. Beverly Siliš je le ena. Pač pa je tudi Kserksa dirigiral slavni poznavalec in interpret baročne glasbe Karl Richter.
Velik estetski užitek je bil ponovno srečanje s Haendlovo muziko. Tenor Horst Laubenthal je v vlogi Kserksa prepričal zlasti z lepom glasom. Olivera Miljakovic je ugajala v igranju, še bolj pa s čistimi in polnim sopranom. Od drugih so se uveljavili zlasti Angel Mattiello, Franz Crass in Margarita Lilova.
Režiser je bil Ernst Poettgen, kostume in scenografijo pa je zamislil Leni Bauer-Ecsy.
Polnovredna izvedba Tristana in Izol-de, te genialne Wagnerjeve glasbene drame o ljubezni in smrti, je zmeraj znova poseben umetniški dogodek. To smo spet letos doživeli z njegovo mojstrsko predstavo v Colonu.
Komur se razodene Wagnerjev glasbeni svet, se zamakne zlasti v Parsi-falu in Tristanu, čeprav je svet Mojstrov pevcev bolj topel in človeški.
Monumentalni Tristan, visoka pesem ljubezni do žene, je tudi podoba srce parajoče odpovedi in obenem upanja na onostransko združitev in srečo. Instrumentalni del opere je izdelan do skoraj neverjetne izraznosti. Prelep je ljubezenski duet v 2. dejanju, pretresljive so Tristanove blodnje v tretjem in nazadnje Izoldina smrt.
To v bistvu simfonično opero je letos dirigiral Horst Stein. Vsebino dela, ves intenzivni lirizem, navdihnjeni polet in globoki dramatizem je podal spoštljivo in vemo. Vsak glasbeni stavek je pravilno tolmačil. Tudi pevci so imelj v njem zanesljivega vodnika in trdno oporo, saj je prav vsklajal vloge glasov in orkestra.
Tenor John Vickers je bil prvovrsten Tristan, vsestransko zadovoljiv. Junakinja predstav in najboljša pa je bila seveda Birgit Nilsson, v današnji dobi daleč najboljša Izolda. Je neprimerljiva pevka in izvrstna igralka, umetnica z dušo in telesom. Ob njej omenjajo le eno ime: Kirsten Flagstad. Njen lik Izolde je izdelan in prečiščen do potankosti.
Tudi vse druge vloge so imele odlično zasedbo. Grace Hoffman je igrala Brangeno, Norman Mittelmann Kurvve-anla, Franz Crass pa kralja Marka. Režiral je Ernst Poettgen, scenografijo in obleke pa je imel na skrbi Roberto Oswald.
Richard ¡Strauss je nameraval s svojo deseto opero, lirično komedijo Ara-bello, obnoviti prodorni uspeh za operne obiskovalce najljubše Straussove opere, Kavalirja z rožo, vendar je ostal le na pol poti. čeprav ni do konca dognano delo, je prijetno in ljubeznivo.
Dunajsko ozračje z valčki, uporaba folklornih slovanskih motivov in naslonitev na ogrsko in tirolsko narodno pesem napravijo Arabello prikupno. Prelep je zlast; Arabellin monolog na koncu prvega dejanja.
Horst Stein je z orkestrom zalil dvorano z bleščečo in transparentno muziko, od pevcev sta pa osvojili publiko zlasti sopranistki Heather H-rper in Olivera Miljakovic. Režiser je bil Georg Reinhardt, scenograf pa Hermann Soherr.
Argentinec Athos Palma je bil bolj pomemben kot glasbeni vzgojitelj kot pa res inspiriran skladatelj. Njegova enodejanka Nazdah je po štiridesetih letih prišla na oder letos bolj iz nacionalnih kot pa iz estetskih razlogov. Delo brez večjih notranjih vrednot tudi ni imelo kvalitetne izvedbe. Dirigent J. Emilio Martini je z orkestrom preglasil pevce na odru. Luisa Sofía, Adriana Cantelli, José Crea in Horacio Mastron-go so peli glavne vloge, režiral pa je Agustín Alezzo.
Puccinijeva Gianni Scicchi je najboljša lirična komedija našega stoletja. Predvajajo jo redno v okviru Triptiha s Plaščem in Sestro Angeliko. Letos je namesto napovedane Pepite Giménez Isaaca Albeniza spremljala Nazdah.
Glasbeno je bil Sicicchi dobro podan, manj pa režisersko. Martini je izvabil iz orkestra iskrivost in prefinjenost partiture, režiser Marcos Cubas pa ni pokazal domiselnosti in igrivosti, ki jo delo zahteva.
Baritonist Angel Mattiello, tenor Renato Sassola, ¡sopranistka Cristina Carlin, bas Víctor de Narké so dobro peli glavne vloge. Tudi Luisa B'artoletti
—.... —____________________________ ..ji
je dobra pevka, vendar se njeno igranje včasih nevarno približuje vulgarnosti.
Zadnja predstava je bila posvečena miinchenskemu Carlu Orffu. Njegova scenična kantata Carmina burana se naslanja na izbor posvetnih pesmi iz
13.	stoletja v latinščini in staronemšči-ni, ki opevajo usodo, ljubezen, pomlad, dobro pogrnjeno mizo in dobro vinsko kapljico. Bavarski skladatej je delo uglasbil za orkester in zbor, sopran, tenor in bariton. Delo označujejo melodičnost, ritmično poudarjanje, arhaični napevi in sarkastična izraznost.
Scenične igre Catulli carmina se opirajo na Katulove ljubezenske pesmi. II Trionfo di Afrodite pa je sceničen koncert na čast boginji Afroditi. Je neke vrste pogansko obredje. Vse troje del nosi skupno ime I Trionfi, ki je bilo kot triptih letos prvič v Colonu.
Polnokrvna so le Carmina burana, druga dva dela pa sta le obledelo in nezanimivo nadaljevanje prvega. Verzija celotnega dela je bila utrujajoča in dolgočasna. V glasbenem pogledu je sicer šlo po sreči, koreografija Ivonne Georgi pa je pokazala malo domišljije okusa le v prizoru v krčmi, na splošno pa je bilo njeno delo naivno, šolsko in celo neokusno. Včasih je celo vzbujalo smeh. Colonov plesni zbor je zmožen vse kaj drugega, kadar ga vzame v roke kak resen koreograf.
Če povzamemo na kratko, bi dejali, da nam je letos Colon nudil izjemno kvalitetne predstave s Hrestačem, Faustom, Aido ter Tristanom in Izoldo, nekaj profesionalno resnih izvedb, nekaj pa takih, kj bi jih zlahka pogrešili. V celoti pa je bila sezona pozitivna.
Konec
s* SBc>wcr>Sjc
LJUBLJANA — Na koncertu Slovenske filharmonije je argentinski pianist Bruno Leonardo Gelber pomembno prispeval k popestritvi koncertne sezone s svežo in dognano interpretacijo Beethovnovega koncerta za klavir in orkester št. 2. Orkesterska spremljava se je pod taktirko Marka Muniha zadostno uskladila s pianistovim podajanjem. V prvem delu je Filharmonija dobro izvedla Korinovo simfonično sliko „Padlim“. Drugi del koncerta pa je po mnenju kritikov daleč zaostajal za ravnijo prvega; orkester je zaigral Novakovo pesem o večnem hrepenenju op. 33 in 'Čajkovskega Borneo in Julijo.
LJUBLJANA — V eni sami dvorani Moderne galerije so pripravili retrospektivno razstavo kiparja Frančiška Smerduja. Razstavili so 100 kipov in 22 risb- Taka natlačenost umetnin pa onemogoča ustvariti si pregleden vtis celote. Zlasti velja to za kiparjevo malo plastiko, ki po pisanju kritika Janeza Mesesnela „stlačena v vitrine, kaže samo del svojih kvalitet iz ptičje perspektive“.
POSTOJNA — Obrtnik Jože škodič ni poznan samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji, ko so se pred štirimi leti pojavili prvi zavorni stroji za vrtinčaste tokove, izdelani v njegovi delavnici, Take 'stroje izdelujejo v Evropi samo še v Zahodni Nemčiji. Ti stroji se v glavnem uporabljajo v industriji žerjavov? s pomočjo teh strojev je mogoče tako počasi zavirati, da žerjav spušča dvajset ton težak tovor po desetinko milimetra. V škodičevi delavnici dela pet pomočnikov in trije vajenci, plača pa več davkov v postojnsko občinsko blagajno kot vsi zasebni gostilničarji skupaj.
VRHNIKA — Komaj je izginil hepatitis iz logaške občine, se je že razširil na Vrhniki. Vendar je zaenkrat omejena epidemija na Vrhniko samo, v okolici je še ni. Od 10. do 19. novembra je na Vrhniki zbolelo za to nalezljivo zlatenico že 86 oseb. Hepatitis se pojavlja posamično skozi vse leto, vsakih osem let pa epidemično. Doslej je bila najbolj prizadeta štajerska, letos je je, kot izgleda, na vrsti Notranjska, kjer doslej skoraj niso poznali te bolezni. V
LJUBLJANA — Komisija za verska vprašanja je predlagala pripravo novega republiškega zakona o verskih skupnostih. Ta zakon bo nujen, pravijo, ker bo prenehal veljati zvezni zakon o položaju verskih skupnosti. V zvezi z razpravljanjem o pripravi novega zakona o kjavnem obveščanju je komisija govorila tudi o stališčih, ki opredeljujejo tisk verskih skupnosti; dalje je obravnavala tudi vprašanja, ki nastajajo med šolo in cerkvijo. Iz uradnega kratkega sporočila tajništva za informacije Izvršnega sveta pa ni mogoče razbrati, kako bodo skušali komunistični oblastniki z novimi zakoni otežitj spolnjeva-nje verskih dolžnosti vernim Slovencem.
