SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII(51) • ŠTEV. (N°) 31 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de agosto - 6. avgusta 1998 Mejnik na dolgi poti Slovenija predseduje VS Letos smo se spominjali 150-letnice Ustavitve ideje Zedinjene Slovenije, to je 'deala, ki se je - prazaprav še nepopolno-jjrt dopolnjen - uresničil šele sedaj v novi državi. Prva leta in desetletja je ta ideja z°rela v glavah daljnovidnih posameznikov, duhovnikov in drugih ljubiteljev slovenstva. A šele nekaj let za tem je prodrla v Slr°ke množice slovenskega naroda. To So bila množična zborovanja na prostem, Poznana iz angleškega političnega življa kot mitingi, kakor so jih tudi pri nas poimenovali prve čase, pozneje pa so P° češkem vzorcu prejeli ime tabori. Bi-*So nekake „besede” pod milim nebom. efede so bile kulturne in navduševalne Pbreditve v čitalnicah, ki so bile otoki narodnega prebujanja v tedaj splošnem JjPadnem morju nemštva. (Naši prosvetni oinovi v Argentini so nekakšen odsev sbh čitalnic in njihovih „besed”.) Kot so dejali tedaj o teh prireditvah: »sredi nepregledne množice kot ocean pojočega navdušenega kmečkega ljuds-una čisto drugačen uspeh kot kon- ' ... sr o n Sv WwSSs ^ ! | v " " t JlŠpSippf|j tva črtili večer v zaprtih prostorih med gospodi v glas rokavicah in frakih ter šinjo-rirraoirni damami.” . l>n-ri tak tabor je bil 8. avgusta leta . 08 v Ljutomeru na Štajerskem, kamor ■|e Prišlo nad 5000 gostov. Prihajali so peš U|ria konjih, oblečeni v narodne noše in gašeni s slovenskimi zastavami in na Gašenih vbzeh. Poslušali so nadušene 8°Vornike, ki so razpravljali o slovenskih "Obletnih, zahtevali jezikovno enako-avnost, gospodarsko zboljšanje, povedo slovenskih pokrajin v ..Slovenijo” in »zanje z drugimi južnoslovanskimi na-Bistvo teh taborov je zadel dr. eiweiss na največjem taboru v Vižmar-17. mnja 1869, ki se ga je udeležilo a 30.000 Slovencev, do tedaj največ ,^ranih na Slovenskem. „Oče Slovenije” e Končal svoj govor z vzkliom „Dajt:e Slovenijo”. Na prvem taboru pred 130 leti v Lju-•Peru so zbrani sprejeli resolucijo, kjer glavnem zahtevajo: da naj bo 1. sionski jezik na Slovenskem izključno abni jezik...; 2. da bi cerkvena vlada na Slovenska znamka v spomin L 18>t8. Slovenskem uradovala v slovenskem jeziku...; 3. ljudske šole čisto slovenske...; 4. se združijo Slovenci v Zedinjeno Slovenijo z narodno upravo,..; 5. da se vzdržujejo slovenski zavodi, npr, slovenske realke, gospodarske šole...; 6. da imajo posamezne dežele večjo samoupravno oblast... Ti tabori so zanesli idejo Zedinjene Slovenije med slovenske ljudske množice, ki se niso več ustavile: čez nekaj desetletij so iste množično podpisovali majniško deklaracijo, ki je na neki način izražala tedanjo suvereno slovensko voljo. O tem je dejal 2. avgusta predsednik SKD Lojze Peterle na letošnjem spominskem taboru SKD v Ljutomeru, ki se ga je udeležilo nad 10.000 navdušenih gostov: „Pred 150 leti so se zbrali možje, ki so razumeli znamenja časa in potrebe naroda. Bili so narodnjaki z vizijo, odločnostjo in pogumom... Talco smo dobili Slovenci po zaslugi peščice narodno prebujenih razumnikov leta 1848 svoj prvi na-rodno-politični program. Dvajset let kasneje - vmes je Slomšek ustanovil Mohorjevo družbo in prenesel sedež lavantinske škofije v Maribor - je program Zedinjene Slovenije doživel v Ljutomeru prvo množično in navdušeno podporo. Ljutomerski tabor pomemi začetek vsenarodnega taborskega gibanja. Program Zedinjene Slovenije je postal program slovenskega naroda1*. Tabori so tako bili velik in odmeven mejnik na poti slovenskega naroda do svoje države. TD Ijigjrtr- • SMSaKrawMi'tlaK,, Osrednja prireditev 9. tabora SKD 2 7 Ljutomeru in širši okolici je potekal . avgUsta 9. tabor stranke Slovenskih kr-jjjbskih demokratov (SKD). Osrednja pri-i ev tabora, ki sicer poteka pod geslom LfJ *njena Slovenija - 9. tabor SKD v žlahtni eKjji, je piia popoldne, ko je udeleženih pregovoril tudi predsednik SKD Lojze (jf. , • Na taboru je govoril še podpredse- ^ SKI) za izseljenstvo prof. Tine Vivod, ®rega govor bomo objavili prihodnjič. Cq *aLorom želi SKD obeležiti 130-letni-^Prvega slovenskega tabora, ki je bil prav ^ ° v Ljutomeru, ter ostalih dogodkov, ki prilivali na slovensko prebujenje. Med Kol tvTjo se je končal tudi tek Naceta do ;!mar'ia 'n Janeza Zavolovška od Žalca |q| jutomera, ki so. ga poimenovali 130 Pietrov teka za 130-letnico. lizmu in slovenski politični zavesti od Zedinjene Slovenije do taborov in samostojne Slovenije. Na tabora so Slovenski krščanski demokrati sprejeli izjavo o potrebnih postopkih vlade pred pogajanji o vstopu Slovenije v EZ, ki jo je pripravilo Slovensko kmečko gibanje pri SKD. Ravno tako so tudi sprejeli poziv za hitrejše obnavljanje Posočja. Niti Prlekiji so pred taborom že ves teden - rie spremljajoče dejavnosti in okrona katerih so razpravljali o kme-ilig, ^"^N'fasanjih meje s Hrvaško, regiona- Republika Slovenija je v soboto, 1. avgusta, prevzela predsedniško mesto v Varnostnem svetu Organizacije Združenih Narodov. * Po že vnaprej določenem vrstnem redu je slovenski veleposlanik pri OZN dr. Danilo Turk za mesec dni postal predsednik varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Predsedniško mesto mu je odstopil ruski veleposlanik Sergej Lavrov, dr. Turka pa bo 1. septembra zamenjal švedski veleposlanik. Ker je pisarna, kjer uradujejo predsedniki najpomembnejšega svetovnega telesa za vzdrževanje miru po svetu, dokaj skromno in neosebno opremljena,*bo dr. Tiirk vanjo za mesec dni