DOLENJSKI GOZDAR LETNIK XXII. NOVO MESTO, JULIJ 1985 ŠTEVILKA 7 Prevoz lesa pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto v zadnjih 15-tih letih (1970-1984) Uvod Tehnologija sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sor-timentov je v zadnjih dvajsetih letih močno napredovala. Vzporedno s tem je napredoval tudi prevoz lesa; od prevoza s konjsko vprego in tovornjaki brez nakladalnih žerjavov, prek tovornjakov opremljenih s hidravlično vrvnimi nakladalnimi žerjavi do tovornjakov, opremljenih s popolnoma hidravličnimi nakladalnimi žerjavi. Dnevni učinek sodobnega prevoznega sredstva — tovornjak z dvoosno polprikolico (22 ton) je v primerjavi z dnevnim učinkom nekdanje konjske vprege (voz »šinar« 3 t), večji tudi do 22 in večkrat. To pa pomeni, da je tak prevoz tudi gospodarnejši. Prevoz s tovornjakom s polpriklopnikom in ustreznim hidravličnim nakladalnim žerjavom je cenejši v primerjavi s »solo« vožjo od 30 — 35 odstotkov (3). Tega pa se pri delu velikokrat premalo zavedamo. Znano je, da leta nazaj nismo imeli za prevoz in za nakladanje lesa (niti v Sloveniji, niti v Jugosla- viji) povsem ustreznih tovornjakov in nakladalnih žerjavov — dvigal. Sodobni, tehnično izpopolnjeni hidravlični nakladalni žerjavi kot so Jonsereds EB-100, LIV 9-2201, novejši tipi Hiab-Foco in drugi, so bistveno pripomogli, poleg ustreznih tovornjakov in priklopnih vozil, k gospodarnejšemu prevozu lesa. Ustrezna sodobna prevozna sredstva pa sama po sebi še ne zagotavljajo tudi cenejšega prevoza. Le-ta je namreč odvisen, od več dejavnikov, predvsem od izkoriščenosti razpoložljivih dragih prevoznih sredstev in še posebej od izkoriščenosti vlečnih vozil, opremljenih s hidravličnimi nakladalnimi žerjavi, skupaj s pol-prikiopnimi vozili. Menim, da je prav izkoriščenost tovornjakov v sestavi s polpriklopnimi vozili zelo pomembna za ekonomičnost prevoza lesa, saj predstavlja vrednost kamiona, opremljenega s hidravličnim nakladalnim žerjavom kar 85 — 90% celotne nabavne vrednosti take gozdarsko prevozne sestave (GPS), vrednost polpriklopnika pa le 10 — 15% vrednosti GPS. O tem, kako je napredoval prevoz leta (vključno z nakladanjem in razkladanjem) pri GG Novo mesto zadnjih petnajst let, z ozirom na število prevoznih sredstev, neto nosilnost, moč, izkoriščenost prevoznih sredstev itd., govori pričujoči sestavek. Gozdarsko prevozne sestave in njih udeležba v skupnem prevozu lesa Gozdarsko prevozno sestavo (GPS), v nadaljnjem GPS, sestavljajo: tovornjak s hidravličnim žerjavom in priklopnim vozilom. Da taka posebna gozdarska oprema danes ni poceni, zlasti če je uvožena in da predstavlja pretežni del vrednosti take sestave kamion s hidravličnim nakladalnim žerjavom (85-90%), vidimo iz naslednjega pregleda: Gozdarsko prevozna sestava (GPS) Sedanja orientac. vredn. tehn. opreme v din Mag.-D 256-320 % TAM 260 % TAM 190 % 1. Tovornjak z nadgrad. (brez žerjava) neto nosiln. cca 10 ton neto nosil, cca 6 ton 2. Hidravlič. naklad, žer. Jonser. 10 ton Liv 9 ton Liv 6 ton 17.650.000 — 13.300.000 — — ------ — 7.700.000 6.600.000 — -------------- — ------ 3.950.000 — ------ — 3.370.000 Skupaj (1+2) 24.250.000 90 17.250.000 86 11.070.000 90 3. Polprikol. z nadgradnjo 2-osna (12 ton neto) 1-osna (6-8 ton neto) 2.750.000 10 2.750.000 14 ------ ------ ------ 1.230.000 10 Skupaj (1 +2 + 3) z nakl. žerj. Jons. 10 ton z nakl. žerj. LIV 9 ton z nakl. žerj. LIV 6 ton 27.000.000100 ------ ------------- -----20.000.000100 -------------- ----- ----- 12.300.000100 Opomba: Vrednost tehnične opreme je le primerjalna, saj se zaradi nenehne devalvacije dinarja stalno spreminja in povečuje. Neto koristna nosilnost vozila je razlika med največjo dovoljeno težo vozila s tovorom in težo praznega vozila z nadgradnjo (4). Neto koristna nosilnost vozil, ki jo navajam v tabeli 2, predstavlja tisto nosilnost vozil, ki jo še lahko koristno uporabljamo v skladu s cestno prometnimi predpisi o dovoljeni osni obremenitvi, ne glede na registrirano. Registrirana nosilnost gozdarskih vozil je zaradi kiper šasij, ki jih v gozdarstvu Slovenije največ uporabljamo, včasih tudi večja in ni v skladu s cestno prometnimi predpisi. Da je prevoz lesa najgospo-darnejši z omenjeno GPS, je sicer že dolgo znano, vendar sije spoznanje o tem v praksi le s težavo utiralo pot bodisi zaradi dejanskih težav, pa tudi zaradi osebnih (Nadaljevanje na 70. str.) (Nadaljevanje z 69. str.) dohodkov. Med težavami naj omenim predvsem možnosti nabave in izbire ustrezne domače in uvožene tehnične opreme in pa premalo prizadevanja za pocenitev prevoza, čemur smo marsikje priče še danes. Pri GG Novo mesto smo predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih vozil še do nedavnega do leta 1980! prevažali les še z okrog 50% tehnično zastarelim prevoznim parkom, saj so bili kamioni in dvigala takrat stari povprečno 9 — 10 let. Po obratih razdeljeni prevozni park smo v letu 1981 združili v tozd »Transport in gradnje« ter s tem poleg drugih prednosti postavili v enak položaj vse tozde in toke glede razporejanja vozil. Po letu 1981 nadaljujemo z že prej začeto načrtno obnovo prevoznega parka ter povečujemo delež priklopnih vozil, zlasti 2-osnih 12-tonskih polprikolic. Pozornejši smo tudi glede izkoriščenosti vozil. Sedanje stanje povsem obnovljenega parka je kar zadovoljivo in obsega 20 vlečnih vozil za prevoz leta, 12 tovornjakov Magi-rus-Deutz tipov 232-320, 8 tovornjakov TAM 170-T14, 12 2-osnih in 7 l-osnih polprikolic ter 2 prikolici. Skupna neto — koristna nosilnost znaša po stanju leta 1984, 367 ton (glej tabelo 2). Kako je napredoval prevozni park v obdobju 15 let (1970-84) po številu vlečnih in priklopnih vozil, po moči, koristni nosilnosti, prepeljanih tkm na neto tono nosilnosti kamiona ter po udeležbi živega dela na prepeljani tkm (produktivnost), prikazujeta tabeli 1 in 2 ter diagrami 1, 2, 3, 4 in 5. It. 1 UČINEK PREVOZNEGA PARKA U PREUOZENIH Bt3 1370-1084 diagrea 11. IZKORI5CEN05T PREVOZNEGA PARKA V Ul NA NETO TONO NOSILNOSTI VLEČNEGA VOZILA NA GG N.M. 1070-1984 diišrii st . 3 PRODUKTIVNOST PREVOZNEGA PAR IZRAŽENA V H* NA DEJANSKO DELAVNO URO NA GG N.M. 1070-1084 REALIZIRANI tka> PREVOZ. PARKA diegre* It . 1070-1084 ' ^ *8* »M n5tkŽm5S5vil0 prooukti,jnim oni 1070-1084 ________________di>qran 11.S i ?NEiižfcOVKK0IONOV"ULeCNIM y02lL 10?2-1084KU di49rt* »t 6 legenda ■ it.Iiaionov KOC V KU Prevoz v sestavi tovornjak s polprikolico močno poceni prevoz lesa in sicer za 30 do 35% (3) pri vseh tipih vozil. Pomeni torej močno zmanjšanje prevoznih stroškov v primerjavi s »solo« vožnjo. ŠTEVILO PREVOZNIH t «.