MARIBOR — Maribor je dobil novo letališče, prav tako letališče za naglo in kratko vzletanje bodo zgradili še v Lescah in Portorožu. Vendar so to samo načrti; ali pa bodo ti načrti uresničeni, nj stvar strokovnjakov za letališča, ampak drugih oblasti.
KRANJ — Gorenjska banka se je z referendumom odločila za združitev z Ljubljansko banko. Gorenjska banka je bila vedno likvidna in bo prinesla Ljubljanski banki poldrugo milijardo lastnega denarja in sredstva vlagateljev, s čemer se bo denarni potencial Ljubljanske banke dvignil za 7%.
Umrli sk» od 15. do 19. nov. 1971
LJUBLJANA: Blaž Ban, gasilec v p.; France Pestgtor; Josip Lipovec; Anton Cuznar, bančnik v p.; Jožef Bole, up.; Ludvik Gril, up.; Dr. Ivo Černe (88); Josip Lojk, dipl. ing. ekonom.; France Hočevar, b. gostilničar; Ludvik Gale, žel. upok.; Leopoldina Počkaj r. Orač, učit. v pok.
RAZNI KRAJI: Milan Jeraj. dipl. pravnik, Šmarje pri Sevniic; Marija Jajčnik r. Poglavec, Trbovlje; Marko Dimnik, šofer, Polje; Ivanka Košenina, Škofja Loka; Marija Kavčnik, Vnanje gorice; Maks Erzin, up., Šenčur; Stanko Žibret, ključavničar, Sevnica; prof. Jože Špendal, Maribor; Ludvik Mlakar, Zagorje ob Savi; Janez Pikan, Boh. Bistrica; Marija Rus r. Povše, Šmartno pri Litiji; Ciril Vizjak, inženir, Novo mesto; Jožefa Kovačič, Tolmin; Alojz Pinoza, urar v p., Ptuj; Franc Strle, Želimlje; Franc Hblešek, posl v-.Mja, Trbovlje, Zdravko Flander, Polje: Antonija Jovan, Velenje; Franc Končar, železn. uslužb., Trbovlje; Brank j' Šušteršič, rudar, Lisično (se je smrtno ponesrečil); Alojzija česer r. Cedilnik, Kamnik; s. Dolorosa Elizabeta Jer-šem, katehistinja v Šentjakobu ob Savi.
Pri določitvi naročnine za “Svobodno Slovenijo” za leto 1971, je uprava sicer upoštevala povišek cen. A ta je bil tekom leta mnogo večji kot je bilo predvideno.
Nekateri naročniki so tlo sami uvideli, in so nam priskočili na pomoč b prispevkom za tiskovni sklad.
Prosimo vse naročnike in bralce, da jih po svojih močeh posnemajo, in da prispevajo v tiskovni sklad znesek, kakršnega mu ekonomske razmere dopuščajo. Po možnosti naj bi prispevali vsaj 500 pesov k določeni naročnini in nam s tem vsaj delno pomagali.
B. Nicodemi: Učiteljica - na odru Pristave
V soboto, 27. novembra ob 20, nam je igravska družina Slovenske pristave igrala D. Nicodemijevo Učiteljico. Ker je bila to prva večja gledališka predstava te družine, je med okoliškimi rojaki vladalo veliko zanimanje zanjo in napolnilo dvorano do kraja. Videli pa smo tudi goste iz oddaljenih krajev.
Nicodemijeva odrska dela so povečini zabavna in deloma tudi ganljiva. Rad obravnava pisatelj nenavadne dogodke iz življenja, je 'spreten v dialogu ne gre pa v globino duševnih zapletov. Od bolj znanih in na slovensko prestavljenih dramskih del poznamo poleg Učiteljice še „Scompolo“ in „Zora, dan in noč“. „Učiteljica“ nam je po zgodbi in okolju (ali razmerah) že precei nenavadna, skoraj tuja. Župana, ki ___ je grofovskega stanu, isi danes v manjšem podeželskem mestu že težko predstavljamo, tudi šolske razmere so že dokaj zastarele. A vzeti je trebo igro, kot je napisana: tudi preteklost s svojimi posebnostmi je zanimiva.
Predvsem pa nas je tu mikalo spoznati igravske sposobnosti te pravzaprav nove igravske skupine, in treba je priznati, da nas je prijetno presenetila. V prvi vrsti igra mlada Maruška Batagelj, ki :se je kljub mkidosti (in menda prvemu večjemu nastopu na odru) znala izredno vživeti v nelahko vlogo učiteljice Marije (za njena leta dvakrat težko!) in je njeno notranjo igro stopnjevala močno in doživeto do kraja. Pravo odkritje nadarjene igrav-ke! Podobo klepetave učiteljice Lize je s prepričljivo naravnostjo podala Marija Kopač. Že pri prvem nastopu v tej igri je pokazal Ivan Kopač v vlogi šolskega sluge Klopčiča, da je že star odrski maček in nas je po postavi in igri spominjal na odličnega igravca Narodnega gledališča v Liub-ljani, Frana Lipaha. Vsak Klopčičev nastop je prinesel s seboj obilo smeha v dvorani. Ravnateljica Kristine Golob je bila res živi lik vihrave, gospodovalne in vase zaverovane šolske pred-
stojnice. Župana je z dobro naštudirano in izdelano igro spodobno predstavljal Miha Gaser, ki je obenem tudi režiral te igre. Tudi ta je pokazal, da so mu oder in kar je z njim v zvezi že dobro poznane reči, saj smo ga videli že v različnih vlogah na raznih odrih in povsod se je izvrstno izkazal. Tu se je postavil kar z dvojno izvrstno kreacijo. Policista Vohana Je s presenetljivo naravno igro prikazal mladi Pavel Fajdiga in z zadržano u-merjenostjo dal slutiti, da ima v sebi široki igravski register in predvsem — lep igravski dar. (Poleg igranja je o-pravljal tudi inšpicientski posel). Izredna kreacija je bila nenavadna podoba bogatina Jaka Grdine, ki jo je izoblikoval Janez Mežnar. Tudi pri tem si takoj videl, da mu oder ni tuja reč. Županovega tajnika je z umirjeno igro dobro prikazal Mavric Kočar. Nastopile so še Marijine učenke, predvsem Cvetka Češarek z ljubko in pogumno igro v vlogi Marijine hčerke — in druge: Monika in Lučka češarek, Veronika in Marija Zurc, Sonja čop, Anica Kočar in Nada Kopač, šepetala je Metka Gaser, scenerijo sta napravila I. Kopač in Medic, maske pa Nande Češarek. Ta je skrbel tudi za luč in glasbo.
Občinstvo je napeto sledilo igri in po vsakem dejanju, zlasti še zadnjem, s ploskajočim priznanjem obilno nagradilo igravce. Pa so to tudi zaslužili!
Za ljubitelje igravske umetnosti in besedne kulture sploh pa je ta predstava pomenila še mnogo več: dokazala je, da is e motijo krivi preroki, ki so pesimistično napovedovali, da so slovenski besedi na odru štete ure. Večina igravcev pri tej igri so mladi in iso z lepim igranjem dokazali, da jim materina beseda lepo teče in imajo za odrsko umetnost božji dar. pa tudi smisel in veselje. Vsaj Slovenski pristavi daje to veselo upanje, da bo gledališka kultura živela tu še lep čas.
Jo-var
f Zdravko Novak
V Clevelandu je umrl 28. nov. znani slovenski kulturni delavec, pisatelj in bibliofil Zdravko Novak, marljiv prosvetni delavec, tako še doma kakor pozneje v begunstvu. Rodil se je leta 1909 v Ljubljani in je tam dovršil Trgovsko šolo. Do konca vojne je bil občinski tajnik, v 1. 1945 pa tajnik begunskih odborov in vodja pisarne v raznih taboriščih v Avstriji. Po naselitvi v ZDA, kjer je bil uradnik pri Ohio Gear Company, je umrl v 63. letu. Zapušča ženo Milko roj. Trpin, hčerki Magdo in Mojco, ki sta obe že poročeni, sina Jožeta in 7 vnukov in vnukinj. V domovini mu živi še mati, brat in sestra, v Kanadi pa sestra Jožica. Brat Jaroslav je padel 1. 1943 pri Sv. Gregorju.
Pokojnik je bil znan kot ljudski pisatelj že v domovini, saj je priredil znano ljudsko igro Rožni venec, ki je šla po mnogih odrih. Razmahnil pa je leposlovno delo predvsem v begunstvu, kjer je sodeloval pri vseh taboriščnih listih na Koroškem, pozneje iz Clevelanda pa pri vseh revijah in listih. Pri Mohorjevi družbi v Gorici je izdal 1. 1957 povest Pota božja, ter 1. 1959 Utrinki, v katerih se je 'spomnil tudi 40 letnice Cankarjeve smrti.