prinesel iz prostorov slovenske stalne misije na new-yorški tretji aveniji nekaj slik slovenskih slikarjev in kristal iz Rogaške. Slovenski veleposlanik bo še enkrat predsednik varnostnega sveta novembra prihodnje leto, tik preden bo naši državi 31. decembra 1999 potekel dveletni mandat nestalne članice VS. Kot je dejal dr. Danilo Tiirk, bo osrednja tema, s katero se bo ta mesec ukvarjal Varnostni svet pod njegovim vodstvom, težave z iraškim izpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti v zvezi z razorožitvijo. Draga velika tema bo Angola. Članice varnostnega sveta pa zagotovo ne bodo mogle niti mimo krize na Kosovu. „To je pomemben preizkus Slovenije, ki ima priložnost dokazati, da je sposobna opravljati zahtevne diplomatske naloge,” je v pogovora za Dnevnik dejal slovenski veleposlanik v OZN. „Po mojem mnenju smo v sedmih mesecih članstva v VS potrdili zaupanje, ki smo ga dobili z volitvami. Mislim, da večjih težav nismo imeli, ravno nasprotno — menim, da smo se dobro uveljavili v nekaterih ključnih vprašanjih, ki jih je v tem času obravnaval VS. Med slednje sodijo obravnava in ravnanje VS v zvezi z iraško krizo januarja in februarja letos, obravnava raznih vprašanj na območju nekdanje Jugoslavije, vodenje odbora za sankcije proti Libiji, ukrepanje v zvezi z nekaterimi afriškimi vprašanji itd. Temu sedaj dodajamo še predsedovanje, ki pa je druge vrste naloga; gre namreč predvsem za usklajevanje dejavnosti VS na način, ki da optimalni kolektivni rezultat. Slovenija se v tem primem torej ne bo pojavljala le kot članica VS, ampak bo morala poskrbeti za njegovo delovanje in seveda videt i interese vseh v njem. Slovenija je v mnogih pogledih nova država, je pa tudi sposobna opravljati takšne naloge. To bomo sicer lahko rekli, če bomo uspešni, in mi se seveda pripravljamo za to, da bi bili uspešni.” Slovenija odklopila elektriko Hrvaški Elektro Slovenija (ELES) je v četrtek, 30. julija v skladu z zahtevo ministrstva za gospodarske dejavnosti po postopnem omejevanju dobav električne energije iz NEK Hrvaški odklopil prva dva 400-kilovol-tna daljnovoda, po katerih Slovenija pošilja električno energijo Hrvaški. Po odklopu omenjenih daljnovodov je Hrvaška znižala svoj odjem, tako da nadaljnje odklapljanje ’ daljnovodov ni potrebno. Minister za gospodarske dejavnpsti Metod Dragonja je izrazil obžalovanje slovenske vlade, da je stopnja nesoglasij o odprtih dvostranskih vprašanjih NEK in hrvaških dolgovih narasla do takšne mere, da so bili prisiljeni sprejeti tudi zaostritve in omejitve dobav električne energije Llrva-ški. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader pa je slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu Boštjanu Kovačiču izrazil najostrejši protest zaradi načina reševanja vprašanj, povezanih z nuklearko Krško. V imenu hrvaške vlade je zahteval, da Slovenija prekliče odločitev o omejevanju dobav električne energije, sni bo v nasprotnem primera hrvaška stran razmišljala o protiukrepih, povezanih z gospodarskim sodelovanjem. Na gradu Otočec na srečanju slovenske in hrvaške delegacije v zvezi z reševanjem problematike neplačevanja dolgov hrvaške strani za električno energijo iz NEK do rešitev ni prišlo; predstavniki obeh strani so se dogovorili, da naj bi v tednu dni poiskali rešitev; gre predvsem za ceno in dinamiko plačevanja. Premier Janez Drnovšek je omejevanje elektrike Hrvaški označil za poslovno in ne politično potezo. Dodal je, da Slovenija nima namena zaostrovati odnosov s Hrvaško in da bodo to vprašanje še naprej poskušali razreševati konstruktivno. Zunanji minister Boris Frlec je tudi poudaril, da Sloveniji ni do poslabšanja odnosov z južno sosedo. Pomočnica hrvaškega gospodarskega ministra Jasna Borič je v izjavi za hrvaški radio povedala, da po hrvaških podatkih dolg Hrvaške nuklearki Krško znaša 15 milijonov nemških mark ter daje del dolga Hrvaška poravnala te dni. Kot je še menila, se je o plačilu dolga potrebno dogovoriti, vendar pa je treba izhajati iz realne višine tega dolga. Elektro Slovenije (ELES) je v skladu z dogovorom z ministrstvom za gospodarske dejavnosti v ponedeljek priklopil enega od obeh 400-kilovoltnih daljnovodov med Krškim in Zagrebom, ki ju je slovenska stran zaradi hrvaškega neplačevanja računov odklopila minuli četrtek. Hrvaška je namreč poravnala 398 milijonov tolarjev zapadlih obveznosti. Kot je dejal minister Dragonja, je to prvi korak k vnovični vzpostavitvi medsebojnega zaupanja. „Vse-kakor gre za določen premik, vendar glede na obseg zapadlih plačil, ki se je nabral v letu 1998, še ni zadosten. Že v torek, 4. avgusta, namreč v plačilo zapade nov obrok v,višini 500 milijonov tolarjev,” je dejal Dragonja. Izrazil je upanje, da bo hrvaška stran še naprej spoštovala ukrep o omejitvi dobave elektirčne energije iz NEK, ki tako še os'taja v veljavi. STRAN 3: Najvišji so najbolj neumni ajS9SB8*WKBWKj*6!:^ft#W--'.; ■Mmm€ m, . — “masM&m&smm.«*» am&& ji Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini DZ IZVOLIL TRI USTAVNE SODNIKE Državni zbor (DZ) je 28. julija na tajnem glasovanju na predlog predsednika države Milana Kučana izvolil tri od petih novih ustavnih sodnikov. Potrebno število glasov so dobili doc. dr. Janez Čebulj, Alojz Janko in Milojka Modrijan. Kandidata dr. Zvonko Fišer in Janez Metelko nista dobila dovolj glasov, zaradi česar bo potrebno ponoviti kandidacijski postopek. UMRL JE SLIKAR FRANCE MIHELIČ V 92. letu starosti je umrl slikar France Mihelič, eden najbolj svojskih in najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja in redni član SAZU. France Mihelič se je rodil v Virmašah pri Škofji Loki. Prejel je trideset nagrad doma in v tujini. Mihelič uteleša enega najizvirnejših in najpristnejših vidikov sodobne fantastike, ki se napaja iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend. Njegov najbolj znan motiv so bili simbolični in fantastično preoblikovani kurenti. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Državni svet je izglasoval odložilni veto na nedavno sprejeto novelo zakona o denacionalizaciji; predlog zahteve za ponovno odločanje DZ je zaradi domnevno priviligi-ranega položaja cerkve oz. drugih verskih skupnosti v sprejetih zakonskih rešitvah sprožil državni svetnik Veljko Rus. Slovenski krščanski demokrati po besedah predsednika Lojzeta Peterleta, da je klofuta pravnemu redu in politično skrpucalo, ki uvaja neenakost pred zakonom in spreminja pravila igre po njenem začetku. Zato je Peterle prepričan, da bo novela „kmalu našla pot na ustavno sodišče, Kjer bo, če bodo ustavni sodniki sledili dosedanjim kriterijem, zakon padel”. Drobnič o svojem mandatu Generalni državni tožilec Anton Drobnič je v pogovoru za Večerovo prilogo 1. avgusta med drugim poudaril, da njegove izjave niso bile politične in tudi niso bile dane pri izvrševanju njegove funkcije. Pojasnil je, da gre za njegov pogled na zgodovinsko dogajanje in da to’ nima s tožilsko funkcijo nobene zveze. Ob tem je dodal, da gre za totalitarno logiko, da sme človek ustavno pravico do svobodnega izražanja mnenj uresničevati Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 DRUGA POSTAJA Naložijo jih na vagone, nalagani ubogajo. r samo doma, zunaj pa mora delati tako, kot „mi” zahtevamo, če hoče obdržati svojo funkcijo. Tako po njegovem prepričanju tudi v razpravi v državnem zbora ni šlo za zadevo Drobnič, kot so očitno razumeli poslanci, temveč za vprašanje slovenske svobode, tega, da ima vsak državljan pravico do svobodnega mnenja in javnega nastopanja (če ne gre za kaznivo dejanje). V zvezi s tem je Drobnič še poudaril, da se noben poslanec ni vprašal, po katerem zakonu je vlada pristojna za oceno in obsodbo njegtfvih izjav, katera zgodovina je prava in od kod ministru za pravosodje pristojnost, da odloča in javno navaja, kdaj in kaj generalni tožilec sme govoriti. Kot je povedal, si je ob nastopu na mesto generalnega državnega tožilca zastavil dva večja sklopa nalog: preobrazbo tožilstva iz socialističnega, podrejenega polit iki, v neodvisno strokovno tožilstvo, in popravo starih krivic ter pregon tistih, ki so te krivice storili. Ocenil je, da se je prvi sklop zelo dobro posrečil, saj je tožilstvo formalno in praktično postalo samostojna strokovna ustanova, ki se ne ozira ne levo ne desno. Tudi poprava krivic:, vsaj tistih, ki so bile storjene zaradi tožilstev v pravosodju, je v veliki meri stekla, marsikaj je bilo razveljavljeno. Neuspeh pa je, kot je ocenil, doživel pri pregonu storilcev medvojnih in povojnih zločinov. Kot glavni vzrok za to je Drobnič navedel popolno nedejavnost, nezainteresiranost policije. Kriminalistična služba v vseli teh letih namreč ni podala niti ene kazenske ovadbe. Tožilci pa brez ustreznih podatkov in ovadb ne morejo narediti ničesar. Ob tem je še dejal, da je bil tudi sam v želji, da ne bi deloval politično, morda premalo odločen in zahteven. Anton Drobnič je spregovoril tudi o ovadbi zoper Mitja Ribičiča in Toneta Ferenca ter ovadbi zoper Zmaga Jelinčiča. Pojasnil je, da spis Ribičič-Ferenc še ni bil dodeljen nikomur. Primer Jelinčič pa je edina zadeva, ko je v postopku politik, in ga obravnava skupina za posebne zadeve. Tej je primer dodelil zato, ker eden od tožilcev to področje prava bolje obvlada. Drugi argument za to pa je strah in obotavljanje tožilcev pri ovadbah zoper Jelinčiča. V zvezi s trditvami, da za svojo naslednico favorizira Barbaro Brezigar, pa je dejal, da misli, da bi bila Barbara Brezigar dobra šefit\ja, saj pozna stroko, je temeljita, odločna in ima zahteven odnos do sodelavcev in policije. Ob tem pa je dodal, da je že večkrat ponovil, da je v vrstah državnih tožilcev več takih, ki bi bili lahko dobri šefi. Na odru argentinske politike so postavili nove kulise. A igralci drame ostajajo isti in navidezno nastopajo v istih vlogah kot doslej. Predsednik Menem se je odpovedal (?) ponovni kandidaturi, a na nebu peronističnega življenja še vedno svetita le dve zvezdi: on in pa guverner Duhalde. In še nekaj časa bo tako pa naj se dragi še tako trudijo, da bi zasvetili z lastnim žarom. ČAS HITRO TEČE Pretekli teden so dnevniki opozorili na enostavno dejstvo, da Menemu preostaja le še 500 dni vladanja. Lahko bi kdo rekel, da je to še dolga doba. A čas hitro teče. Pred petsto dnevi je bil položaj popolnoma drugačen kot danes. Takrat je Duhalde pričel globoke spremembe v provincijski policiji kot posledica umora fotoreporterja Cabe-zasa. Na razčiščenju tega zločina je gradil svoje pr-edsedniške upe. Vse se je izkazalo za jalovo in le, ko se je postavil po robu predsednikovim sanjam nenehne kandidature z grožnjo plebiscita v provinci, je dosegel, da je z njegove poti izginil najnevarnejši tekmec. To seveda ne pomeni, daje pot odprta. Dejansko ni nobene gotovosti, da bo on peronistični kandidat. Pred poldrugim mesecem je notranji minister Carlos Corach izjavil, da vlada nikakor noče oslabiti guvernerja, ker bi bil to politični samomor. A dejansko napadi na Duhaldeja niso nikdar prenehali in Menem skuša nadaljevati ta dvoboj, v katerem je bil poražen v prvi