•» lonov+p riuopi IN SKUPNA NETO-KOR 1078-1064 mm »«*P«LJBNO ’ ..upaj 107P 78 74 7S 78 •• 88 84 Iz tabele 1 in diagrama 1 je razvidno, da je od leta 1970 naprej prevoz lesa samo s kamionom stalno v upadanju, raste pa prevoz lesa z GPS. Do leta 1978 narašča prevoz z GPS sicer nekoliko počasneje, po tem letu pa bistveno hitreje. Iz tabele 1 je tudi razvidno, da smo v sestavi tovornjak s polprikolico prepeljali od skupno speljanega lesa v letu 1970 le 3% (3.400 m3), lesa, šest let pozneje, leta 1976 pa še vedno le 18% (24.100 m3) lesa. Leta 1980 smo v omejeni sestavi prepeljali že 50% (68.900 m3) lesa, leta 1984 pa že kar 82% (136.200 m3). Indeks 84/70 je 3994. V petnajstih letih smo tako udeležbo prevoza z UČINEK PREVOZNEGA PARKA V PREPELJANIH m3 1970—1984 Tabele 1 • pr ! tVB ~~19V4~ 19?Q 19B0 1,909 ' utceks " 84/70 Kaniooi-solo lo4.51o 07 102.735 70 lo?.3o8 76 1o3«814 77 90.432 68 64.r96 47 46.224 27 58-‘MU' 17 .21.532 13 21 Kaniooi b polprikolico 3.41o 3 11.983 9 16.250 11 24.145 18 38.888 29 68.932 5o 117.190 7o 135-55* 76 136.200 82 5.994 Ke itoi s pr -olico II.660 lo 17.882 1- 17.8o2 13 7.438 5 3.538 3 3.1 82 3 4.421 3 13.066 7 7.8''O 5 67 bi: ?. J: 119.rao loo 132.200 loi 141.36o loo 13S.447 loo 132.858 loo 137.190 loo 167.8,5 loo 179.o2o loo 165-5*2 loo 138 KAZALCI NAPREDKA PREVOZNEGA PARKA 1970—1984 TABFLA 2 147« 9 1492 1494 1476 1478 n lc^° 1402 148} 1404 loA.ka M/7o St. praf. ■ rad. Kato too St. prav. ■ rad. Kato too St. Nate prav. too ^rad. . St. Nato St. prav. too prav. ■rad. arad. Kato too Bt. Kato prav. too St. Kato St. Nato prav. too prav. too ■rad. arad. Št. Ktt® prav. too ■ rad. prav. Ilik. Kato too Kaalool /itavilo/ 21 145 22 16o 2o 164 2o 166 19 163 19 167 2o I80 2o 181 2o 181 95 125 MoŽ v KV 1.442 1.B06 2.2^ 9 2.267 2.311 2.645 }. 141 3.441 10o Polprikolic, /It.vilo/ 2 12 6 42 7 50 B 62 11 98 - 11 llo 15 150 17 162 17 162 850 135o -Priir/vl irm /It.ui W •M 37 6 57 5 5a 5 3. C 3 3o i 2 at a -at 's. •**5 194 34 259 52 2Ć 4 33 28o 35 31o 33 3o7 38 3Ko }8 367 59 367 144 189 PrapalJaoo ®3 - »kepaj 119.'80 132.200 141.36o 13*-.447 132.858 137.190 167.835 179.o2o 165.552 131 riaaliiiraoo tka - »kepaj 1.974.063 2.329.156 2.444.447 2.396.190 2.778.090 3.394.350 4.598.308 5.766.200 5.743.486 291 Prapaljooo tka oa oato tooo /koristna/ oosilooatl kaaiooa 13.614 14.557 17.954 14.263 17.043 20.325 25.546 31.857 31.732 233 Dajanskih delov.ur Prepeljano tka/deJao.del.uro 37.794 52 39.46S c9 4o.i52 73 33.189 72 29.452 94 26.679 118 34.312 134 34.216 168 28.71o 2oo 3*5 Let00 At.prod.dol/kaa. 19o 198 179 142 191 19c 215 215 215 113 G rabežu prebiralnega stroja (traktor IMT 577 ter H iab 560) smo dodali hidravlično verižno žago (na posnetku), s katero strojnik s pomočjo ročic na dvigalu prežaguje oblovino pri sortiranju in krojenju. Omenjeni priključek dela poizkusno na opremnem skladišču v Straži od decembra 1984. leta, da bi bolje ovrednotili les in zaradi varnega dela. Pri prežagovanju posameznega oblega lesa žagar ni več potreben. Nadaljnje izkušnje bodo pokazale, v kolikšni meri bo ta »polprocesor« uspel. Dosedanje izkušnje so kar zadovoljive, zlasti kadar gre za prežagovanje oblovine ali manjšega svežnja (prijema) goli. (Tekst in foto: inž. Jože Kure). GPS povečali za 40-krat. Če k temu v letu 1984 prištejemo še lesno maso pripeljano v sestavi s prikolico (7.830 m3), znaša skupno prepeljana količina lesa v letu 1984 v sestavi tovornjak s priklopnim vozilom 144.000 m3, ali 87% vsega prepeljanega lesa. V naslednjih letih si bomo prizadevali predvsem za to, da pri prevozu lesa obdržimo, ali pa še celo nekoliko dvignemo sedanjo raven udeležbe prevoza z GPS. Spričo terenskih in vremenskih razmer (zima), verjetno 100-odstotna udeležba prevoza lesa z GPS ne bo mogoča. Mimogrede povedano je znašal prihranek v prevozu v letu 1984, ko smo prevažali les v sestavi kamion s priklopnim vozilom v primerjavi s prevozom s samim kamionom, prek 6 milijard starih dinarjev (5.743.480 tkm x 11,10 din, poprečen prihranek po tkm po ceniku koncem leta 1984 63.753.000 din). Prevoz v sestavi tovornjak s prikolico je bil razen v času od 1. 1970-74, koje rastel, v stalnem upadanju do leta 1982, ko je ponovno porastel. To pa predvsem zaradi prevoza prostor-ninskega lesa. Izkoriščenost prevoznega parka Ustrezna sodobna prevozna mehanizacija sama po sebi še ne zagotavlja pocenitve prevoza, če pri tem ne poizkušamo doseči čimvečjo izkoriščenost prevoznih zmogljivosti, tako z organizacijskimi ukrepi, z razliko v ceni prevoza po tkm za vozilo, kot tudi s pravilnim nagrajevanjem vozni- kov. Za prevoz lesa z GPS naj prejme voznik večji zaslužek kot za prevoz s kamionom. Kot že rečeno, je zlasti pomembno čimbolj izkoristiti tovornjak — vlečno vozilo, seveda v sestavi tovornjak s polpriklopnikom. Prav'je torej, če šoferja za tak prevoz tudi bolje nagradimo. S tem spodbujamo prevoz z GPS. Sicer pa je šofer tovornega vozila pri GG Novo mesto plačan le za tovor po neto nosilnosti vozila, določeni z normativi in cestno prometnimi predpisi. S tem hočemo izogniti preobremenjevanju vozil. Iz tabele 2 je razvidno, da seje od leta 1970 do 1984 povečala skupna neto nosilnost in moč voznega parka od 194 ton in 1942 kw v letu 1970, na 367 ton in 3491 kw v letu 1984. Indeks za skupno nosilnost znaša 189, od tega za polprikolice 1350, za moč pa 180. Vzporedno s tem pa se ni povečevala samo skupno letno prepeljana masa lesa (indeks 131) in število tkm, od zaokroženo 2,0 milijona v letu 1970 na 5,7 milijona v letu 1984 (indeks 291), marveč se je povečala tudi izkoriščenost vlečnih vozil (indeks 233). Izkoriščenost vlečnih vozil se kaže s številom letno opravljenih tkm na neto tono nosilnosti kamiona — vlečnega vozila (diagram 2). Le-ta se je povečala od 13.600 tkm v letu 1970, prek 20.325 tkm v letu 1980 na 31.732 tkm v letu 1984. Očiten porast nastopa po letu 1978, ko novo nabavljena vozila Magirus-Deutz že prihajajo do izraza, in po letu 1980, ko načrtno nadaljujemo z obnovo in večanjem nosilnosti prevoznega parka (tabela 1 in 2), združimo prevozni park (1. 1. 