Mnogo se je trudil, da bi v Slovencih ohranil spomin na davno slovensko preteklost in jim vzbudil ljubezen do slovenskega jezika. Ta namen ima njegova dramatizacija Ustoličenja karantanskega kneza ter brošura Ohranimo našo dediščino (Cleveland 1954).
Napisal- je preko 200 krajših črtic, ocen, poročil itd. predvsem v Ameriški domovini kot eden marljivejših regi-stratorjev slovenskega kulturnega živ-lienja v svetu in v Clevelandu. Kot pisatelj je pisal na gladini ljudsko prosvetne vzgojne književnosti.
Toda ena stvar bo preživela njegovo smrt in mu bo ohranila ime v slovenski zdomski zgodovini in za katero mu bodo hvaležni tudi v domovini: njegova ljubezen do slovenske knjige. Iz te ljubezni ie začel zbirati vse, kar je mogel dobiti iz naše zdomske literature ter vse sproti registriral v letnikih našega Zbornika Svobodne Slovenije vse od 1. 1956 do zadnjega, ki je
v roke. Marljivo in skrbno je — z velikimi osebnimi stroški — nabavljal vse, kar je izšlo, in zabeležil ter tako na svojo vzpodbudo ustvarjal to, kar bi morale delati naše organizacije: bibliografijo naše zdomske literature. S tem v zvezi je bila njegova knjižnica gotovo najpopolnejša v emigraciji in edinstvena. To dvoje je njegovo življenjsko delo, ki ga bo preživelo. Kakšna ljubezen in kakšno skrb je posvečal obema, je vidno iz tega, da je takoj, ko je zvedel za svojo težko bolezen, uredil njeno usodo: zapustil je knjižnico Slovenicumu v Rimu in s tem seveda tudi dolžnost nadaljevanja njegove vsakoletne Bibliografije. Obrnil se je še sam na vso slovensko zdomsko javnost, naj odslej pošilja svoje tiskovine v Rim, ki bo nadaljeval njegovo delo. Pričakujemo, da bo Slovénie to delo s tako ljubeznijo in vestnostjo nadaljeval, kakor pokojnik, in predlagamo že drugič, naj se ta knjižnica imenuje Centralna zdomska knjižnica Zdravka Novaka v Rimu. Ta bodi njegov nagrobni spomenik, ki si ga je postavil sam!
In še eno naj bo poudarjeno ob njegovi smrti. Pokojni Novak je bil velik pristaš Tabora in njegov strasten branilec. Pred smrtjo pa je prosil zastopnike Zveze slovenskih protikomunističnih borcev, naj mu oproste, če je bil preoster, in izrazil zadnjo željo: naj njegovo krsto nosijo pristaši obeh borčevskih organizacij in naj narede vse, da se zopet združijo. In tako so na željo družine nosili pri pogrebu krsto z njegovim truplom: Hočevar Franc in Branko Pogačnik od Tabora, Rudi Knez in John Petrič za Društvo Najsvetejšega Imena Marije Vnebovzete ter pisatelj Karel Mauser od Društva slovenskih protikomunističnih borcev in Jože Me-laher od Narodnega odbora. Mašo za-dušnico pa so darovali dr. Pavel Krajnik, misijonar Cukale in rev. Gaber, duhovni voditelj Tabora.
Tako je pokojni Zdravko Novak zapustil poleg svoje družine kot svoje najdražje še dve ideji, ki naj živita preko njegove smrti: ljubezen db knjige in — zavest edinosti protikomunističnih borčevskih organizacij.
Naj počiva v miru!
izšel pred mesecem 'in ga je še dobil
iiiliiiliiiiiiiiiiiniiiiluiliiiiiiimiiiiiiiimuiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
SLOVE N C I V
Osebne novice
Poroka. V cerkvi Marije Vedne Pomoči sta se 10. t. m. poročila gdč. Orlanda Salazar in Marijan Gorišek. Za priči sta bila ženinova sestra Mimi Gorišek in nevestin stric. Poročal ju je msgr. Anton Orehar.
Novi slovenski diplomant. Na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je minuli petek, 10. t. m., diplomiral Andrej Krivec in si pridobil naslov: Licenciado en administración. Mladi slovenski razumnik je fakultetni študij, ki je normalno predviden na pet let, opravil v štirih letih, čestitkam njegovih prijateljev in znancev se pridružuje tudi Svobodna Slovenija!
BOŽIČNE IN' NOVOLETNE RAZGLEDNICE
ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA
Kakor že za lanski božič in novo leto, tako je Zveza slovenskih mater in jena v Buenos Airesu tudi letos izdali lične razglednice z božičnimi in novoletnimi motivi.
Lansko leto je zadevne lesoreze in risbo izdelala in jih podarila Zvezi akademska slikarica ga. Bara Remec, letos pa so risbe darilo stud. arh. ge. Jo-žejke Debeljak-Žakelj.
ARGENTINI
njene socialnemu skladu Zveze slovenskih mater in žena, so za to tu, da jih Slovenci v Buenos Airesu in Argentini s svojimi voščili pošiljamo svojim sorodnikom, znancem i-n prijateljem širom sveta. So vsekakor dragocen kulturni prispevek k utrjevanju svobodnega slovenstva v zdomstvu in širjenju naše krščanske omike.
Zveza slovenskih mater in žena
Božični prazniki so že blizu in je zadnji čas, da pošljemo isvojim dragim božična in novoletna voščila. Razled-nice z domačimi motivi, ki jih je izdala Zveza slovenskih mater in žena, so še na razpolago prj krajevnih slovenskih prosvetnih domovih in v pisarni g. Rajerja.
Skupno božičevanje v San Martin..
Sveti večer in božič po navadi obhajamo v cerkvi in v družinskem krogu. Zveza slovenskih matre in žena pripravlja za sv. Štefana dan, t. j. v nedeljo, 26. decembra, božičevanje za vse Slovence velikega Buenos Airesa v san-martinskem prosvetnem domu, skupno s i^ajevno Ligo žena-mati. Kot ena družina se bomo združili okrog jaslic; deležni bomo zakuske, ljubkih nastopov, skupne božične radosti. Božičevanje se začne ob petih popoldne.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
13.	decembra 1951. — št. 49 IZ ZAPORA V KONFINACIJO
Izpust na „svobodo“ dr. Stepinca je po svetu izzval val komentarjev. Večina zahodnega časopisja se strinja, da ta „svoboda“ ne pomeni svobode v zahodnem smislu, ker bo nadškof moral ostati v svojem rojstnem kraju Krašiči, dokler bo to hotel Tito. Londonski kardinal Griffin je izjavil, da korak Titove vlade ni zadovoljiv, ker s takim postopkom ni izbrisal krivice, ki jo je prizadejal Stepincu. Zadrževanje Stepinca v Krašiču pomeni, da ga še vedno smatrajo za pripornika. Vatikanski govornik je poudaril, da predstavlja izpust Stepinca „korak v pravo smer, ne zadošča pa za popravo krivic njegovi osebnosti in katoliški Cerkvi v Jugoslaviji sploh.“
Dr. Stepinac je imel takoj po prihodu v Krašič mašo.. . Časnikarjem je odgovarjal na številna vprašanja. Na vprašanje, če ne bo proučil možnosti odhoda iz Jugoslavije, kakor je pred šestimi meseci predlagal Tito, je dr. Stepinac odgovoril: ,/Nikdar ne bom zapustil te dežele, razen s silo. Ostal bom tu, dokler ne odloči drugače sv. oče.“ Potem je po kratkem premisleku dejal: „Tu ne more vlada ničesar storiti, Odvedejo me lahko samo s silo.“
OBVESTILA
SOBOTA, 18. decembra 1971:
Duhovne vaje za može se prično ob 17 v zavodu v ulici G. Mistral 3757, Villa Devoto.
NEDELJA, 19. decembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo imela SDO svoj božični sestanek in občni zbor po sveti maši.
V	Zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 10.30 sv. maša nato „likof“ in prijateljsko kosilo (asado).
Zveza slovenskih žena in mater bo imela ta dan v Zavetišču “božični štant”
TOREK, 21. decembra 1971:
V	Slovenski hiši ob 20 učiteljska seja-
PETEK, 24. decembra 1971:
V	Slovenski hiši ob 24 slovenski polnočnica in blagoslovitev temeljnega kamna cerkve Marije Pomagaj.
SOBOTA, 25. decembra 1971:
V	Našem domu v San Justu ob 17
božičnica z vmesno božično igro „Trije modri“.
V	Slomškovem domu ob 19 Božic z sv. mašo in petjem božičnih pesmi.
V	cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu v Ramos Mejiji ob 20.30 Gallu sov koncert božičnih pesmi.
Na Pristavi ob 18 sv. maša. Poje zbor Slovenske mladenke.
NEDELJA, 26. decembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 otvoritev slikarske razstave slikarjev gg. Ivana Bukovca in Andreja Makeka.
V	Slovenskem domu v San Martnu
ob 17 velika božičnica.
V	Slomškovem domu po sv. maši informativni sestanek članstva.
PETEK, 31. decembra 1971:
V	Slovenskem domu v Carapachayu prireja popoldne mladina družabno prireditev.
SFZ-SDO pripravljata desetdnevno
taborjenje v Mendozo. prijavite se Zveznima odboroma do božiča.