rundi. Sedaj predlaga, naj bi v enem mesecu zamenjali strankino vodstvo. Predsednik stranke je Menem, podpredsednik pa Duhalde. Kakšen smisel irha ta nenaden predlog, zlasti še če upoštevamo, da je Menem ponudil Duhaldeju, da bi si ponovno razdelila funkcije tako kot doslej in bi torej vse ostalo pri starem? Enostavno: če guverner sprejme ponudbo, si Menem zagotovi, da bo vodil stranko nemoteno nadaljnja štiri leta, to je do praga predsedniških volitev leta 2003. Če pa Duhalde odbije ponudbo in se spusti v boj za vodstvo stranke, je Menem prepričan, da ga s težo strankinega aparata zaduši in si tako pribori vsaj del prestiža, ki ga je zgubil, ko je moral opustiti sanje tretje predsedniške kandidature. Guverner ni neumen, zlasti pa ne zaupa svojemu tekmecu. Zato se je postavil na popolnoma logično stališče: zavrača vsako spremembo in hoče, da naj stvari ostanejo tako kot doslej in kot jih predvidevajo strankina določila. Če bi predsednik gonil svojo naprej, je pripravljen vprašanje prenesti na sodno področje (kjer je že zadeva zadnje strankine konvencije), s čimer stvar zavleče vse do prihodnjega leta, ko preddo-bne spremembe v strankinem vodstu ne bi imele več smisla. In kako se bo razvijalo politično življenje v teh 500 dneh, ki še preostajajo Menemu? Kaj malo napovedi je, ker vsak se boji biti kriv prerok. Dejansko lahko omenimo le okvirne datume, okoli katerih se bo sukal boj za oblast nadaljnjih štirih let. Opozicija bo hitro določila svoje kandidate. Notranje volitve v Povezavi bodo že letošnjega novembra in sicer v nedeljo 29. Peronizem hoče nekoliko več časa in so napovedali volitve v principu za 11. aprila prihodnjega leta. Predsedniške volitve via-, da namenja sklicati v oktobru in izbrani datum diši preveč strankarsko: 17. oktobra, ki je najbo\j znani peronistični praznik. Torej bo 18 avgusta 1998 zadnji rok za vpis volilnih povezav in listin. Če bi bila potrebna druga runda na volitvah (ballotage), bi ta lahko bila katerokoli nasledijo nedeljo do 14. novembra, nakar bi novi predsednik nastopil z datumom 10. decembra, kot je predvideno v novi državni ustavi. Tedaj bo šele zaključen Menemov ciklus in s tem bo Tone Mizerit on postal mož, ki je najdalje nepretrgoma vodil državo. PREPOČASNE SPREMEMBE Poglejmo ta položaj z nekoliko širšega vidika. Mnogi so si oddahnili, ko je Men®1 napovedal, da zapušča boj za tretjo kandi-daturo. Oddahnili so si zlasti podjetniki111 domači ter tuji finančni krogi. Ta zadeva psihotičnega iskanja nenehnega vladani3^ namreč zelo škodila celotnemu polož# države. Te dni so analisti ugotavljali da w dne, ko je bil Menem izvoljen za drugo predsedniško dobo, kongres ni potrdil ffU enega važnega gospodarskega zakona lavska fleksibilizacija, davčna sprememb3-socialno skrbstvo, vse je bilo pogoj®0 notranjim prepirom in političnemu # damu. Ni treba še posebej poudarjati, kakoJe to škodilo domačemu gospodarstvu. ReSJe v tej dobi gospodarstvo doseglo izredfn razmah, rast industrijske proizvodnje Je bila med najsilnejšimi na svetu. A to je P11’ pisati spremembam iz prvega obdobja. daj pa se gospodarstvo ohlaja in vsak d#1 se srečamo z novimi znaki zastoja te rasti Prav te dni se je znova zataknila ' kongresu debata o novem davčnem t^° nu. Razlika je ta, da sedaj obstaja ul da se vse nekoliko premakne. Opazoval01 so prepričani, da bodo tako Duhaldeja3 skupina poslancev kot opozicionalne vrst*-končno podprli zakone, ki so potrebni dokončno posodbljei\je argentinskega goS' podarstva In sedaj, ko Menem nima več nuje demagoškega prekupčevanja, bo vs3 - zadeva mimo stekla. Stvar je namreč taka: naj Duhalde ^ tako kritizira gospodarski „model”, ** opozicija rentači proti njegovim „nehui',a' nim” odtenkom, vsi vedo, da so bile sp^ membe potrebne in so še potrebne. na izmed prihodnjih možnih vlad, n^jsibo® pod Duhaldejem, De la Ruo ali Gracielo, I’e bo takoj po nastopu predlagala kakih nePff pulami ukrepov. Treba je torej te zak°pt potrditi sedsg ali pa čakati nadaljnji leti; to bi pa bila predolga doba in bi h111 okrnila potrebni gospodarski r®Wj| Čeprav torej Duhalde in opozicija govoril0 proti nekaterim ukrepom, natiho vsi sogl3 šajo, da jih je treba čimprej izglasov# Debatira se le o detajlih. Morda bi bil iz te analize izvzet ediP0 Eduardo Menem. Njemu bi bilo najlažje $ daljevati politiko sedanjega predsednika-Menemov brat je čudno tiho glede s'T0Jf kandidature in glede bodočih ukrep0'' Morda smatra, da „tiha voda globoko de*'e Le tako lahko razumemo njegov nizek pf fil, ko se gotovo zanaša na bratovo moč’ stranki in na podporo, ki bi jo brez dvo"1 imel v gospodarskih in finančnih krogih- ZADNJI ČAS Priznati moramo, da je že nujno, da ^ povrne nekoliko resnosti v vladne kr°^. Celotno državno delovanje ne more “ podrejeno političnim manevrom. Mi” Mednarodnega denarnega fonda je zapuS la Buenos Aires z zaskrbljenimi obra®-sabo je odnesla precej obljub, a na te ■ tudi zunaj več ne zanesejo. Te dni je ur®" no poročilo nakazalo, da je v druge.J trimestni zunanji dolg narasel za n°' 3.534 milijonov dolarjev: sedaj 2 u 105.113 milijone dolarjev. Dejansko se d° veča zaradi novih posojil, ki jih vlada jeP je, da odplača obresti starih dolgov in krije nenehni državni deficit. Ta zadeva državnega deficita gre gim na živce, a v tem ne pričakujmo vefll ; sprememb niti po Menemovi odločitvi, zapisti volilno tekmo. Nnja socialnih je vedno večja. Reda na tem področju Pa zna ali noče napraviti nihče. Najvišji so najbolj neumni »Cerkev je poglavitni krivec za razkol slovenskega naroda” Akademik