1981) in smo bolj pozorni do izkoriščenosti vozil in nagrajevanje voznikov. Iz tabele 2 (kolona-indeks 84/70) je tudi razvidno: — Kljub zmanjšanju števila tovornjakov (indeks 95) smo povečali neto nosilnost voznega parka (indeks 189). Nabavljali smo torej sodobnejše, ustreznejše kamione z večjo močjo in nosilnostjo in polprikolice. — Udeležba polprikolic v prevoznem parku je zelo velika po številu in po nosilnosti. V petnajstih letih, primerjajoč leta 1970 in 1984, se je dvignila po številu z indeksom 850, po neto nosilnosti pa z indeksom 1350, oz. seje povečala glede na nosilnost za 13,5 krat. — Udeležba prikolic v prevoznem parku se je zmanjšala po številu (indeks 50) in po nosilnosti (indeks 65). — Število tkm (diagram št. 4) seje v letu 1984 povečalo v primerjavi z letom 1970 z indeksom 291 ali za 2,9 krat. S tem smo zadovoljili potrebam po prevozu odkupljenega lesa in zmanjšali odvisnost GG od drugih avtoprevoznikov. Sedaj celo sami pravaža-mo les drugim. — Učinkovitost prevoznega parka, ki se kaže z vloženim delom žive delovne sile oz. v prepeljanih tkm na delovno uro, se je v petnajstih letih zadovoljivo povečala in sicer z indeksom 385, oz. 3,4 krat, ali povprečno letno za 19%. V letih 1980-84 za 14% povprečno letno, v letih 1976-84 pa celo za 20% povprečno letno (glej diagram 3). — Povečalo seje tudi letno število delovnih dni na kamion (indeks 113) — diagram št. 5, kot odraz uporabe sodobnejših in ustreznejših prevoznih sredstev (to-vorn/aki, polprikolice, dvigala) in ne nazadnje tudi kot odraz organizacijskih prijemov in zavzetosti strokovnega osebja. Prav gotovo pa tu še niso izkoriščene vse možnosti, saj vemo, da npr. popravila vozil ne tečejo vedno tako kot bi želeli, predvsem zaradi težav pri nabavi rezervnih delov, tako za domača kot za uvožena vozila. Zaključek Tehnologija sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sor-timentov je v zadnjih dvajsetih letih možno napredovala. Vzporedno s tem je močno napredoval tudi prevoz lesa. Napredek pri prevozu lesa je poleg ustreznih sodobnih prevoznih sredstev, ustrezne tehnologije sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sortimentov, odvisen tudi od delovnih razmer, priprave dela in organizacije prevoza, prizadevnosti strokovnega osebja, nagrajevanje itd. Sodobna ustrezna prevozna sredstva sama po sebi še ne zagotavljajo pocenitve prevoza, če pri tem ne poizkušamo doseči čim-večje izkoriščenosti prevoznih zmogljivosti, tako z združevanjem prevoznih sredstev (GPS), ustrezno organizacijo, z razliko v ceni prevoza po tkm med vožnjo s samim kamionom, kot tudi s primernim nagrajevanjem voznikov. (Večji zaslužek voznika, kadar vozi priklopno vozilo). Da bi čim bolje izkoriščali sodobno drago prevozno opremo, kar se izraža v čim več letno prepeljanih tkm na tono koristne neto nosilnosti vlečnega vozila, moramo imeti pred očmi, da predstavlja kamion s hidravličnim žerjavom opremljen za sodoben prevoz, 85-90% celotne vrednosti prevozne sestave, zato gaje treba izkoristiti s priključitvijo priklopnika. Upoštevati pa je tudi dejstva, da je prevoz v sestavi (kamion s polprikolico) cenejši po tkm za 30-35% (3) in da pomeni to veliko pocenitev prevoza v primerjavi s »solo« vožnjo. Za oceno gospodarjenja je vsekakor eden najpomembnejših kazalcev učinkovitost, le-ta se izraža z vloženim delom žive delovne sile. Pri prevozu jo lahko prikažemo v prepeljanih tkm na dejansko delovno uro (diagram 3). V prevozu lesa (vključno z nakladanjem in razkladanjem), se je učinkovitost pri GG Novo mesto za obdobje 15-tih let (1970-84) povečevala s stopnjo 19% povprečno na leto. JOŽE KURE, dipl. inž. Zakaj zahteve gozdarjev za minulo delo niso priznane? 12. oktobra 1945 je ministrstvo za gozdarstvo NVS izdalo odlok št. 3964/1 o ustanovitvi uprav državnih gozdov v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov, gozdarskih in lesnoindustrijskih, je isto ministrstvo 18. oktobra 1945 izdalo dodatni odlok o obveznem prijavljanju osebja gozdarske in lesne stroke v Sloveniji. Odlok se glasi: »Ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani se mora prijaviti vsakdo, ki spada med osebje gozdarske in lesne stroke po tej uredbi; izvzeti so uslužbenci tega ministrstva. K osebju gozdarstva in lesne stroke se prištevajo tisti, ki so napravili izpit za gozdnega ali lovskega čuvaja, dovršili kakršenkoli strokovni gozdarski oziroma lesni tečaj, poleg teh pa tudi tisti, ki so si pridobili strokovno izobrazbo v gozdarski ali lesni nižji, srednji, visoki ali podobni šoli, in tisti, ki so si pridobili strokovno izobrazbo z neposrednim delom v gozdu, ali lesnem gospodarstvu in so ga vsaj tri leta izvrševali kot poklic.« Iz tega sledi, da seje NVS kmalu po osvoboditvi v skrbi za obnovo lotila organizacije gozdarstva in lesne industrije. S tem ukrepom je bilo omogočeno, da so prevzeli odgovorna dela gozdarjev in manipulantov mnogi, ki so do tedaj opravljali težaška dela v gozdu. Nekateri od njih so nekaj strokovnega znanja o gozdarstvu prinesli s seboj iz gozdov, večina pa se je morala poleg napornega vsakodnevnega dela obremeniti še z učenjem. Tedaj za učenje administracije v gozdarstvu ni bilo tečajev, temveč so delavci po dnevnem delu in v času večernega ali nedeljskega počitka s pomočjo sposobnih in delavoljnih gozdarjev prišli do potrebnega znanja za uspešno delo v logarskih okoliših. V prvi polovici leta 1946 so bile ustanovljene mnoge obnovitvene zadruge in podjetje Gradis. Spričo večje potrebe po razvoju gozdarske dejavnosti za pridobivanje čimveč lesa, ki ga je potrebovala družbena skupnost, zaradi splošnega povojnega pomanjkanja gradbenega materiala za obnovo po okupatorju požganih in porušenih domov in drugih zgradb ter za premagovanje zaostalosti, je za tiste čase značilno, da se je vodstvo države zateklo ob reševanju težkega gospodarskega položaja k domačemu bogastvu iz zalog gozdov, ne pa k dragim tujim posojilom. Za boljšo kontrolo nad posekom, izdelavo, spravilom in oddajo lesa so bili uvedeni mnogi razvidi in velike proizvodne zadolžitve. Temu je sledila še gospodarska zapora z vzhoda, ki je s svojim neusmiljenim pritiskom kre- pko zavrla razvoj in obnovo od vojne prizadete in lačne nove Jugoslavije. V takem položaju so se delavci v gozdarstvu z vso vnemo posvetili delu, ki je zaposlenim prineslo odpovedovanja na vseh področjih življenjskih potreb. Ob pomanjkanju proizvodnega materiala, hrane, obleke itd. (saj so bile zaradi smotrnejšega razdeljevanja tega blaga uvedene živilske in blagovne nakaznice) so v zelo težkih delovnih razmerah dosegali prav dobre proizvodne uspehe. To pa ni bila gonja za lahek zaslužek, temveč čut odgovornosti, da bi dosegli zahtevne norme pri tekmovanju v delovnih skupinah in izvrševali težke načrtne zadolžitve v izkoriščanju gozdov. Volja in zavest delavcev v gozdarstvu sta v tistem času mnogo pripomogla k ublaževanju in rešitvi nastale krize in za napredek domovine. Gozdni delavci in strokovno gozdarsko osebje so od svojega doma po večurni hoji, oprtani z gozdarskim orodjem in obroki hrane, prihajali na delovna