Družabna pravda prosi vse, ki imajo njene bloke za srečolov (rifo), da1 obračunajo z blagajnikom ali drugimi odborniki do 15. decembra, ker bo 17. decembra žrebanje državne loterije, na katero je vezan srečolov D. P.
En lesorez in ena risba ge. Bare Remec ponazorujeta jaslice, trije Mater božjo z Detetom v naročju, eden pa novorojenega Jezuščka v jaslih. Lesorezi so odtisnjeni v rjavo-črni in svetlomodri barvi, risba pa v črnem, tušu.
Z risbami je ga. Jožejka Debeljak-Žakelj ponazorila cerkev v božični noči, ki se ji bližajo z vseh strani verniki k polnočnici, motiv dveh prižganih sveč na jelkovi veji, zvezdo repatico, ko sredi zvezdnatega neba kaže pot sv. Trem kraljem, pod njo pa note božičnega napeva, dalje angela, ki ljudem dobre volje oznanja veselo blagovest, in motiv treh zelenih listov. Prizor s cerkvijo je odtisnjen v temnomodri barvi, iz katere izstopa bel obris božjega hrama in bližajoče se množice vernikov, sveči sta v črnem tušu, zvezda repatica na rumenem ozadju z rdečimi oranžnimi notami, angel prav tako oranžen. Razglednice na trdem in letalskem papirju so izvrstno natisnjene.
Vse te božične in novoletne razglednice, delo slovenskih umetnic, name-
Od vseh strani, kjer so že prejeli ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970, prihajajo pohvalni glasovi. Nekateri so kar navdušeni nad njim. Pa saj to ni čudno, ko pa je na 328 straneh že tradicionalnega velikega formata toliko zanimive vsebine, da bo vsak bralec našel članke, razprave, poročilo ali spis, ki ga bo posebej zanimal. Naj bo bralec zgodovinar ali znanstvenik, pesnik ali pisatelj, gornik ali umetnik, javni delavec ali ljubitelj narave. Poleg 328 strani ima ZBORNIK tudi številne ilustracije in še gorniško in umetniško prilogo.
Noben Slovenec, ki duhovne vrednote ceni in mu je pri srcu ustvarjalnost slovenskih izseljencev, ne more biti brezbrižen do te knjige.
Cena v Argentini je 2.800 pesov za izvod (po pošti 3.000 pesov). V Severni Ameriki in Kanadi je prodajna cena 6 dolarjev, v ostalih državah pa šestim dolarjem odgovarjajoči znesek.
V Argentini je ZBORNIK na razpolago v Slovenski hiši in v vseh slovenskih domovih v Buenos Airesu. V Mendozi pri Rudolfu Hirsch-eggerju in v Bariločah pri dr. Vojku Arku.
Gallus vabi na koncert božičnih pesmi
25. decembra, ob 20.30
v cerkvi Marije Pomočnice, Don Bosco, Ramos Mejia
Stran 2
KAOS Y JUGOSLOVANSKI PARTIJI
BRAZILIJA IN ZDA
MEDICI NA OBISKU V BELI HIŠI
Za latinsko Ameriko je bil v preteklem tednu vsekakor najvažnejši dogodek obisk brazilskega predsednika grala. Garrastazu Medici v Washing'•> nu.
Medicj se je v beli hiši trikrat sestal na dolge razgovore z Nixonom. Nixon je Brazilijo označil kot „največjo latinsko ameriško državo“ in kot najboljšega ameriškega zaveznika na la-tinsko-ameriškem kontinentu.
Odkar je leta 1964 brazilska vojska prevzela oblast iv Braziliji, je sedaj Medici prvi brazilski predsednik, ki je prišel na obisk v Washington. Opazovalci poudarjajo, da je Nixon hotel dati posebno priznanje brazilskemu režimu in njegovim dosežkom na gospodarskem področju.
Brazilski gospodarski porast za katerega so izdelali načrt in ga vodijo civilni gospodarski strokovnjaki pod vojaško kontrolo, je dosegel v zadnjih dveh letih devet in devet in pol odstotkov. Prejšnja 80 odstotna letna inflacija je bila skrčena na sedanjo 16 odstotno.
Brazilija, ki je po površini in številu prebivalstva največja latinsko-ameriška država, trenutno nima gospodarskih problemov, ki zadevajo večino drugih latinsko-ameriških držav. Prav tako se
Indija vztraja z vojno
PREKINITEV TAJNIH DIPLOMATSKIH POGAJANJ
Medtem, k0 se je indijskim vojaškim oddelkom posrečilo zavzeti že sko-ro ves Vzhdoni Pakistan, razen glavnega mesta Dacca, kjer so se oboji, Indijci in Bengalci pripravljali na odločilno bitko, so v Združenih narodih po več sovjetskih vetih v VS končno odobrili priporočilo, s katerim so pozvali Indijo in Pakistan na ustavitev sovražnosti in umik njihovih čet iz zasedenih področij.
Pakistan, ki se vojaško nahaja v slabšem položaju, je takoj objavil, da sprejema priporočilo Združenih narodov v celoti, da pa bo ustavil sovražnosti in umaknil, svoje vojaške oddelke z
ZENA IN NJEN SVET
. SlUkll	I i
Anica Kraljeva
Hladilnih in pravopis
je režimu več ali manj posrečilo zatreti komunistično rovarjenje, protiameri-ška propaganda je malenkostna ter j0 vodijo tu in tam raztresene majhne komunistične gverilske skupine, ki ideološko nimajo vpliva na široke mase.
V zunanji politiki je Brazilija odločen pristaš severnoameriške zunanje poli-ke. V zadnjih 20 letih so ZDA dale Braziliji pomoči za 3.000 milijonov dolarjev. Vprašanje obsežnosti teritorialnih voda — Brazilija in druge latinskoameriške države zahtevajo mejo 200 milj — problem izvoza brazilske kave v ZDA so manjšega pomena in sta se ju oba predsednika v svojih razgovorih sam0 bežno dotaknila.
Gral. Medici je vzel s seboj svojega zunanjega ministra Gibsona Barboso, ker ga je predvsem zanimalo sedanje ameriško stališče do komunističnih režimov, ko se Nixon pripravlja na obisk v. Peking. Gral. Medici si je hotel zagovoriti, da Nixonov obisk v Peking in nato v Moskvi ne bo pomenil zrahljanja mednarodne obrambe svobodnega sveta pred komunistično revolucionarno ideologijo. Nixon je gralu. Medici ponovno zatrdil, da ZDA ne bodo sklepale ne s Pekingom ne z Moskvo pogodb, ki bi kakor koli škodile varnosti svobodnih držav.
ne ZDA. ki so se opredelile, sicer ne za praktično zavezništvo enega ali drugega nasprotnika, pač pa -teoretično. V Washingtonu so uradno objavili, da smatrajo Indijo za napadalca.
Ves svobodni svet je presenetila ta ameriška izjava. Bela hiša je kmalu nato pojasnila, da je Indija vedela za tajne diplomatske razgovore med ZDA in pakistanskim predsednikom Yahya Kanom, ki je bil že pripravljen podeliti Vzhodnemu Pakistanu popolno avtonomijo in so bile v ta namen že priprave za sestanek med pakistanskimi delegati in bengalskim vodjem Mujiburjem. Sestanek je bil določen v Kalkuti.
Daši je Indija vedela -za to in je dala pristanek, da bi bili odločilni razgovori med Bengalijo in Pakistanom v Kalkuti, je Indira Ghandi 22. novem-gra napadla Pakistan, kar dokazuje, da je Indija hotela vojaški spopad in politično zrušitev Vzhodnega Pakistana, ne pa politične evolucije.
NE VZETI DOBESEDNO
Egipčanski zunanji minister Riad je v Washingtonu izjavil, da Egipt ne bo prekinil premirja na Bližnjem vzhodu. Riad je dejal, da egipčanski predsednik Sadat „ni mislil dobesedno, ko je nedavno zagrozil, da je prišel čas za boj“.
OBTOŽBE „GNILEGA LIBERALIZMA,
Vsled vedno bolj politično in gospodarsko razrvanih razmer v državi, je jugoslovanski komunistični diktator Tito 1. in 2. decembra t, 1. sklical plenarno zasedanje Zveze komunistov Jugoslavije (jugoslovanske KP), na kateri tudi pred jugoslovansko javnostjo ni mogel več prikrivati naraščajoče zmede v samih partijskih vrstah, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji.
Najbolj mimo ostaja v Sloveniji, kjer je partija po drugi svetovni vojni, ko je s pomočjo sovjetske intervencije prišla na oblast, najbolj brutalno pomedla z nasprotniki in najdoslednejše izvaja komunizacijo republike. Tako se je v partiji v Sloveniji posrečilo spremeniti večino prebivalstva v politično apatične državljane, ki se ozirajo na svobodni zahod ne toliko po človečanskih in političnih svoboščinah, temveč po materialnem ugodju.
Najbolj nemimi element na Hrvaškem in v Srbiji iso univerzitetni študentje in nekateri literati, poleg njih pa tudi nekateri partijci sami, celo iz najvišjih krogov. Zagrebška univerza je središče protirežimsko propagande in je nad njo hrvaška partija praktično izgubila kontrolo. Podobno se do-a z univerzo v Beogradu, medtem ko je na ljubljanski univerzi pred meseci kazalo, da se nasprotniki režima resno organizirajo, toda so po prvih nasilnih policijskih poisegih popustili in javnih nastopov med študenti v Ljubljani trenutno ni.