dr. Stojan Pretnar: Sobota (Primorske novice): 1. avgusta Ustavno sodišče je nedopustno poseglo v zakonodajno vejo oblasti in spremenilo zakon o denacionalizaciji samo zato, da bi "streglo Cerkvi, je v pogovoru za Soboto (Primorske novice) dejal član najvišje slovenske ustanove, Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Stojan Pretnar, P° eni strani eden naj več j ih strokovnjakov za avtorsko pravo, po drugi, vidni iz naslednjih izjav, popolen nedemokrat, nepoznavalec zgodovine in zakrknjen komunist. Katoliška cerkev je bila po Pretnarjevih besedah največji fevdalec na slovenskih 0Zemljih, slovenskemu človeku pa je name-mla zgolj vlogo tlačana, hlapca. Pretnar todi poudarja, da je bila Cerkev poglavitni krivec za razkol slovenskega naroda, in dodaja, da se razkol slovenskega naroda ni začel leta 1941, ampak že s protireformacijo v 16. stoletju, ki jo je izvajal tedar\ji škof ■omaž Hren. Ne vemo, zakaj ne smatra etnar krivca za razkol Trubarja, ki je 'Tlesel novo vero v večstoletno enotnost ^venskega krščanskega naroda. Ti. imenovana sprava po njegovem ^Henju ni možna. Ne ve tudi, zakaj v ‘°veniji namenjamo tolikšno pozornost t(‘rnu vprašanju. Če pa že, je zanesljivo ena rešitev: kolaborantje in njihovi bedniki bi se morali slovenskemu'naro- du opravičiti za vse strahote, ki so jih Povzročili med vojno, in prositi slovenski narod, naj jim oprosti veleizdajo, ki so jo 8torili v usodnem času. Siljenje v spravo Pomeni zgolj obnavljati stara sovraštva, ^ova razcepiti slovenski narod, je pre-Pričan dr. Pretnar. Zanj seveda ni treba Prositi odpuščanja za nekaj tisoč pobitih Ile°boroženih ujetnikov v Rogu, kakor tudi tle za izdajalsko sodelovanje s Sovjetsko in za njene koristi, kakor tudi ne za Uctaturo komunistične partije, ki je pač ~etnarju omogočila tako visok položaj. -Anton Drobnič je pravno-formalno pri- Nfer. segel Hitlerju, nacistični Veliki Nemčiji in nacistični formaciji SS, ki so bili ha nuer-nberškem procesu spoznani za zločinske,” poudarja dr. Pretnar in dodaja, da je Drobnič kot nekdanji domobranec tudi po sedanji zakonodaji kriv za izdajo in bi ga morali postaviti pred sodišče. To mnenje dokazuje njegovo popolno nevednost o zgodovini in o pravu, pač pa kaže vso njegovo duhovno revščino. Če ima SAZU take člane, nam Bog pomagaj! Frlec v Čilu in Braziliji Slovenski zunanji minister Boris Frlec je bil konec julija na obisku v Čilu in v Braziliji. Osrednja tema pogovorov v Santiagu je bila krepitev sodelovanja med Slovenijo in Čilom, še zlasti na gospodarskem področju, zunanja ministra pa sta izmenjala tudi stališča glede mednarodnih problemov. Frlec se je srečal z gospodarstveniki in s predstavniki zunanje trgovine. Čilski sogovorniki so izrazili zanimanje za gospodarski razvoj Slovenije ter za možnosti, ki jih ta država nudi. Septembra se bodo v Ljubljani začela slovensko-čilska pogajanja o gospodarskem sporazumu, možnosti pa so tudi za sklenitev sporazuma proste trgovine. Frlec se je sestal tudi s predstavniki univerze v Santiagu in gospodarstveniki slovenskega rodu, ki delujejo v Čilu. Zunanji minister je iz Čila odpotoval v Brazilijo, kjer je imel uradne pogovore z zunanjim ministrom Lampretom, z ministri vlade in tudi s predstavniki gospodarstva. V Braziliji je minister Frlec podpisal dva sporazuma - o znanstvenem in tehničnem sodelovanju tfer o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma. Tudi tu se je sestal s Slovenci, ki živijo v Braziliji. »Že trkamo na prištinska vrata!” Ekskluzivni pogovor s polkovnikom Shabanom Shalom, enim vodilnih mož osvobodilne vojske Kosova Objavljamo ekskluzivni intervju novi-Valentina Areha z enim izmed naj-nbnejših mož Osvobodilne vojske °sova, s polkovnikom Shabanom Sha Setf P<><1 njegovim poveljstvom je več ti-^ ulbanskih gverilcev v osrednjem delu SfJya, le 20 kilometrov pred Prištino. j. Rojaki so me odpeljali v območni štab, y ,r Sei'i jim razložil, kdo sem in kaj bi rad. k ou OVK so mi dodelili poročnika Aber-Prevajalca. Aber je prišel na Kosovo iz ;enih držav Amerike, kjer je bil pripa-anieriških marincev. Dejal mi je: „Sen» .^ženi ieričan, toda albanskega rodu. Prišel % stvo na Kosovo, da branim albansko ljud-K lr* da pokažem Srbom takšno bitko, da . J'6 bodo nikdar pozabili.” Poročnik me je ual v majhno, a lepo hišo, pred katero je stal banska zastava. Pred vhodom je k/T Ve>ika tabla s črnim orlom na rdeči ^ aSi z napisom Ushtria Clirimtare e Ko-|C. s- Sprejel me je polkovnik Shala in mi (|a °zii. daje bil že kot otrok v Sloveniji ter 8a na Ljubljano vežejo zelo lepi spomini. Pfej sem polkovnika Shalo vprašal: tj 0veljnik, kakšno je vaše mnenje o Utnih razmerah na Kosovu? rp')a je vedeti, da je na Kosovu vojna. Odi so spopadi in srbski agresor se je v°jn k° kosovsko vprašanje rešil z V(je 0 si'°- Tudi prav! Mi smo na to pripra- Ne moremo več gledati pobijanja Gospodarski vestnik Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Brazilija vedno pametno ravna nedolžnih otrok, žensk in starcev. Vojna se je začela v vasi Prekaz pri Srbici, kjer so srbske sile v enem dnevu zbrisale in uničile albansko vas. To je bil za nas začetek vojne. Srbska policija je začela Streljati civiliste. Začeli so vdirati v hiše in jih ropati. Ljudje so bežali v gozdove. Kdor si je hotel rešiti življenje, je moral bežati. In tu v gozdovih smo spoznali, da obstaja za nas samo ena rešitev. To je boj proti okupatorju, boj za osvoboditev naše zemlje. Srbi so prepričani, daje OVK skupina terorističnih oddelkov. Kako bi vi to komentirali?” Osvobodilna