mesta. Le redki so bili, ki so slučajno naleteli na tovornjak v začetku poti ali med potjo na delo ali domov. Bilo je pa tudi več hudih n esreč pri podiranju in izdelavi lesa ter pri prevozu na' delo ali z dela na visoko naloženem tovornjaku. Tudi tisti delavci, ki so imeli več sreče, da so lahko ves teden ostali v bivaku blizu delovnega mesta, so živeli v pomanjkanju raznolične in močne hrane, kakršno je zahtevalo telo za opravljanje težavnega dela in za zaščito pred slabim vremenom. Da bi se omilil nastali položaj, je družbena skupnost segla po le- su, ki je šel za devize na Zahod, posebno v med vojne močno prizadeto Anglijo, ki nam je v zameno za les dobavljala hrano in potrebno blago za proizvodnjo. Za reševanje nastalih težav je bila Slovenija najbolj primerna, saj je imela ob najbolj dostopnih gozdovih s pretežno iglastim drevjem in z organizacijsko sposobnim kadrom najboljše možnosti za ublažitev nastalih težkih razmer. Zaradi tega je Slovenija nosila tako visok odstotek državnega načrta poseka in oddaje lesa. (Po analizi prof. inž. Zdravka Turka je namesto določenih 10% od državnega načrta za Slovenijo, kar bi ustrezalo razmerju gozdnih fondov, dosegla 29% ter s tem močno presegla normalno količino z gospodarsko osnovo dovoljenega poseka). Zaradi navedenega bilo bi prav, da se družbena skupnost oddolži vsem v gozdarstvu zaposlenim v Sloveniji za čas zaposlitve od leta 1946 do vključno leta 1954, ko so tudi v gozdarstvu nastopile normalnejše razmere. Zaradi navedenega bilo bi prav, da se družbena skupnost oddolži vsem v gozdarstvu zaposlenim v Sloveniji za čas zaposlitve od leta 1946 do vključno leta 1954, ko so tudi v gozdarstvu nastopile normalnejše razmere. Za navedeno obdobje naj bi se jim priznalo po 18 mesecev delovnega staža na leto. To bi ustrezalo dejansko na delu prebitemu času, saj so gozdni delavci in gozdarji garali »od vida do vida« skoraj ob vsakem vremenu, uslužbencem v administraciji pa se je predpisan 8-urni delavnik vsakodnevno podaljševal z neplačanimi nadurami in z nedeljskim udarniškim, neplačanim nakladanjem lesa na vagone ali tovornjake. Pri tem moram še omeniti, da je administracija na gozdnih oskrbništvih delala brez pripomočkov — strojev, t.j. »peš«, čeprav so bili izračuni storilnosti delavcev v spodbujevalnem nagrajevanju zelo zapleteni. Enim in drugim je za izvrševanje postavljenih nalog delavnik trajal najmanj 12 ur, t.j. na teden 72 ur. Do tega predloga meje spodbudil gozdni delavec-sekač, večkratni udarnik, ki je stalno prekoračeval norme in je bil najboljši v krojenju sortimentov, ko mijena proslavi 40-letnice ustanovitve delovne organizacije in 35-letnice uvedbe delavskega samoupravljanja Gozdnega gospodarstva Novo mesto, dejal: »Nekateri ste dobili priznanja za svoje delo, kaj pa mi gozdni delavci-garači, ki smo takrat pa cele dneve in v slabih delovnih razmerah vlekli žago amerikanko in s tem občutno pomagali skupnosti, da so bile nastale krize milejše«. Pripominjam, da je od tistih garačev v gozdarstvu danes še zelo malo živih. Ostali so oni, ki so bili takrat zelo mladi, močni in v rednem življenju skromni, zmerni v uživanju in zdravi. Naj ob tej priložnosti povabim vse, ki ste se neposredno z gozdnim delom ali kako drugače seznanili s takratnimi razmerami v gozdarstvu, da se pridružite mojemu predlogu, hkrati pa prosim tudi vse tiste, ki imate kakršenkoli vpliv, da se zavzamete, da bi se družbena skupnost takrat v gozdarstvu zaposlenim delavcem oddolžila s priznanjem nadurnega dela. JULE SMRKE Kadar medi hoja, dobijo roški gozdovi številne nove obiskovalce. Vneti čebelarji pripeljejo na raznih predelanih vozilih v slikovito obarvanih panjih svoje čebele na pašo. Takšna je bila slika lani v Jelend-olu, na križišču, kjer se odcepi cesta v nekdanjo partizansko bolnišnico. Tudi letos najbrž ne bo drugače. (Foto in besedilo: inž. S. Klančičar). Zaposlovanje v toku Novo mesto Po reorganizaciji GG, ko so se v je bilo na novo zaposlenih še 10. V letu 1977 ustanovili toki, nas je maju 1985 pa je število zaposlenih bilo zaposlenih 24. Istega leta jih že naraslo na 54. tehniki vodilno delavci pisar- in osebje v neposr. niški sku- delovodje (dipl. ing.) proizv. delavci paj zač. 1977 16 1 6 1 24 prišli 1977 1 1 7 1 10 konec 1977 17 2 13 2 34 manipulant maj 1985 20 3 27 1 3 54 Število zaposlenih se je po- bilo potrebno za kolikor toliko večalo za 30 delavcev in je kar za redno gospodarjenje, vedno zno-125 odstotkov večje. Ta ogromna va nadomeščati delavce, ki so od-razlika pa žal ne ponazarja dejan- hajali. Odhajali pa so veliko, kar skih razmer zaposlovanja, saj je ponazarjajo naslednji podatki: tehniki in delovodje dipl. inž. delavci v neposredni proizvodnji pisarniški delavci 4 (tozdi, DSSS GG) 1 JLA 11 v druge DO 1 pokoj 5 pokoj 1 DSSS GG 3 JLA 1 druge DO 3 v druge DO 2 smrt 1 smrt 1 pokoj 1 JLA 1 tozd pri GG 14 2 18 2 36 V tem razmeroma kratkem času (od 1. januarja 1977 do 10. maja 1985) je bilo potrebno v naši organizaciji na novo pridobiti kar 66 novih delavcev, za kar seje bilo treba močno potruditi. Kako pa je tako gibanje vplivalo na nemoten potek gospodarjenja v toku pa si je lahko predstavljati. Najbolj skrbi odhajanje delavcev iz neposredne proizvodnje, saj je samo v letu 1984 odšlo v druge DO kar 7 delavcev ali 26% vseh. Delavci v neposrednji proizvodnji so mladi, izobrazba pa je izredno pomanjkljiva. Večina jih je dobila osnove za delo v sečnji in gojenju na trimesečnih tečajih pri GG. Vzroke za takšno stanje iščemo predvsem v težkih delovnih razmerah ter v pomanjkljivi organizaciji in pripravi dela. Ob novem načinu usmerjenega izobraževanja za delavce v neposredni proizvodnji in z ustrezno štipendijsko politiko pri GG se za bodoče nedvomno kažejo boljše možnosti. IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE Janja Šuštar, Srednji Lipovec 26. Milena Čibej, Podturen. Matija Mazovec, Novo mesto. 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Povprečna starost vseh zaposlenih v toku je 35,7 let, zato lahko trdimo, da je naša skupnost razmeroma mlada. Mladi pa so sodeč po njihovem delu in poletu tudi tisti delavci, ki so ali bodo letos praznovali 50-letnico. Želimo jim, da bi zdravi ob delu preživeli vsaj še toliko! Petdesetletnico praznujejo letos: 1. Jože Senica: rojen 26. aprila 1935, zaposlen pri GG Novo mesto 12 let opravlja dela tehnika v revirju GGE Žužemberk. Delovno se vključuje tudi v družbenopolitično življenje in je predsednik sindikalne konference na GG. 2. Milan Vrhovšek: rojen 6. februarja 1935, zaposlen pri GG Novo mesto 21 let. Že vseh 21 let opravlja težko delo sekača in je eden najuspešnejših delavcev. To potrjuje tudi priznanje za uvrstitev na 3. mesto pri izbiri najboljšega proizvodnega delavca na GG Novo mesto v letu 1984. 