Na zagrebški univerzi se je pred dvema tednoma protirežimsko nastro-jenje tako razplamtelo, da se je skoro vsa študirajoča mladina, ok. 30-000, odločila za velike protestne stavke, ki
Tipično študentske zahteve so postavljali organizatorji: priznanje posebnega sedeža Hrvatski v ZN, Washington naj podeli Hrvatski posebno dolarsko posojilo, itd. Zahtevo po hrvaškem sedežu v ZN so opirali na podobno ureditev glede komunistične .ukrajinske delegacije v ZN, zanimivo pa je, da med demonstranti ni bilo glasu o posojilu iz ZSSR.
Na plenarnem zasedanju partije 1. in 2. decembra je Tito silovito napadel predvsem hrvaške partijske voditelje ter jim je očital „toleranco do protirevolucionarnih skupin in nacionalističnih elementov“.
Plenarnemu zasedanju je preteklo soboto, 11. t. m. sledil v Karadjordjevu v Srbiji sestanek med Titom in vrhov-
(Nadaljevanje s 1. str.)
Združene države in Evropo), eksarh Jaw za Južno Ameriko in katoliški škof Kir Andrej Sapeljak za Argentino.
Zvečer tega dne je bila slavnostna večerja v dvorani Kmetske zveze „Rural“, kjer je bilo nad tisoč udeležencev, med njimi tudi predstavnik Slovencev.
’Naslednjega dne — v ponedeljek, 6-t. m. — pa je Ukrajinska katoliška univerza priredila slavnostno konferenco v avli buenosaireške Katoliške univerze. Tam je ga. Irena Pedan de Bravo govorila v angleščini (s kasteljan-skim povzetkom) o Ševčenku kot izvoru ženskega gibanja v Ukrajini, ga. Tau-ridzka o Ševčenkovi osebnosti in prof-Romanjuk o Ivanu Franku. Tem se je pridružil prof. dr. Tine Debeljak s predavanjem v kasteljanščini: Ob 75-let-nici Krekove Slovenske Siči. T‘u je omenil izvor ukrainofilstva med Slovenci, ki se je začel z dr. J. Ev. Krekom v devetdesetih letih v Ljubljani, ko je s študenti —• med katerimi sta bila Murn in Župančič — prebiral ukrajinske narodne pesmi in Ševčenka, Ta literarni vpliv ukrajinstva se je potem prenesel na katoliške literate, predvsem bogoslovce, ki so začeli pesniti pod ukrajinskimi prevdonimi, kot na pr. Sardenko (Merhar), psevdonim, vzet naravnost iz šev-čenkove pesmi, pa Gorenjko (Pucelj), Dorošenko itd. Z literarnega vpliva je Krek prenesel svoje „kozaštvo“ v kul-turno-politično, ter je svoj ideal kršč. demokracije vezal na ukrajinsko „kozaštvo“, na demokratsko organizacijo Za-porožcev (Sič), ki so se borili za „križ in zlato svobodo“. Prav način, kako je Krek povezal to „osvobodilno borbo ukrajinskih kozakov'* s slovensko kršč. demokracijo, kaže, kako je znal družiti „zabavo" z delom. L. 1896 je ustanovil
NACIONALIZMA IN SEPARATIZMA“
nimi poveljniki jugoslovanske vojske, ki so mu, kakor poroča Tanjug, „obljubili boriti se brezpogojno na njegovi strani za rešitev težke politične krize v državi“.
Partija je nat0 organizirala na Hrvaškem poseben sestanek rezervnih čas*nikov v Zagrebu, na katerem so ti zahtevali, da naj Tito odstavi „več visokih članov partije", ker „so postali moralno dvomljive vrednosti".
Ves ta razvoj je zlasti hrvaškemu partiiskemu vodstvu nakazal nadaljnje korake. Ker partijci vedo, da za njihovo delovanje, ko je enkrat ožigosano kot protirežimsko od samega maršala, nimajo zagovora, štirim hrvaškim komunistom ni preostalo drugega, kakor podati ostavke na svoje položaje. Tako so poslali Titu isvoje ostavke 45 letni Miko Tripalo, član federalnega komiteja jugoslovanske partije, dalje Savka Dabčevič-Kučar, predsednica hrvaške partije, Pero Pirker, tajnik izvršnega «odbora iste partije in 41 letni Srečko Bijelič, šef partijske organizacije za Zagreb.
Tito je na plenarnem zasedanju nekatere hrvaške partijce obtožil tudi „gnilega liberalizma, nacionalizma in separatizma“ in jih je pozval, naj „sami izvedejo svojo čistko".
V strahu pred večjimi posledicami zase in za partijo so zgoraj omenjeni komunistični vodje klonili in se po vzorcu partijcev v ZSSR in v drugih sovjetskih satelitih tudi same sebe obtožili- Tako je n.pr. Savka Dabčevič-Kučar v odstopni izjavi zapisala: „Sprejemam ostro kritiko, kajti kljub temu, da je hrvaško partijsko vodstvo
Hrvaška partija je postavila za svojega novega predsednika Milko Planine.
V podporo odstopajočim, pa so bile v noči z nedelje na ponedeljek in s ponedeljka na torek, t. j. 12. in 13. tm. po Zagrebu velike manifestacije. Policija je nasilno aretirala na stotine izgrednikov in mnogo je bilo ranjenih.
S „prostovoljnim" odstopom nekaj partijcev razkroj v jugoslovanski partiji seveda ni ustavljen, še hitrejši bo, ko bo smrt pobrala Tita z jugoslovanske pozomice in ko bodo tudi iz Moskve poskušali stegniti pest proti Jadranu.
Slovensko Sič, ki je imela samo pet članov: dr. Brecelj, Vuga, Jože Abram, dr. Pavletič in dr. Krek. V prijateljski družbi so si nadeli ukrajinska imena: Bajda Kazak, Bogdan Kazak, Salopek, Stereženko in Ostap. Ta Ostap je bil Krek, ki so ga izvolili za „hetmana“. Ta Slovenska Sič je imela svoj Statut, svojo himno, ki sta jo zložila Abram in Vuga, uglasbil pa Šonc, in svoj „parlament“: vsakoleten sestanek „naroda“. Abram opisuje tak sestanek dne 5. avgusta 1903 v Trenti, kjer so po „kozaško" jedli, ter se navduševali za delo v okviru — krščanske demokracije v smislu slovanske demokracije na krščanski podlagi (kakor jo je 1. 1846 zamislil med drugim tudi Ševčenko). Debeljak je med predavanjem pokazal faksimile uglasbene himne, pa tudi diplome častnega hetmanstva dr. Kreka.
Sam0 po sebi tako „študentovsko“ društvo ne bi imelo velikega pomena, da ne gre za osebo Kreka, našega „srca v sredini“, kakor je svojo monografijo o njem naslovil dr. Brumen. Zaradi njegove centralne osebnosti v slovenski zgodovini zadnjih 75 let dobi tudi to njegovo „kozaštvo" programatičen pomen. Saj ise je celo v dunajskem parlamentu s ponosom imenoval: „Jaz sem kozak!“ Prav to Krekovo posebnost, ki taki anekdotičnosti da resno vrednost, je podčrtaval predavatelj, ter je nato prešel v oceno trajnega ploda te Slovenske Siiči: njen član Bajda Kazak — Jože Abram je v 1. 1907-8 poslovenil v verzih obe pesnitvi Tarasa Ševčenka: Kobzar in Hajdamaki. Iz te prijateljske družabne Slovenske Siči je izšel slovenski Ševčenko! (Predavatej je pokazal faksimile naslovnih strani obeh slovenskih izdaj.)
S tem se je Debeljak spomnil 75 let Slovenske Siči, ne da bi se spustil v
Mednarodni teden
Med Vzhodno in Zahodno Nemčijo je bil sklenjen nov sporazum o odprtju berlinskega zidu in normalizaciji prometa med obema polovicama Nemčije. Toda sporazum dovoljuje prehod samo Nemcem iz Zahodnega Berlina v Vzhodni Berlin, medtem ko za Vzhodne Berlinčane zid ostaja še vedno zaprt.
V	New Yorku je minuli četrtek, 9-t. m., umrl 67 letni dr. Ralph Bunche,-ameriški črnec, ki se je povzpel do položaja podtajnika ZN in je leta 1950 dobil za isvoje prizadevanja na Bližnjem vzhodu Nobelovo nagrado za mir.
NATO je objavil, da so njegove evropske članice zvišale obrambni proračun za nadaljnjo milijardo dolarjev za prihodnje leto, tako da bo NATO proračun za leto 1972 znašal nad dve milijardi dolarjev.
Libija je podržavila vse britansko petrolejsko imetje v libijski puščavi in potegnila vse državne fonde iz bank v Angliji. Kot pretvezo za podržavljenje je libijska vlada navedla „angleško nezanimanje za perzijsko zasedbo dveh otočkov v Perzijskem zalivu“. Libija je ena izmed najbogatejših držav na svetu. Ima komaj 1.9 milijona prebivalcev, pa ima letno nad tisoč milijonov dolarjev dobička s svojim petrolejskim izvozom.