vojska Kosova je vojska kosovskih Albancev. Vojska se je oblikovala po splošni ljudski vstaji, ko so ljudje množično začeli bežati pred srbskim teror- Mnogokrat se primerja Brazilijo in Argentino in ne le, kar se nogometa tiče. Oba glavna družabnika veletrga Mercosur imata daleč v zgodovino segajoče razmere. A danes le hiter pogled nekaj desetletij nazaj-Ko so petrodolarji po svetu ustvarjali temelj sedanjih ogromnih zunanjih dolgov, je Argentina v turizmu in praznovanju razsipala te Senarje, medtem ko se je Brazilija z enakimi fondi spretno industrializirala. Posledica je bila ta, da je bolj napredna Argentina ostala zadaj, medtem ko je Brazilija že tedaj nastopila pot silnega razmaha. Nekaj podobnega se je dogodilo in se še dogaja v sedanjem obdobju. Argentina je pod predsednikom Menemom prednjačila v modernizaciji gospodarstva. Zakon konvertibilnosti je nakazal pot, po kateri je šele nekoliko kasneje sledila Brazilija. Prav tako kar se tiče privatizacij. A medtem ko v Argentini še danes ne vidimo jasno, kam je izginil ves denar privatizacij (pač v kritje državnega deficita), je Brazilija podvzela drugačno pot. Poglejmo primer. Te dni je naš sosed izvedel največjo privatizacijo latinske Amerike in drugo največjo na svetu. Država je prodala 52% podjetja Telebras, domače telefonske vele-mreže. Za to privatizacijo bo dobila skoraj 19 milijard dolarjev (18.974 milijonov). Že številka sama po sebi je izredna in predstavlja 65% več, kot je bila določena baza prodaje. Razna tuja podjetja so se okoristila s to privatizacijo. Gotovo stoji na čelu zmagovalcev znova španska Telefonica, kateri je uspelo prilastiti si Telesp, telefonsko omrežje področja Sao Paulo, na katerem živi kar 33 milijonov Brazilcev. Za ta kos torte je morala Telefonica plačati 5 milijard dolarjev. Za Brazilijo ta privatizacija pomeni tudi ogromen nov naknadni dotok tujega kapi- jem v gozdove. Sami ste bili v naših enotah in poveljstvu, lahko ste videli, da tu vlada stroga disciplina. Vsi zelo dobro poznajo hierarhijo, ki tu vlada. Spoštovanje do predpostavljenih je tu tako očitno, da ni^ji častniki vedno prvi salutirajo višjim. Gre torej za vojsko ljudstva in tu ne more biti niti duha ne sluha o kakšnih terorističnih skupinah. Kje ste še videli, da bi neke teroristične skupine imele pod svojim nadzorom 40 do 50 odstotkov Kosova? Laži o terorizmu so zgolj plod srbske propagande, ki s svojo politiko ubija nedolžne civiliste. V vasi Poklek blizu Gologovca so Srbi požgali 29 hiš, za sodišče vojnih zločinov pa hranimo posnetke, kako so srbski policisti mučili 12 naših ljudi. Prisilili so jih, da se plazijo čez trnje, rezali so jim ušesa, nato pa so jih pobili s puškinimi kopiti. Vse imamo posneto, zločinci pa se bodo lahko na sodišču videli tudi na ekranu. Zato sami presodite, ali smo teroristi ali pa le branimo svoja življenja. Vse bolj je jasno, da so razhajanja med OVK in Ibrahimom Rugovo iz dneva v dan večja. V Beogradu trdijo, da bo vojna hitro končank, in se bodo Srbi pogajali samo z Rugovo in ne z OVK. Ni pomembno, kaj trdijo v Beogradu. Niti ni pomembno, kakšno stališče imajo o kosovski krizi. Naj govorijo, kar hočejo, naj se dogovarjajo z Rugovo, toda realnost je tu na Kosovu. Nihče več ne more zatisniti oči in se prepričati, da Osvobodilna vojska Kosova sploh ne obstaja. Še pred meseci je OVK štela največ 120 mož, zdaj nas je že več deset tisoč. Ibrahim Rugova se je z Beogradom pogajal več kot 10 let. Rezultatov pa še vedno ni. Celo nasprotno, razme- tala, ker je bil eden pogojev privatizacije, da novi lastniki v obdobju desetih let investirajo v razna podjetja Telebrasa naknadnih 60 milijard dolarjev. A to ni najvažnejše. Po sklepu vlade, kateri načeljuje predsednik Fernando Enrique Cardoso (ki se po Menemovem zgledu tudi poteguje za drugo predsedniško dobo) bo celotna vsota raznih privatizacij, ki bo letos znašala kakih 40 milijard dolarjev, šla v odkup obveznosti zunanjega dolga. S tega vidika lahko znova obrazložimo naše zadržanje do gospodarskih sprememb v Argentini. Kritike, ki jih na teh straneh večkrat izražamo, niso naperjene proti temu, kaj je predsednik Menem storil na področju argentinskega gospodarstva, marveč kako je to storil. Pametno se je učiti na tujih izkušnjah in to v Braziliji, sijajno izvajajo. V Buenos Airesu pa je to ena največjih pomanjkljivosti. V tem in ne le v razliki velikosti ali prebivalstva lahko najdemo odgovor na vprašanje, zakaj stoji Brazilija in ne Argentina na čelu južnega veletrga Mercosurja. V EZ 65 ODSTOTKOV CELOTNE VREDNOSTI IZVOZA V prvih petih mesecih letošnjega leta je Slovenija v države Evropske zveze izvozila 64,9 odstotka skupne vrednosti slovenskega izvoza - ta je znašal 3,59 milijarde dolarjev, delež uvoza iz teh držav pa je znašal 68 odstotkov (skupni uvoz je znašal 4,11 milijarde dolarjev). Kot kaže regionalna struktura blagovne menjave, je Slovenija od januarja do maja največ izvozila še v države nekdanje Jugoslavije (15,2 odstotka), države CEFTA (6,3 odstotka), države nekdanje Sovjetske zveze (4,8 odstotka) in države neevropske članice OECD (4,4 odstotka). Nad. na 5. str. rg so se za nas katastrofalno poslabšale. Naše ljudi ubijajo in mučijo, Rugova nima torej nobenega uspeha To ve tudi ljudstvo. Kar vprašajte kosovske Albance, kaj si mislijo o tem. Več kot 95 odstotkov ljudi podpira OVK in vsi vam bodo zatrdili, daje Rugova propadel. On je imel svojo priložnost, toda prav nič ni storil ali dosegel. Celo več, ko so se Slovenci, Hrvat i in nato Bosanci borili za svojo