3. Janez Hrovatič: rojen 12. decembra 1935 je zaposlen pri GG Novo mesto 16 let in dela v gojenju v GGE Novo mesto—Jug. 4. Adi Štor, dipl. inž.: rojen 8. maja 1935, najprej zaposlen v Straži kot vodja tozda, od 1977. leta pa je pomočnik vodje toka. Delaven je tudi v družbenopolitičnem življenju, je član ZK in hkrati tudi sekretar OO ZK. RADOVAN LAPANJE, dipl. inž. Štirideset let GG v Novo mesto_________ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V stiski sem se obračal na omenjeni štab, na okrajne forume in na ministrstvo, navadno s preskromnim uspehom. Nekoč sem v stiski, na svojo pest, s privolitvijo omenjenega štaba, mobiliziral kovače in mehanike v Novem mestu, da so čez noč izdelali iz pločevinastih sodov kotle za kuhanje hrane. Posode za hrano je manjkalo, oziroma je bila v trgovinah, kolikor jo je sploh bilo, na karte ali nakaznice. Ko sva jo z ekonomom Malenškom zaman iskala povsod in sem se zaman obračal na okraj in na ministrstvo, ker se je mudilo, se je ekonom spomnil, da imamo v našem ekonomatu uzde in podoben material na vezane cene, oziroma nakazila, in da bi to mogli zamenjati v trgovinah v okoliških krajih za iskano posodo, kar nam je še pravočasno tudi uspelo. Na okraju nam je rad pomagal in nas razumt' kolikor je največ mogel, tedanji sekretar komiteja ZK Martin Pavlin. Na srečo smo imeli dovolj živil in pijače, da so se mobilizirani delavci kar vživeli. Enako smo iz ekonomata ministrstva prejeli na posojo orodje za sečnjo, odeje in nekatere druge potrebščine. Okretni upravitelj GU Podturn, kamor so najprej prišli mobiliziranci, je med delavci izbral nekaj nad 20 takih, ki so skrbeli za izdajanje in evidentiranje posojenih odej in drugega materiala. Omenjeni štab ga je za to kaznoval, češ da je te delavce odvzel proizvodnji. Toda ob koncu akcije,ko je bilo treba od mobilizirancev pobrati izposojene stvari, se je pokazalo, kako prav je prišel napravljan razvid posojenih stvari. Drugod so brez takšne kontrole mobiliziranci odnesli ali pa porazgubili mnogo materiala, kar je povzročilo nevšečne posledice. Uspeh pri sečnji in izdelavi je bil nad pričakovanjem dob-ber Presenetljivo hitro se je razvilo tekmovanje, ki so ga spodbujali brigadirji in desetarji brigad. K duhu tekmovanja so prispevale tudi tekmovalne prehodne zastave in proglasitev udarnikov. Po končani akciji je bil v Dolenjskih Toplicah zbor rednih delavcev s proslavo ob doseženih uspehih, ki mu je prisostvoval tudi zastopnik ministrstva in na katerem je bilo proglašenih 15 udarnikov. Orodje za sečnjo in izdelavo je bilo le klasično, ročno, a dobre sekire nam je primanjkovalo jekla. Dobrodošle so nam bile zlomljene vzmeti od kamionov. Pojavile so se tudi prve, zelo težke motorne žage (70 kg). Z vsako je moral delati par delavcev. Bile so tako nepriročne in pri podiranju drevja nevarne, še zlasti ko delavci niso bili dobro priučeni, da si z njimi nismo mogli pomagati. Žnano je, da se nasploh niso obnesle. Dobro pa nam je služila enoročna motorna žaga v obliki loka za razžagovanje tanke oblovine za celulozni in jamski les na skladišču. Mnogo težje in manj učinkovito je bilo spravljati in prevažati les z vprežno živino. To je bilo vedno ozko grlo naše proizvodnje. Zato smo imeli v gozdu zelo velike prehodne zaloge lesa, pri odjemalcih pa ga je primanjkovalo. Stalnih voznikov s konjsko vprego smo imeli od 80 do 110, bodisi režijskih ali najetih, kar ni zadostovalo niti za polovico potreb. Imeli smo le en sam traktor, goseničar (Ansaldo). Sorilnost mobiliziranih vprežnih vozil vseh mogočih vzorcev je bila ob slabi opremljenosti ter zaradi precej oviranega srečevanja polnih in praznih vozil in kamionov na glavni prometnici, Cervanovi cesti med Podutrnom in Pod-stenicami, slaba. Ko sem gledal mnoštvo voznikov pri srečevanju, nekatere s slabo povezanimi tovori, me je obhajal strah, da se bo vse zagozdilo, ljudje pa pobili. K sreči mi je nekdo povedal, da bi se dalo popraviti staro pot čez Podhosto za prazno vožnjo vozil z vprego navzgor, da bi tako vožnja tekla v krogu, kar je bila res dobra rešitev in sem jo takoj izpeljal. Za prispevek k »tragikomediji« naj navedem, da smo poskušali uresničiti tudi od zgoraj zahtevani »vertikalni plan«, da bi šel les od panja takoj po izdelavi do potrošnika ali na železniško postajo. Toda predstaviti si je treba, kako je med drugim potovala v soku obeljena, spolzka oblovina, zlasti tista razžagana na metrske kose za celulozni les, v slabo povezanih tovorih, iz katerih so med vožnjo leteli kosi na vse strani. Kmalu smo imeli te šole dovolj. (Nadaljevanje na 74. str.) (Nadaljevanje s 73. str.) Kamionov smo imeli v parku GAP (Gozdarskega avto podjetja) od 18 do 23, to je daleč premalo za takratne potrebe. Na pomoč so prihajali mobilizirani zasebni kamioni, ki so mnogo zalegli, niso pa krili vseh potreb. Z njimi smo imeli najlažji opravek. Za nakladanje lesa smo imeli en samohodni nakladalnik (Colles), ki je bil pri nakladanju kamionov zelo učinkovit, kadar je bilo koncentrirano nakladanje več kamionov, kar pa je bilo na istem mestu ali okolišu poredkoma. Prevažanje nakladalnika iz kraja v kraj za nakladanje posameznih kamionov pa je bilo preveč zamudno. Zelo prav pa nam je prišlo to dvigalo, ko smo dvigali hlode iz vode, kjer so bili vloženi zaradi prej opisanega konzerviranja lesa. Prevoz lesa s kamioni je trpel ne samo, ker je bilo premalo kamionov, ampak za časa številnih mobiliziranih brigad še posebej zato, ker so bili skoraj vsi kamioni zaposleni s prevozom vode v gozd do bivališč mobilizirancev in konj. Iz akonomata ministrstva ni bilo obljubljenih cistern iz šotorskega blaga, da bi mogli s kamioni nazaj grede iz gozda voziti les. Vodo smo črpali iz obrha pri Podturnu. Obrabljena črpalka se je večkrat pokvarila. To je povzročalo še dodatno izgubo kamionov, ki so morali čakati, dokler niso črpalke popravili. Prevoz lesa je naletel še na drugo oviro. Dogajalo se je, zlasti na področju Crmošnjic, da smo v evidencah izkazovali velike količine lesa ob kamionskih cestah. Ko pa so prišli kamioni, ni bilo kaj naložiti, ker je bil les preveč oddaljen od ceste. Vozniki so namreč pripuščali les vse dalje. Treba ga je bilo ponovno spraviti do mesta nakladanja kamionov. Upravitelj, ki je to zanemaril, je bil klican na odgovor in kaznovan. Nakladanje na kamione je bilo tedaj le ročno z ramp s pomočjo leg, razen z omenjenim