V	Glavni skupščini ZN sta se pretekli teden v pestmi spopadla delegat Saudijeve Arabije in podtajnik ZN Stavropulos. Saudijski delegat Baroo-dy je očital Stavropulosu, da mu ni dal besede takoj za izraelskim delegatom. Na hodnikih ZN so nekateri delegati potem hudomušno pripomnili, da je bilo že večkrat slišati, naj bi se vrnili v „dobre stare čase, ko so se poglavarji narodov dvobojevali, medtem ko je ljudstvo mimo čakalo na izid boja."
Dr. Rrariko Pešelj je v Washingtonu
Uredništvo našega lista je dobilo več vprašanj, če se je odvetnik dr. Branko Pešelj, znani hrvatski politik in tajnik pok. dr. Vladka Mačka res za stalno preselil, v Zagreb. Nekateri tudi vprašujejo, če naj bi bila njegova pot v Zagreb morda po|itjšnega značaja.
in sicer štiri dni, kjer je obiskal svoje sorodnike in najožje prijatelje. Po štirih dneh bivanja v Zagrebu je odšel v Dubrovnik, od tam pa v Pariz, od koder se je vrnil v Washington ID1. C'., kjer zopet izvršuje svoj odvetniški poklic. Njegov obisk Zagreba je bil samo privatnega značaja.
opis poznejše usode Ševčenka med Slovenci.
Zadnja slovesnost ob ševčenkovih dnevih, ki so se je udeleževali Slovenci, pa je bil sprejem Ukrajincev iz ZDA in njih slovanskih prijateljev pri poslaniku Združenih držav Amerike Johnu Davisu Lodgeu in njegovi gospe v prostorih ambasade. Tu se je poudarjal vpliv Ševčenka kot „borca za svobodo narodov“. To misel je predvsem poudaril poslanik sam in je bila namenjena tudi neukrajinskim predstavnikom „podjarmljenih" narodov:
Izvleček iz Lodgejevega govora
„V velik. ■ čast si štejem pozdraviti ukrajinsko delegacijo iz ZDA, predstavnike Organizacije zasužnjenih evropskih narodov in njihove argentinske prijatelje. Ker so njihovi prijatelji, so moji prijatelji...
Vsaka velika doba v svetovni zgodovini ima svojo emigracijo in svoje begunce. Tudi Kristusa moremo smatrati za begunca... V minulem stoletju so bili mnogi ljudje prisiljeni oditi iz Poljske in Litve in Ukrajine. Kdo od nas ne pozna Kočiuška ? Ivana Mazepe ? Lafaye+ta? In Chopina?... Chopin je bil velik glasnik svojega naroda in na obzorju je vstal glas še drugega poslanca: bil je glas vsega naroda, glas svobode in bodočnosti: Taras Ševčenko.
Toda, emigracija ni poraz. Je delo, je poslanstvo. Mnogo največjih del in zmag človeštva ne bi bilo, če ne bi bilo emigrantov. . . Zato na emigracijo ni treba gledati kot na poraz. Nasprotno, more biti darilo, nova vrata odprta v bodočnost. Njeno poslanstvo je okrepiti ustvarjalni genij in delati za večna načela •— mir, pravičnost in svobodo. ..
Vi, predstavniki evropskih zasužnjenih narodov, boste živeli vse dotlej, dokler boste ostali zvesti svoiim mučencem, svojim junakom in svojim poetom. In da boste to ostali, sem prepričan!"
bo to storila tudi Indija.
Indija pa je objavila, da ne sprejema niti ne zavrača priporočila Združenih narodov, ker ji je pa doslej na vojnem polju šlo po sreči in je kazno, da hoče za vsako ceno doseči odcepitev Vzhodnega Pakistana odn. proglasitev Bengalije kot samostojne države. Indira Ghandi je izjavila, da bo za Indijo rešeno vprašanje Bengalije šele takrat, ko se bodo lahko vsi milijoni bengalskih beguncev vrnili domov.
V indijsko-pakistanski vojni se je ZSSR odločno postavila ob strani Indije, rdeča Kitajska pa ob stran Pakistana. Od zahodnih držav so bile edi-
Kuhinja.	i
Kako zna gospa delati vse naenkrat:
Cvre na olju krompirjeve rezine in odganja na hodnik velikega igračastega psa, pristavlja med razstavljene šolske zvezke na mizi pepelnik in teče odgovorit v telefon, mimogrede pokaže zadnje darilo sinku, kitajski kokošji parček, se pozanima, ali se piše „skobeljnik" ali „skobelnik“,. spravi v hladilnik 'zalogo mesa, iztrže sinku miniaturno brzostrelko, nastavlja na plin samovar-ček za kavo, me postavi pred slovnični problem: „Kam ste dali svoj klobuk?“ ali „Kam ste dali vaš klobuk?“
Vdihavam dobri vonj po olju.
Zvezki, pes, telefon.
Kakšno polnost eksistence lahko ustvari okrog sebe ženska.
Vrh hladilnika leži poševno odprt Slovenskj pravopis.
Še je upati, da bomo živeli, dokler se bosta spajala s tako sporazumno življenjsko tihožitje hladilnik in pravopis.
Pisatelj: Alojzij Rebula.
Iz dnevnika „Gorje zelenemu drevesu“
Opisani prizor, kratek in zgoščen izpod peresa tržaškega pisatelja se lahko godi kjerkoli. Ženo vidimo v vlogi matere in žene in profesorice. V vseh treh vlogah je polna zanimanja in srca.
A razumeti je, da je pisatelj hotel datj prizoru poseben pomen v zadnjem stavku. Hladilnik in pravopis, to se pravi: vsakdanje delo žene za družino in njen0 zanimanje za vse, kar je našega in posredovanje našega jezikovnega bogastva svojim otrokom.
Mislim, da ni odveč, če se od časa do časa vrnemo na dejstvo, kako vene, posebno med ženami, zanimanje za kulturo, splošno in našo še posebej. Niso samo mladi, ki mrcvarijo našo lepo govorico. Marsikdaj postane človek začuden in žalosten, ko za hrbtom zasliši pogovor v nemogoči mešanici revne slovenščine in pokvečene kasteljanščine.
Mnoga, premnoga so sredstva, ki zapeljujejo v miselno in jezikovno revščino: cenene poslikane ženske revije, ki zameglijo pogled v pošteno in zdravo življenje družine in še posebno mladine in — revne TV oddaje, pred katerimi marsikdaj oblije poštenega človeka rdečica, vsaj dokler „koža podplat ne postane".
Ljubezen je največja sila, največ premore, če je še kaj imamo, one prave, požrtvovalne za podvig nas in naših družin, iščimo hrano za duha v dobrih, resnih knjigah. Prebirajmo jih z otroki. Sv. pismo je bila luč že mnogoterim, ki so tavali v temi, plamenica izgubljenim.
so odjeknile tudi v svetovnem tisku. bilo dostikrat opozorjeno, je podcenjevalo nevarnost razrednega sovražnika."
Slovenci in Ševeenkove slavnosti
Manifestacije so bile zlasti na trgu Republike (bivšem Jelačičevem trgu).
Na ta vprašanja pojasnjujemo, da je dr. Branko Pešelj res bil v Zagrebu
indijskega -zasedenega ozemlja šele, ko
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 50
ESLOVENIA LIBRE
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a

■■■■■■■■■■■■aafjBiBBiiBaBaaaBa
BUENOS AIRES 16. decembra 1971
ZOPET ČRTA STETTIIV—TRST	Moscú y la ‘‘sedición” en Cbile
Moscú siente cada día más, en su estrategia mundial, la necesidad de añadir un nuevo país a la lista de los 14 que ya están bajo el dominio comunista. En este contexto se necesita situar la experiencia chilena y también la última conferencia Nacional del PC chileno. " ~
Dos expresiones caracterizaron los discursos pronunciados en esta Conferencia Nacional: irrevisible y sedición. La primera significa que no cabe posibilidad alguna de volver al estado de cosas imperante antes de la ascensión al poder del Dr. Allende; la segunda, que la oposición corre riesgo, cada día mayor, de ser declarada fuera de la ley.
En este sentido, Orlando Millas, miembro del Buró Político y diputado comunista, afirmó en su discurso que su partido se hallaba en pié de guerra en ese momento frente a las organizadores de la sedición, de la que formaban parte “los aventureros fascistas, la administración Nixon y el ex Presidente de la República Frei“. Estableciendo una amalgama entre la oposición y la sedición, Millas amenazó en >su discurso con aplastar la menor tentativa de oponerse al nuevo régimen: “Si quieren el combate, lo tendrán y la menor tentativa de énfrentarse al Presidente Allende y a su gobierno será aplastada.”
Moskva in „upor“ v Čilu
Zaradi svoje svetovne strategije čut; Moskva vsak dan bolj potrebo, da doda novo ime k svoji listi štirinajstih držav, ki so že pod komunistično diktaturo. S tega stališča, moramo gledati na čilske razmere, pa tudi na zadnji kongres čilske Komunistične partije.
Dve dejstvi, sta karakterizirali govore na tem konresu: nepovratnost in upor. Prvo pomeni, da ni več mogoč povratek v razmere pred nastopom AJlen-deja, in druga, da je opozicija vsak dan bolj v nevarnosti, da jo postavijo izven zakona.