svobodo, je prepričeval naše ljudstvo, da bomo mi edini, ki bomo vse pravice dobili brez vojne. In kaj se je zgodilo? Nobenih pravic nismo dobili, policijski teror se je povečal, brutalnost vojske in policije je bila vedno hujša, dokler niso začeli pobijati celih vasi. Tokrat smo se morali upreti, vzeti puško v roke in se boriti. O zmagi ne dvomite? Povedal sem vam, da smo začeli s 120 možmi. Nadzirali smo vas ali dve, pa poglejte, kako je danes. Naše enote so le 20 km od Prištine in ni več daleč, ko bomo vkorakali v glavno mesto. Mi danes pravzaprav že trkamo na vrata Prištine. Toda vse to je potrebno delati premišijeno, da ne bi po nepotrebnem izgubili preveč ljudi. Za konec bi vas še vprašal, kako vi vidite rešitev kosovske krize, kdaj bo konec vojne? Težko je reči, kdaj bo konec vojne, kajti mi ne odločamo o tem. Gotovo ima pomembno vlogo pri tem tudi mednarodna skupnost, od katere pričakujemo, da ustavi to prelivanje krvi na Kosovu. Rešitev kosovske krize vidimo samo v osvoboditvi Kosova. Zato se bomo borili do konca. Valentin Areh Dnevnik 21.7.1998 (okrajšano) Catedral unido serfa el mejor centro de esquf Dinko Bertoncelj, un referente del deporte en la region, cumple 70 anos A Dinko Bertoncelj se lo considera un referente del esqui y el montanismo argentine. Reside hace alrededor de 40 anos en Villa Catedral; y hoy festeja sus saludables 70 anos. Dueno de una \italidad envidiable, no solamente recorre las pistas con la agilidad de los jovenes y una precision que marca a los profesords de instruetores. No en vano fue director de los cursos para instruetores durante mas de una decada, los cuales dictaba el Instituto Nacional de Deportes. A partir de ellos la profesion aleanzo un gran prestigio en el pais y tambien en el mundo. Ayer, dialogo con „Rio Negro” y repaso sinteticamente algunos recuerdos de su abultado historial en la montana. „Siempre me considere un montanes” y en ello se combina el esqui con el andinismo. Tambien respondio a las consultas sobre la actual temporada invemal. Dinko nacio en Eslovenia y arribo a Bariloche en 1949, por sugerencia de los integrantes del equipo austriaco de esqui, que habia venido a correr el Kandahar de los Andes. Eran los mejores esquiadores del mundo - recuerda - y al regresar habla-ron maravillas de la region, por lo que decidi conocerla”. Dinko aseguro: „Yo viaje para vivir en Bariloche, de Argentina no conocia nada”. DESDE LOS ALPES Dinko habia aprendido a esquiar en los Alpes y por lo tanto, a poco de arribar, ya comenzo a participar en las carreras del Catedral. entre los anos 1950 y 19-56 formo parte del equipo argentino de esqui, consa-grandose campeon nacional de slalom en 1955. Corrfa como socio del Club Andino Bariloche (CAB), institucion en la cual tambien se destaco como un gran alpinista. La falta de nacionalidad argentina le impidid viajar a los juegos Olimpicos de Oslo, en 1952. No obstante, formo parte de la primera expedicion argentina al Himalaya, en 1954. Estuvo a poCos metros de al-canzar la cima del monte Dhaulagiri (8.167 m), montana no ascendida en esa fecha. Con el CAB realizo muchas expedicio-nes, logrando entre otras cumbres impor-tantes la primera ascension al monte San Valentin, 4.200 metros, en la Patagonia surena de Chile. Tambien, en compania de Francisco Jerman, subio por primera vez el Campanille Esloveno, en el macizo central del Catedral. Como presidente del Club Andino, Esloveno local organizo la cons-traccion del refugio vival en el cerro Capi-lla, en el Parque Nacional Nahuel Huapi. En la primavera del 1996 recorrio el Hielo Continental Patagonico, en compania de sus hijos Andres y Bogdan. Po „Rio Negro” Gral. Roca. 31. jul. 1998 - Tonček Arko (posredoval Tonček Pavlovčič) Draga ’98 Letošnji 33. študijski dnevi - Draga 98 bodo potekali na Opčinah pri Trstu prvi konec tedna v septembru. Skupna nit štirih letošnjih predavanj je vsestranska rast zavesti slovenske družbe in posameznika v njej. Dr. Damijan Hlede bo spregovoril o viziji zamejstva na prehodu v tretje tisočletje, Zorko Simčič o vprašanju asimilacije nekoč in danes, dr. Rudi Koncilija bo razmišljal o norem zaupanju v ovrednoten svet kulture, dr. Jože Pučnik pa o spravi kot izhodišču za civilno rast Slovencev iz naroda v državo. Vzporedno s študijskimi dnevi bodo na Opčinah kot vsako leto pripravili še srečanje mladih iz zamejstva, zdomstva in Slovenije. Osma Draga mladih, ki se bo začela dan pred Drago ’98, bo namenjena razmišljanju o mejah politike ter o vplivu civilne dražbe na politiko. V okviru Drage mladih bosta potekali dve okrogli mizi: piva o vplivu medijev in javnega mnenja na politiko, draga pa o mladih in njihovem vplivu na državno politiko. Razgovor z Andrejo Mrak Podatke o tem sem dobila iz različnih publikacij, arhiva SPD.... Skratka, spet precej zamudno. Nato sem se podrobneje lotila preučevanja povojnih priseljencev. V roke sem dobila seznam 270 oseb, ki mi je bil v pomoč, da sem vedela koga moram obiskati, a je že precej zastarel, saj je bil napravljen pred 5 leti. Zbiram podatke o vseh Slovencih, ki so kdajkoli živeli v Bariločah. Želim ugotoviti koliko je bilo Slovencev tu za vsako povojno leto vse do danes, kakšna je njihova izobrazbena, poklicna starostna, spolna struktura, dalje način poselitve, vključevanje v slovensko skupnost, znanje slovenščine, obiski Slovenije, spremljanje razmer v Sloveniji, ugotavljam, kakšna je poročnost, koliko je mešanih zakonov itd. Metoda dela je taka, da se pogovorim vsqj z enim članom družine, ki