strojnim nakladalnikom. Tedaj seje za nakladanje kamionov pojavila domača iznajdba lesene avtomatske nakladalne rampe, tako imenovane Rainerjeve rampe ali nakladalnice za hitro (5 minutno) nakladanje celih tovorov lesa na kamion, da bi se tako prihranil izgubljen čas zaradi čakanja pri ročnem nakladanju, ki je trajalo pri kamionu 30 do 50 minut. Tovor so pripravili in zvezali delavci prej na podnožju rampe. Nato ga je kamion z vrvjo potegnil, da je zdrsnil po lesenih tirnicah na potrebno višino rampe in zapeljal pod tovor, ki je nato sedel na kamion. Ideja je bila dobra. Toda kam pripelje nepremišljena in neučakana zaletavost, je pokazala praksa. Precej ramp je bilo zgrajenih na vrat na nos, tako da so malo ali nič koristile. Mi smo postavili takšno rampo za bukovo oblovano na Travniku, kjer je bila smotrno prilagojena terenu in je dobro funkcionirala. Ko jo je na svojem obhodu videl načelnik oddelka za koordinacijo pri vladi LRS in prišel do mene v Novo mesto, mi je čestital za vzorno rampo. V odgovor sem mu pokazal prav svežo odločbo ministra, s katero sem bil kaznovan, ker nisem postavil treh ramp, čeprav sem se bil obvezal le za eno, da bi nato, šele na podlagi izkušenj, gradili naslednje. Pozneje, ko sem bil premeščen drugam, so na hitro postavili več ramp, od katerih pa ni bilo toliko koristi, kolikor so stale. Ta hajka je na sploh kmalu povsod zamrla. Precejšen del pomanjkanja kamionov smo nadomestili z daljšim delavnikom in požrtvovalnostjo šoferjev. Vozili so tudi po 15 ur na dan. Prispevek večjega napora je bilo sploh pravilo. To je veljalo tudi za pisarne. Za časa mobiliziranih brigad, koje bila še posebej zgoščena dnevna poročevalska služba, sem bil v pisarni tudi do 23. ure. Cene lesa Denarna plat, tako glede vrednosti lesa kot glede proizvodnih stroškov, je bila tedaj podrejenega pomena. Osnovna zahteva je bila pridobiti les tako rekoč za vsako ceno. Pri tem je imela količina prednost pred kakovostjo izdelkov. V družbenem sektorju je bila določena nizka cena lesa na panju, v Sloveniji povprečno okoli 50 din/m'. Hlodi Ico vagon so bili okoli 500 din/ m’ Ni bilo potrebnega, dovolj spodbudnega stopnjevanja cen za vrednješe sortimente, ki bi proizvodnjo usmerjalo k smotrnejšemu izkoriščanju lesne surovine, niti v gozdarstvu niti v predelavi ali potrošnji lesa. Ni bilo časa in moči za to. Odločilen je bil plan. Pod pritiskom plana je bilo treba sekati tam, kjer je planskim potrebam in razpoložljivim proizvodnim sredstvom najbolje odgovarjalo. Naši strokovnjaki vseh stopenj so kljub temu s svojo vestnostjo in strokovno zavestjo poskrbeli, da so se bremena v gozdovih čim bolje porazdelila, da ni bilo pozneje čutiti hujših posledic. V tem pogledu je bilo v južnih republikah slabše, ker jim je primanjkovalo prometnic in ustreznih organizacijskih prijemov. Za odkup lesa v zasebnih gozdovih so veljale nekaj višje cene, okoli 100 do 200din/mL Če so proizvodni stroški presegali določeno tržno ceno, so dajali regres ali povračilo za presežek stroškov. Vendar taka cena lesa, ki je bila v primerjavi s cenami drugega blaga zelo nizka, ni mogla spodbuditi kmečkih posestnikov, da bi v svojih godovih proizvajali toliko, kot bi zmogli. Izogibali in upirali so se obveznim oddajam lesa kljub kazenskim posledicam, kolikor so le mogli. Predpisovanje in zasledovanje obveznih oddaj lesa je trajalo do konca petletke. Najbolj krivično je bilo pri tem, da so se obveznim oddajam lesa izognili tam, kjer so imeli gozdove na težko dostopnih ali nepristopnih krajih, npr. ponekod na Pohorju. Tam so svoj les koristili po mnogo ugodnejših cenah, ko so prenehale obvezne oddaje lesa in so bile izgrajene prometnice. Toliko bolj in krivično so bili obremenjeni gozdni posestniki v lahko pristopnih legah gozdov, in sicer najbolj prav na Dolenjskem. (se nadaljuje) Prof. ZDRAVKO TURK dipl. gozd. inž. Človek! Razumno bitje, ki nezaustavljivo z zavestnim delom nori v samouničenje. Ljudje, ki se smatramo za umsko in fizično najmočnejše v živem delu narave. A vendar se zdi, da. je človek sposoben samega-sebe le uničiti, ne da bi to mogel preprečiti. Vsaka nova iznajdba, ki je mogoče v danem trenutku koristna, postane prej ali slej nevarna za življenje. Zgodovinski primer, ki je vsem znan, je Nobelov dinamit. Gozd! Nepresušni vir življenja. Vdihavamo njegov svež zrak, jemo njegove sadeže, grejemo sc z njegovim lesom... Dan za dnem ... Zjutraj v službo grem in pod večer na dva sestanka. Vrsto let je že tako, dan za dnem brez prestanka. Vmes pa hitim da še doma kaj postorim. A vse je zaman. Naj še tako se peham premalo lahko naredim. In tako imam okoli hiše vse razmetano trsje v vinogradu neokopano. Ko pbom pa mrzel in bel, ko ne bom več živel se bom pa spočil. Takrat ne bo več ciljev odmaknjenih niti vabil zataknjenih za kljuko vhodnih vrat. Slavko Klančičar, dipl. inž. 40Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Kaj pa mu vračamo? Nič! Za dobro mu' vrnemo zlo! Ubijamo njegove živali, ker menda brez tega ubijanja ne moremo živeti. Vse bi še šlo, če ne bi s tem porušili naravnega ravnotežja, katerega pomembni urejevalci so tudi živali. Seveda za to ne krivim sedanjega organiziranega lova, temveč mislim na porušenje ravnotežja v gozdu že v začetku. Kajti sedaj je lovstvo potrebno, ker pač s svojo dejavnostjo uravnava razmere v gozdu. To je potrebno iz gojitvenih razlogov, saj vemo, da preveč divjadi lahko povzroči ogromno škodo z objedanjem listja, popkov, mladih Enaindvajseto stoletje brez gozdov? Izvedba ankete »Umiranje gozda« poganjkov ter z lupljenjem skorje. Zato je pač treba določeno število divjadi odstreliti. V pragozdu je bilo med raznimi vrstami divjadi in zvermi naravno biološko ravnotežje, poškodbe pa niso bile tako obsežne kot potem, ko je človek s svojimi škodljivimi posegi to ravnotežje porušil. Danes je na primer zaradi prevelikega staleža divjadi v mnogih predelih pomlajevanje jelke brez ograje nemogoče. Že v prazgodovinski dobi je človek na prostranih površinah močno spremenil rastlinsko sliko. Zažigal in krčil je gozdove ter jih spreminjal v pašnike, travnike in njive ali pa ustvarjal prostor za naselja. In šele koje izpodrinil gozdove iz bližine naselij, ko jih je bilo vse manj, je začel bolj načrtno skrbeti za kritje svojih potreb po lesu. Tako je šele pred nekaj stoletji začel vsaj ponekod varovati gozd ter z njim umno in varčno gospodariti. Znano je, da so še dandanes na svetu primitivna ljudstva, ki žive na stopnji, kot so naši predniki pred več sto leti. Gre seveda za ogromen zaostanek v razvoju. Ce žele ta