V tem smislu je poudaril v svojem govoru Orlando Millas, član politbiroja in poslanec; da je partija v tem trenutku v borbi z organizatorji upora, pri katerem sodelujejo „fašistični avanturisti, Nixonova vlada in bivši predsednik Eh-ei.“ Ko je tako povezal opozicijo in upor, je Millas zagrozil: „če hočejo vojsko, jo bodo imeli; in vsak poskus, da se kdo postavi po robu Allende ju, bo v kali zatrt.“
Slovenci in Ševčenkov© slovesnosti
Kuba
in ameriške države
Kmalu potem, ko je na Kubi zavladal režim Fidel Castra, in je ta jasno pokazal svojo komunistično prepričanost, je OEA (Organización de Estados Americanos — Organizacija ameriških držav) izgnala Kubo iz isvoje srede, de-kretirala je ekonomski bojkot in z otokom prekinila vse zveze.
Razlogov za to postopanje je bilo takrat dovolj. Castro je tedaj z železno roko gospodaril v državi, zapiral vse, kar se mu je zoperstavilo, postavljal pred zid („paredón“ žalostnega slovesa) vsakega večjega nasprotnika in uvedel tak policijski teror, kot ga ne pomni sicer rázburkana latinska Amerika. S šilo je zatrl vsako opozicijo, praktično uničil tisk, prisilil Cerkev, da je zbežala v katakombe in končno pometel v lastni partiji vsé, kar se ni popolnoma strinjalo z njegovo linijo.
Tudi glede zunanje politike je bilo mnogo razlogov. A največ ¡se jih je pokazalo še potem in je bil to najboljši dokaz, da je bil tedanji korak pravilen. Castro je iz Kube pošiljal ogromne množice svojih agentov v vse latinskoameriške države. Na Kubi so se pojavile prve in kmalu najboljše šole za prevratnike. Iz evropskih držav za železno zaveso so prihajale velike količine orožja, ki jih. je potem Kuba tihotapila na celino. - Tiskarne, ki so bile takoj ob nastopu režima podržavljene; so pričele tiskati obilo propagandnega materiala, ki ga je bilo kmalu zaslediti širom Amerike.
Ta revolucionarna ih ideološka invazija je v določenem trenutku dobila tak obseg, da so morali proti njej nastopiti varnostni organi vseh dežel, in vmes poseči celo redna vojska. Bolivijski in venezuelski primer sta dokaj zgovorna. Zlasti prvi, kjer je le nastop vojske zagotovil mir v deželi in poraz gverilcev.
Zadnje čase pa smo z začudenjem lahko brali, in smo to tudi v našem listu večkrat omenili, da se nekatere države zavzemajo, da bi bila Kuba znova sprejeta v Organizacijo ameriških držav. Poleg tega tudi nekatere države že trgujejo z rdečim režimom otoka. Predlogi, ki so večkrat spodleteli, pa so navajali kot glavni razlog to, da se je revolucionarni režim na Kubi umiril, in zlasti, da več ne „izvaža“ svoje revolucije, torej, da se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav.
Gornje trditve so doživele poraz za porazom. Prav zadnje čase so bila po raznih državah kontinenta odkrita prevratna gnezda. Tako Venezuela kot Kolumbija, in zlasti Bolivija, s0 doživele nove infiltracije kubanskih gverilcev, pa tudi nove pošiljke orožja iz Kube za razne prevratne akcije. Ne le podeželski gverilci, tudi mestna gverila je po raznih neuspehih znova obrnila svoje oči proti Kubi.
Na Kubi še vedno delujejo razna vežbališča za prevratnike, ki potem delujejo ne le v ameriških, ampak tudi v afriških in azijskih državah. Sklepi havanske Trikontinentalne konference so na otoku še vedno v polni veljavi.
Kar se pa tiče besednega vmešavanja v razmere tujih držav, je najboljši primer Castro sam. Ob pravkar zaključenem obisku v Čilu, je neštetokrat demagoško posegal v notranje razmere. Za krono teh „spodrsljajev“ pa je po urugvajskih volitvah slovesno izjavil, da v Urugvaju levici preostane le pot nasilja, da si pridobi oblast.
Vsa ta dejstva pa niso motile perujske levičarske vlade, da ne bi zadnji teden znova sprožila v OEA predlog o povratku Kube v organizacijo. Ko iščemo vzrok takemu postopanju in pa dejstvu, da del ameriških držav soglaša s tem povratkom, moramo najti sledove v severnoameriškem zadržanju do kitajskega slučaja v Združenih narodih. Težko je prepričevati države o komunistični nevarnosti, kadar predsednik največje svobodne države obiskuje najbolj zagrizeni in številni komuni-
Kakor koli gledamo na problem Jugoslavije v okviru svetovnega dogajanja, je slika v osnovi vedno ista: Sovjetska zveza dela vztrajno na tem, da bi preko ozemlja Jugoslavije prišla do Jadrana. Kitajska pa ljubosumno gleda na te sovjetske imperialistične težnje.
Sovjetska zveza preko isvojih vidnih in nevidnih agentov za dosego gornjega cilja razpihuje politične zmešnjave v Jugoslaviji, pri čemer je najbolj delaven njen vidni agent dr. Jelic v Berlinu. Ta je pred nekaj meseci objavil odprto pismo Centralnemu Komiteju hrvatske komunistične partije v Zagrebu, v katerem je trdil, da so trije člani tega komiteja istočasno člani tajne hrvatske organizacije, ki jo tvorijo hrvatski emigranti in komunisti v domovini in katere namen je s prosovjet-sko politiko doseči vzpostavitev hrvatske države pod sovjetskim varstvom. Jelič je tudi trdil, da so trije hrvatski komunisti že šli tajno preko Sofije v Moskvo na razgovor.
ZDA, ki se ne bi rade zamerile niti Moskvi niti Pekingu v svojih, cik-cak diplomatskih potezah, nočejo jasno povedati, kaj bi storile v slučaju vdora Sovjetov na jugoslovansko ozemlje.
Lani je bil Nixon v Beogradu in Zagrebu ter je vzklikal Jugoslaviji in Hrvatski. Vztrajno pa je bilo zatrjevanje, da ZDA v ¡slučaju spopada Jugoslavije s Sovjeti ne bi direktno posegle vmes, ampak bi Titu dale pomoč le v orožju. Ni pa povsem iz trte zvito, da naj bi na sestanku s Titom Katzenbach, ki je namestnik državnega tajnika v Washingtonu, Titu svetoval, da naj v slučaju napada Sovjetske zveze Jugoslavija vzdrži vsaj teden dni in naj pokliče ZDA na pomoč. Po enem tednu bi ZDA vkorakale v Jugoslavijo. Posledica te obljube naj bi bili tudi manevri „Svoboda 71“ v Jugoslaviji, ki naj bi dokazali, da je Jugoslavija v stanju vzdržati teden dni.
Ko že izgleda, da se obzorje jasni, ga zatemni nenaden oblak. Tako je bil0 v času zbliževanja Nixona is Pekingom, ko je Moskva zaskrbljena izrazila Nixonu svoje nezadovoljstvo. Tedaj pa je v New York Timesu znani Sulzberger napisal uvodnik „Pozorišče morečih sanj“ (glej Sv. ¡S. 19-8-71). V .uvodniku je v tolažbo sovjetom pokazal na črto Stettin—Trst, ki naj bi bila meja vplivnih področij med zapadnim svetom in sovjetskim blokom.
Ko se Nixon pripravlja na pot v Peking in Moskvo, se je zopet pojavil v uvodniku v istem listu Sulzberger ter ponovil tezo o črti Stettin—Trst. Takole dobesedno piše, 9. t. m.:
KJER JE ENKRAT ZA VIHRALA RUSKA ZASTAVA. ..
V današnjem času velikih diplomatskih pogajanj, premikanja sil in kaleidoskopskih sprememb na mednarodni pozornici ostaja edino področje, k.ier je mogoče računati, da ne bo temeljnih sprememb, Vzhodna Evropa.
Področje vzhodno od črte Stettin— Trst bo ostalo ideološko komunistično in mu bo gospodovala Moskva, ne glede na to, kaj se zgodi kjer koli drugje na svetu. Še več, kazno je, da se bo fl/WWWWWWWVWVVUVWWWA/
stični imperij. Potem je še treba priznati. da je podtalna komunistična propaganda že krepko zrahljala nekdaj trdne pozicije v odnosih do Kube po raznih državah. Slednjič pa Castrovo demagoško postopanje le pritegne nekatere lahkoverne državnike, ki komunizma še niso okusili na lastni koži.
Vendar je vsak poizkus vrnitve Kube v OEA nesmisel od trenutka, ko je Castro sam zanikal možnost tega povratka. Kuba se po njegovem sploh ne misli vrniti v Organizacijo ameriških držav.
Upati je torej, da bodo latinskoameriški državniki toliko pametni, da bodo, ko pride odločilni trenutek, preprečili vstop v svobodno organizacijo temu volku, ki si kaj prerad nadene ovčje oblačilo, škoda bi lahko bila nepopravljiva.
sovjetsko gospodstvo na tem področju še povečalo, če ne celo okrepilo, nikakor pa se ne bo zmanjšalo.
Povsem verjetno je, da bo Moskva, ko bo stari maršal Tito umrl, uporabila sleherni trik, razen morda takojšnje intervencije in poskušala Jugoslavijo ali razkrojiti ali pa jo povsem spraviti pod kremeljski vpliv, to česar v minulih 23 letih ni mogla storiti.