ljudstva izrabiti gozdna tla za pridelovanje žita, uničijo gozd tako, da ga posekajo, požgo in izkrčijo. Nepotrebno bi bilo zdaj razglabljati o škodljivosti sečnje na golo. Kajti ko rastlina izgine, rodovitna tla odplavi voda ali odnese veter. Vendar ne bi bilo pravično obtoževati ljudi za tako početje, kajti le tako lahko preživijo in z zamudo dosegajo stopnjo razvoja razvitega dela sveta. Težke obsodbe pa je vredno početje nekega ameriškega velekapitalista. Ta je namreč kupil velik del ozemlja, poraslega z bogatimi gozdovi ob reki Amazonki. Na Japonskem je dal izgraditi veliko tovarno celuloze ter jo po vodni poti prenesti do mesta, kjer je začel množično sekati gozd. Bogati gozdovi Amazonke neusmiljeno padajo, na njihovem mestu pa nastaja puščava. Podoben primer takega izkoriščevalskega poseka je bil tudi naš Kras, katerega rane se še dandanes niso zacelile. Ostalo je le golo kamenje in tu pa tam kak bor, ki je našel žep prsti, da lahko uspeva. In kaj nam pomaga izračun, da utegne s takim izkoriščanjem gozd v naslednjih osemdesetih letih povsem izginiti? Brezgozdno stoletje! Naš zeleni planet bo postal mrtvi planet. Kaj ukreniti? Rajko Vrlinič, 3 a GŠC Postojna V Evropi znanstveniki že več desetletij opozarjajo na umiranje posameznih drevesnih vrst (jelka, kostanj, brest). Hiranje se je v zadnjem času močno razširilo na vse iglavce in tudi na nekatere listavce, tako da danes že lahko govorimo o umiranju gozdov. Kljub poglobljenim raziskvam ne poznamo vseh dejavnikov, ki na to vplivajo. Z zagotovostjo pa lahko trdimo, daje osnovni vzrok v širjenju onesnaženega zraka, oziroma v kislih padavinah. Prizadete so domala vse evropske države. V Sloveniji smo priča vidnemu propadanju gozdov okoli lokalnih žarišč (Mežica, Šoštanj, Trbovlje, Celje, Jesenice). S pojavom (odmiranja) hiranja se srečujemo tudi v gozdovih našega območja. V zadnjem obdobju zapažamo močnejše odmiranje jelke, domačega kostanja in bresta. Posledice odmiranja gozdov v Evropi so lahko katastrofalne. Zato zahtevajo takojšnje ukrepanje. Opazovalna mesta tudi pri nas Z namenom, da bi ugotovili stopnjo ogroženosti slovenskih gozdov, bo v juliju in avgustu opravljena anketa o umiranju gozdov. Na osnovi izdelane metodologije se bo na izbranih mestih 4 kilometrske mreže ugotavljalo zdravstveno stanje gozdov. Vsaka druga točka bo stalna in bomo na njej vsako leto ugotavljali stanje in vplive. V gozdovih našega območja bo okrog 100 — 120 popisnih točk. Popis bodo opravili strokovnjaki gozdnega gospodarstva. Gre za pomembno in odgovorno nalogo, ki zahteva vestno in natančno delo. Ugotovljeno stanje na osnovi ankete nam mora pomeniti osnovo za nadaljnje ukrepe pri zaustavitvi pojava umiranja gozdov. Ne glede na to, kakšni bodo rezultati ankete, pa lahko z gotovostjo trdimo, da umiranja gozdov ni mogoče preprečiti samo z gozdarskimi strokovnimi ukrepi. Pojav je možno omejiti z drastičnim zmanjšanjem onesnaženosti zraka. Za tako sanacijo pa je potrebno organizirati celovito dejavnost na vseh področjih gospodarske in družbenopolitične organiziranosti, na področju zakonodaje, osveščanja javnosti, raziskovalne dejavnosti, omejitvenih ukrepov i.t.d. STANE ŽUNIČ, dipl. inž. GOZDNOGOJIVENA DELA OPRAVLJENA DO KONCA JUNIJA 1985 TOZD TOK PLAN REAL. POGOZDOVANJE NEGA REDČENJE Os.d.. Sr. Ns Ml. Gs. I s I.II. Poveč. SKUPAJ 6if. Naziv % HA 01 TOZD PLAN 18.87 176.60 213.35 408.32 NOVO MESTO REAL 9.07 15.05 85.20 109.32 * 48.1 s.5 39.9 26.7 02 TOZD PLAN 8.15 73.27 2B1.13 262.55 STRAŽA REAL 5.79 54.55 143.11 203.43 * 71.0 74.4 50.9 56.1 03 TOZD PLAN 30.10 101.20 102.20 233. 50 PODTURN REAL 18.95 57.20 5.50 81.65 % 63.0 56.5 5.4 35.0 04 TOZD PLAN 13.40 65.50 100.00 176.90 ČRNOMELJ REAL 6.30 17.00 48.20 71.50 % 4 7,0 26.8 48.2 ‘■0.4 05 TOZD PLAN 21.00 252.95 325.00 59c.95 ČRNOMELJ REAL 5.81 20.52 'O5.S9 132.22 % 27.7 8.1 32.6 22.1 13 TOK PLAN 2.00 2“.»5 .8.25 39.10 TREBNJE-SLP REAL 0.50 5.55 2.15 3.20 % 25.0 19.2 26.1 21.0 2 SLP PLAN 93.52 696.5? 1029.93 1819.82 REAL 46.42 169.85 390.05 606.32 % 49.6 24.4 . 37.9 33.3 11 TOK PLAN 39.19 137.85 191.80 41P.84' NOVO MESTO REAL 20.14 7.75, *9.37 67.26 % 51.4 4.1 20.5 l6.1 1? TOK PLAN •*5.66 127.30 115.60 268.56 ČRNOMELJ REAL 27.0a '*0.31 29.42 96. n % 59.3 31.7 25.5 33.6 13 TOK PLAN 10.20 80.10 78.30 168.60 TREBNJE-ZS REAL 0.90 34.25 2 "'.42 63.57 * 42.S 36.3 37.7 ZS PLAN 95.05 395.25 385.70 376.00 REAL 48.12 82.51 97.21 227.64 * 50.6 20. S 25.2 26.0 00 PLAN I88.57 1091.62 1415.63 2695.82 REAL 94.54 252.16 487.26 "33.96 « 50.1 23.10 34.4 JO. 9 PROIZVODNJA IN ODKUP DO KONCA JUNIJA 1985 V prvem polletju več kot polovico načrtovanega — v družbenih gozdovih 55% in zasebnih 63% IGLAV- CI TEHNIKA LISTAVCEV GOLI PROSTOR. LES SKUPAJ načrtovano ra3 3.720 7.023 5.359 4.311 * 20.413 do3eženo m3 1.607 3.280 3.685 3.231 11.503 % 43 47 69 75 56 načrtovano m3 9.403 9.236 ' 4.038 4.264 26.961 TOZD STRAŽA doseženo m3 6.147 5.152 2.437 2.205 15.941 % 65 56 60 51 55 načrtovano m3 20.485 4.367 5.477 4.234 39.563 TOZD PODTURN doseženo m3 10.996 2.131 2.954 1.445 17.526 % 54 49 54 34 51 načrtovano m3 9.622 9.812 4.628 2.868 26.930 TOZD ČRMOŽNJICE doseženo m3 5.624 4.754 2.680 1.724 14.762 % 58 48 56 60 55 načrtovano m3 3.637 4.943 7.673 5.422 22.075 TOZD ČRNOMELJ doseženo m3 1.350 2.539 2.684 5.154 11.727 % 35 51 34 95 53 načrtovano m3 321 425 812 599 2.157 TOK TREBNJE doseženo m3 375 109 934 22 1.440 (družbeni) % 117 26 115 4 67 SKUPAJ načrtovano ra3 47.358 35.806 26.187 21.716 133.099 družbeni doseženo m 3 26.099 17.965 15.374 13.761 73.219 % 55 50 55 63 55 načrtovano m3 7.000 12.360 4.860 10.340 34.560 TOK NOVO MESTO doseženo m3 5.554 11.464 2.161 3.036 22.215 % 79 93 44 29 64 načrtovano m3 1.040 14.910 4.760 2.590 23.300 TOK ČRNOMELJ doseženo ra3 1.078 11.567 2.56Ć 454 15.665 % 104 78 54 16 67 načrtovano m3 1.950 3.850 1.50C 3.100 10.400 TOK TREBNJE doseženo m3 1.123 2.366 564 905 4.560 % 58 62 36 29 46 načrtovano m3 9.990 31.120 11.140 16.030 66.260 SKUPAJ doseženo ra3 7.755 25.399 5.291 4.395 42.540 zasebni gozdovi % 78 82 47 27 63 načrtovano m3 53.378 66.326 39.327 37.746 201.379 SKUPAJ GG doseženo m3 33.854 43.364 20.665 16.176 116.059 % 63 65 53 48 58 Novo mesto, 14.07.1985 Plan in analize Pridobitev v Podturnu je prizidek k že prej zgrajeni stavbi lepo zlit v celoto. V njem so kuhinja, jedilnica in pisarne. (Foto: Božo Miklič). Dolga pot do nove kuhinje in jedilnice Vrednost zgradbe in opreme (stroški do 31. januarja 1985) 10,017.330 din gradbena, obrtniška in inštalaterska dela (sklad skupne porabe in poslovna sredstva tozda), 1.386.504 din