Vzhodno Evropo so Rusi že izza carskih časov smatrali za svoje področje, dasi se jim vse do Hitlerjevega poraza ni posrečilo nad področjem povsem zavladati. Stalin je raztegnil sovjetsko dominacijo na vse področje vzhodno od črte Stettin—Trst in vse kaže, da se Kremelj drži ideje carja Nikolaja I.: kjer je enkrat zavihrala ruska, zastava, tam je ne . bo nihče več snel z droga.
Toda tu ne gre za plapolanje zastave v upravnem pomenu, temveč v ideološkem, gospodarskem in varnostnem smislu. Dominacijo, ki si jo je zamislil Stalin, je zlomil Tito leta 1948. Toda kljub nasilju na Poljskem, na Madžarskem in v češkoslovaški sovjetska kontrola ni bila nikdar doslej povsem vzpostavljena na tem področju.
Uspešni od Moskve ne-odvisni režimi so se leta ohranjali v Albaniji, Jugoslaviji in Romuniji: Jasno je, da hoče Kremelj odpraviti to anomalijo tako, da bo zamašil luknje v svojem Varšavskem paktu na vojaškem in v Comeconu na gospodarskem torišču.
Dasi 3° omenjajo samo v zvezi s cilji sovjetske politike, ki jih skušajo doseči z evropsko varnostno konferenco in v zvezi s skupnimi in uravnovešenimi redukcijami vojaških sil) ki naj bi vplivale na odnose na evropskem kontinentu pa tudi izpodrinile ameriški vpliv, pa roji Vzhodna Evropa Rusom vedno po glavi. Kajti Vzhodna Evropa je bila stoletja tradicionalni prehod za vdirajoče armade in ostaja sine qua non kremeljske politike, da se sovjetske pozicije na tem področju ne smejo zrahljati.
Moskva govori o odpravljanju „blokov“ v svetovnih zadevah, nikakor pa ne predvideva, da bi izpustila Vzhodno Evropo iz svojega prijema. Zadnja leta igra umirjeno in včasih umikajočo se igro v Latinski Ameriki in ji ugaja, da ZDA opuščajo washingtonsko politiko „osvobajanja“ v Vzhodni Evropi.
ZSSR kaže, da je pripravljena delno zmanjšati svoj dinamizem v Sredozemlju in se kaže manj bojevita na Bližnjem Vzhodu. Začela je nov dialog z. ZDA in je morda pripravljena začeti nov dialog tudi s Pekingom. Toda, edino področje, ki ni nikomur drugemu na razpolago razen Moskvi, pa leži med BaPikom in Jadranskim morjem.
Danes je ZSSR mnogo bolj mirna, zrela in manj vihrava, kakor je bila v Stalinovi dobi. Prav tako je tudi močnejša, dejansko in relativno, in bolj zvita v svetovni diplomaciji. Zato ne kaže, da bi Kremelj pričakoval ali pa si želel kakšno večjo krizo v Vzhodni Evropi, ko bo po njegovem mnenju prišel čas, da si utrdi svoje položaje.
Toda Tito je sedaj star Dioklecijan, ki živi v izolirani palači razkošja na Jadranu, iz katere se redkokdaj podaja v svet, razen kadar gre za razkošne diplomatske prireditve. Trenutek sprememb se bliža v Jugoslaviji. Maršal misli, da jo je pripravil na t0 s tem, da ie imenoval vladajoči kolegij in tajni svet starih partijcev, ki naj bi predstavljali vse narode te večnarodne države.
Toda Rusi se s svoje strani mimo pripravljajo, da bodo razpihali sredo-bežne sile, ko bo maršal umrl. če se jim bo ta strategija posrečila, potem bodo samo še en korak do tega, da bodo stisnili Ceaucescujevo uporno Romunijo in pritisnili na drobno Albanijo, edin; kitajski obubožani evropski satelit.
Kaj pa more ta razvoj preprečiti? NATO je že dokazal — nedavno pred tremi leti v češkoslovaški — da ni pripravljen storiti nič drugega, kakor
Kakor smo pisali, so Ukrajinci dosegli, da so lahko postavili javni spomenik v Buenos Airesu svojemu največjemu pesniku Tarasu Ševčenku. Spomenik je bil izdelan v Kanadi in ga je napravil ukrajinski kipar, ki je izdelal že več spomenikov v Ameriki, Leo Mol. Predstavlja pesnika Ševčenka v nadnaravni velikosti (S m) po podobi, kot se je avtoportretiral on sam, ki je bil eden najboljših slikarjev tedaj v Petrogradu in profesor na umetniški akademiji v mladih letih svoje najsilnejše pesniške ustvarjalnosti. Prijetno preseneča ta mladostni lik poeta v bronu, ko strmi v maso prepletajočih se figur v enovitem bloku ogromnega san-luiškega granita, ki predstavljajo narod v borbi za svobodo. Nad vse pa se je zavihtel kozak na konju, ki učinkovito zaključuje moderno skulpturo. Spomenik je lepa umetnina ter je postavljen na lep prostor v parku „3 de Fe-brero“, prav nasproti severnoameriški ambasadi. Na podstavek je vklesan napis v kasteljanščini in ukrajinščini (v latinici in cirilici): „Največjemu pesniku ukrajinskega naroda Tarasu Ševčenku, borcu za svobodo“ ter verz iz njegovih pesmi, ki govori o svobodi vseh narodov, ki naj bodo kot bratje pa svetu. 'Spomenik tako velja — poeziji in ■— svobodi.
In kot tak se je tudi proslavljal.
■ Za to priložnost so prihiteli v Buenos Aires Ukrajinci iz vseh delov sveta, in celo iz Avstraliie. Iz Združenih držav je prišlo okrog sto odposlancev, iz Kanade pa 600! Bilo je pred in po odkritju več prireditev umetniškega in znanstvenega značaja, ki naj poudarjajo Ševčenka kot pesnika ukrajinske slavne preteklosti in borbe bodoče svobode narodov.
WVWAVAWWVTOWUWWVW
samo godrnjati, tudi če bodo Sovjeti svojo politiko brutalno izvajali v Vzhodni Evropi. Kitajska, ki je v skrbeh za svojo dolgo azijsko mejo z ZSSR, vsekakor ne bo storila nič drugega, kakor samo protestirala s svojega novega sedeža v ZN. Kar se pa tiče ZDA — so pa odkrito pokazale, da imajo druge ribe na drugih delih sveta za cvrtje.
Ob teh izvajanjih se ponuja vprašanje: komu v tolažbo je napisan ta uvodnik odnosno, komu utira pot in kam?
Slovenci smo bili povabljeni k sodelovanju in smo se z veseljem odzvali.
Tako je pevski zbor Gallus pod vodstvom dirigenta dr. Julija Savellija nastopil pri veliki prireditvi v Teatru Coliseo na predvečer odkritja spomenika.
Na tem večeru, ki so ga začeli mešani ukrajinski zbori v spremstvu vsega občinstva s ševčenkovo Oporoko, so se vrstili pevski in folklorni nastopi. Med temi so naravnost briljirali kozaški prizori kanadskega folklornega plesnega zbora Kalina, pa folklorni plesi buenos-aireške Prosvite. Šest ševčenkovih pesmi so nato zapeli mešani ukrajinski zbori, mogočni zbor, ki ga je vodila Marija Danilevič, dve pa ženski zbor Kaline v Kanadi pod vodstvom Para-nije Harasymčuk. Arijo iz ukrajinske opere Kupalo in eno ševčenkovo pesem je zapela kontraaltistka teatra Colon Alicia Andreadis. Med take pevske nastope se je uvrstil zbor Gallus pod vodstvom, dr. J. Savellija. Tudi ta je zapel dve Ševčenkov! pesmi, ki ju je prevedel T. Debeljak, Sirota in Tri pota, v modernih kompozicijah ukrajinskih skladateljev F. Kolesa in G. Topolnickega. Težke kompozicije v duhu ukrajinske melanholije je Gallus podal odlično ter je bil deležen velikega priznanja (kakor tudi solista v njem ga. Marinčkova in
S.	Lipušček). K tem ukrajinskim skladbam je dodal Gallus še najnovejšo slovensko, prvič v Argentini izvajano skladbo P. Liparja Zemlja govori ter narodna V hribih se dela dan. — Vtis Gallusa je bil najboljši ter se je res predstavil po pevski dognanosti — kot v svoiih najlepših časih. Večer je pokazal, da imamo Slovenci reprezentančni pevski zbor, nimamo pa reprezentančne fulVlorne skupine, kakor jo imajo Ukra-iinci. V tem smo komaj v zarodku. Ne zavedamo se niti pomena, kaj bi nam tak folklorni balet mogel koristiti pri renrozentanci slovenstva v svetu!
Pri odkritju spomenika v nedelio do-uoldne so Slovenci sodelovali samo kot predstavnik; naše skupnosti ne slav-■eocfni tribuni- To so bili predsednik ^odurene Slovenile Božo Stariha. Vilko Cuderman in dr. Tine Debeljak. Odkritje enomenika je bilo impozantno, kajti udeležim se ga je okrog 6000 Ukrajincev iz vseh delov sveta in že samo okrog 70 praporov je kazalo na širokost organizacij Ukrajincev v izseljenstvu.
Udeležila sta se odkritia dva pravoslavna škofa, metropolit Mstislav (za
(Nad. na 2. str.)