kuhinjska oprema (sklad skupne porabe tozda), 4,806.808 din ureditev okolice, drvarnica, prestavitev kontejnerja za plin, asfaltiranje dvorišča, napeljava vodovoda in elektrike, ureditev podstrešja, projekti, fasada na starem delu stavbe, razna dodatna dela (materialni stroški, investicijsko vzdrževanje). Drugi zanimivi podatki — Kuhinja ima 37,8 m2 uporabne površine, jedilnica 37,0 m2. Vse pritličje s sanitarijami, hodnikom in pomožnimi prostori meri 122,0 m2. Kletni prostori merijo 60 m2. Podstrešje nove stavbe bo izko- riščeno za pisarniške prostore tozda. Uporabna površina meri 122 m2. — V menzi so zaposlene tri kuharice. Kuhajo topli obrok, malico, za tozd Podturn in Straža, za slučajne prehodne abonente (tečajniki, šoferji) in po potrebi večerje in kosila ob prostih dnevih za delavce v domu. — Po povprečju zadnjih treh mesecev preteklega leta je bilo mesečno skuhano v stari menzi 2669 toplih obrokov (121 dnevno), izdano 750 suhih malic (34 dnevno), 36 kosil in 52 večerij. Računamo, da se bo število abonentov sedaj povečalo. Uprava tozda se bo preselila v nove pisarniške prostore nad menzo takoj, ko bo obnovljeno stopnišče, kije skupno tudi stanovalcem stare stavbe. SLAVKOKLANČIČAR, dipl. inž. V PODTURNU SMO DOBILI NOVO MENZO Novice iz Podturna Kronološki zapis gradnje — Sanitarna inšpektorica Marija Galacje 2. marca 1982 ob pregledu stare menze ugotovila nevzdržno stanje in vnesla v zapisnik zahtevo o preureditvi, pred prepovedjo obratovanja. Rok 30. december 1982. — Delavski svet našega tozda 14. januarja 1983 ni potrdil načrta prenovitve stare menze, ampak se je odločil za dozidavo nove stavbe. S tem bi v prostorih stare menze pridobili eno stanovanje. Sprejet je bil sklep o naročilu lokacijskih listin, gradbenega dovoljenja in načrta. — O idejnem osnutku smo razpravljali na seji 3. februarja 1983. Sprejeto je bilo, da se podstrešje preuredi v pisarniške prostore. S preselitvijo bi dobili v stari upravi 2 stanovanji. — Načrt za izgradnjo prizidka je izdelal Dolenjski projektivni biro marca 1983. Zanj smo plačali 190 tisoč din. — Tudi načrt za prestavitev plinske postaje je izdelal decembra 1983 isti biro. Zanj smo plačali 85 tisoč din. — Na seji 8. septembra 1983 je delavski svet Gozdarstva Podturn zagotovil denar za izgradnjo prizidka menze, skladiščnih in pisarniških prostorov nad njo. Predračunska vrednost je znašala 10,017.334 din. Od tega 5,891.852 din za menzo (sklad skupne porabe tozda Podturn) in 4,125.482 din za skladišče (poslovna sredstva tozda Gozdarstvo Podturn). — Na podlagi pritrdilnega mnenja regionalne komisije za oceno investicije pri medo- bčinski gospodarski zbornici Novo mesto je delavski svet tozda Podturn 28. septembra sprejel sklep, da se z gradnjo lahko prične. — 30. septembra je pričel buldožer kopati jamo za temelje menze. — 5. septembra delavci pričnejo z ročnim izkopom za kanalizacijo. — Do konca leta 1983 je bila stavba pod streho. — Do 26. septembra 1984 je bila stavba v glavnem dograjena. Pri pregledu so bile ta dan v prisotnosti nadzornika gradnje, predstavnikov investitorja in predstavnika OZ Hrast zapisniško navedene vse pomanjkljivosti in določeni roki za njihovo odpravo. — decembra 1984 je stara menza zadnjikrat kuhala. Prestavili smo plinske štedilnike in kotel v nove prostore. — 3. januarja 1985 so bili skuhani prvi topli obroki za manjše število zaposlenih, ker delavci niso delali v gozdu. — Tehnični prevzem novega objekta je bil opravljen 18. januarja 1985. Izvajalci — načrt: skupina projektantov Dolenjskega projektivnega biroja, — vršilec nadzora: dipl. inž. Milan Zorko, — predstavnika investitol-ja: dipl. inž. I one Šepec, dipl. inž. Slavko Klančičar, — predstavnik obrtne zadruge Hrast Jože Pavlin, — gradnja stavbe: Alojz Zupančič, Gradbeništvo T rebnje, — in še dvanajst obrtnikov različnih strok. 13. junija seje na poti iz Kočevja do Otočca, kjer so prenočevali, zaustavila pri nas skupina 23 gozdarskih inšpektorjev iz sosednje avstrijske Koroške. Spremljalo jih je nekaj gozdarjev, članov dita iz Ljubljane. Zaradi obvoza so si lahko spotoma ogledali tudi dobršen del naših gozdov. Na veseličnem prostoru podturenskega gasilskega društva smo jim pripravili zakusko. Gostitelji so bili pravzaprav Ljubljančani, naša ekipa kuharskih strokovnjakov je le pomagala. Seveda pa tudi m manjkalo priložnosti za sproščen prijateljski razgovor o stroki. Gostje kar niso mogli prehvaliti prelepega prireditvenega prostora in seveda pripravljenih kuharskih posebnosti. — 17. junija je bil invalidsko upokojen Jože Murn iz Dolenjskih Toplic, roj. 18. januarja 1930. Marljivi in vedno zelo delavni Jože je nabral kar 38 let delovne dobe. Kot gozdar — sekač je zdržal prav do pred nekaj meseci, ko je zaradi slabega zdravja le moral odnehati. Po nasekanih kubikih je bil vedno med najboljšimi. Za svoje zasluge je leta 1981 prejel tudi zlato značko našega podjetja. Znan je bil po tem, da je večino svojega letnega dopusta vedno prihranil za zimo. Najlepša mu hvala za njegov življenjski delovni prispevek, za naprej pa mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. — 25. junija so pripeljali na cesto Podturn — Baza 20 več težkih strojev — kopačev in pričeli s širitvijo cestišča. — Gozdarske stroke ekskurzije v Titovo Užice in gozdove Tare sta se udeležila inž. Slavko Klančičar in Božo Miklič. Eksku- rzija je trajala od 16.— 19. junija. — Letos dela na počitniški praksi pri nas 30 učencev iz okoliških vasi. Osnovnošolci (8. razred) so pričeli z obžetvami nasadov že 24. junija, srednješolci pa 1. julija. Kar veselje je pogledati dela želno mladino, ko se zbira pred odhodom v gozd pri naši upravi. — Inž. Niko Goleš seje udeležil seminarja za načrtovalce sečno spravilnih načrtov, ki je bil od 27. — 29. junija na Pokljuki. — Že od 20. junija visi na naši oglasni deski razpis za sprejem delavcev sekačev. Seveda bi želeli v naše vrste pritegniti zlasti okoliško mladino. — Dne 5. julija si je dela pri širitvi ceste Podturn — Lukov dom in pri izkopu jarka za položitev električnega kabla ogledal predsednik občinske skupščine Novo mesto Uroš Dular. Spremljal ga je Ivan Hiti. Slavko Klaničar, dipl. ing. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto Odgovorni urednik ing. Janez Penca”, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Torte Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Maz,ovec, ing. Jernej Piškur, Janez Še: benik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec 'v 1000 izvodih. Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZDGrafika; tisk Tiskarna Novo mesto.