mi pove še podatke za ostale. Podatkov je ogromno. Največ problemov imam s tistimi, ki so tu živeli, pa so odšli, saj je težko natančne podatke dobiti od nekoga, ki jih je nekoč samo poznal. Opravila sem okrog 30-40 pogovorov, pa še nisem govorila z vsemi. Vse zbrane podatke dajem v tabelo, ki jo bom analizirala doma. Naredila bom tabele, grafikone, karte,...; zato je seveda Pisali smo pr Položaj slov. emigrantov v Venezueli Kolikor berem v tuk. časopisih, je izseljevanje DP iz Italije v Argentino že kar v teku. Kolikor pa morem posneti... je med vami oz. med Slovenci v teku še draga akcija za izselitev v Venezuelo. Kot Slovenec, ki je že polnih 8 mesecev tu,... čutim neko moralno dolžnost povedati svoje skromno mnenje. Najprej: na obljube ne dajte veliko. Privatni krogi, ki potrebujejo delovnih sil, se zavedajo, da izseljenec, ki so ga enkrat pripeljali šeni, ne more več nazaj in s tem računajo in tako tudi z njim rav najo. Tu se noben izseljene ne' bi postavni na noge. Pač pa si more tu človek opomoči z lastno močjo, to je z lastnim kapitalom. Venezuela pride v poštev za skupno naselitev samo, če bi kak privatnik ali kaka skupnost mogb tu najprej kupiti velike površine zemlje, ® kar je tu zares dosti ugodnih prilik.' Ce « pogoji niso znani, se izogibajte Venezuele, dokler se morete. Ljudstvo sem privleči» ga tu samemu sebi pustiti, bi bila katastrofa.... Družinska skupnost tu ni noben pojem-Če vidijo, da ima kak naseljenec težave ljubkimi, belimi otroci modrih oči, bo kmalu kak bogataš vprašal, koliko hoče ® tega ali onega otroka, ko mu sam ne m°re priskrbeti nobenega ugodja. In z glavo zma jujejo nad „kratim” Evropejcem, ki ga ne proda v boljše razmere... Svobodna Slovenija, št. 5. avgusta 1948 -X. Slovenija, m Arheologija na Bledu Okolica Bleda ni samo podoba raja ampak tudi zanimivo arheološko najdišče. V več stotinah izkopanih grobov okoli jezera, na gradu ali na otoku so našli ostanke iz kamene, bronaste in železne dobe (ok. 1000 let pr. Kr.), okrase in orožja Gotov in Langobardov, ki so v starem veku prehajali čez našo deželo, Ilirov in Keltov, pa tudi veliko ostankov praslovanskih naseljencev iz 8. stoletja. "i* Sponka s podobo lokostrelca (X. stol) in broška iz XI. stol. z grbom briksenške škofije Med najdenimi predmeti so našli Ion** ne posode, bronaste, srebrne in zlate uhsi’f in prstane, figuralno okrašene broške, _ de iz stekla. Našli so tudi nekaj zlatnikov' 10. st., ko je Bled pripadel Briksenške111' škofu. ,bil» m ,i p« Na blejskem otoku so odkrili, daje piva cerkev postavljena v 8. st. Pozneje cerkev povečali, v 12. stoletju je imela tri ladje. Listina iz leta 1185 sporoča, " briksenški škof Oton III. ukazuje povee: ■ahi Zgodnjeslovansko grobišče ^ NJ 1 ajj cerkve na otoku na osnovi volila, ki s° dali kmet Petroh in njegovi otroci. nepogrešljiv moj domači računalnik.. Ali doživljaš težave pri delu med nami? Kako te sprejmejo rojaki na splošno, ko se jim najaviš za razgovor? Edina težava je to, da vas je več, kot sem pričakovala, in zato sem imela precej več dela s popisovanjem, kot sem si zamislila. Z nekaterimi je bilo težje stopiti v kontakt, ker so precej zasedeni, nekateri živijo precej ven iz mesta. Nekateri so sprva malce sumnjičavi, kaj hočem od njih, zakaj jih sprašujem te stvari, sprašujejo, kdo me pošilja... V večini primerov pa nisem imela težav in so bili sogovorniki zelo odprti in kooperativni. Mnogi so si celo vzeli precej časa, me povabili, naj se se oglasim kadarkoli, naj pridem na kosilo,"na večerjo.... Redko sem imela občutek, da sogovornik ne sodeluje. Ko se vrneš v Slovenijo, koliko časa boš še potrebovala, da vse nabrane podatke urediš, predelaš ter spišeš diplomsko nalogo? Ker bo tam ravno poletje, nameravam najprej še delati kakšen mesec in seveda iti kqj na morje... Tako da bom verjetno delo končala v kakšnih dveh mesecih. Seveda je odvisno od razpisanih rokov za diplomske izpite, ki se ponavadi začnejo novembra. Tako da bom verjetno prej še naredila mankajoči izpit in seminarsko nalogo. Študij naj bi končala predvidoma pred novim letom. Sedaj, ko si spoznala našo skupnost - kaj meniš o naših izgledih, da se še ohranjamo Slovence oz. naše argentinske potomce z globoko zavestjo o slovenskih koreninah? Globoka zavest o slovenskih koreninah počasi izginja z generacijami in tako bo enkrat tudi v Bariločah. Od mnogih govornikov sem izvedela, da so v mnogih družinah preveč forsirali slovensko vzgojo in na ta način povzročili, da so njihovi otroci dobili odpor do slovenstva. Mnogi danes ponosno rečejo, da se ,jim kreše” za Slovenijo, da jim ne pomeni nič in da so Argentinci. Mnogi pa se čutijo zelo navezane na Slovenijo, čeprav še nikoli niso bili tam. Pomeni jim neko sanjsko deželo na dragi strani oceana.. Zelo pomembno se mi zdi, da bi slovenske otroke morali vzgajati v slovensko-argentinskem duhu, torej najti neko ravnotežje med obema. Treba pa seje zavedati svojih korenin in prav se mi zdi ohranjevati slovenstvo, vendar ne vsiljeno. Zdi se mi, da imajo mnogi otroci o Sloveniji takšno predstavo kot je bila pred 50 leti. Premalo se govori o sodobni, konkretni Sloveniji. Zdi se mi zelo pomembno, da bi slovenska argentinska skupnost ohranjala in navezovala stike s Slovenijo. V mislih imam obiske, izmenjave med slovenskimi dijaki S H in študenti, ki bi vsekakor koristile ob#1 stranema in poglabljale prijeteljstvo in f i padnost istemu narodu, bodisi na tej ^ J oni strani oceana. Mislim, da bi marsikat Slovenec v Sloveniji bil prijetno Pre nečen, če bi vedel, da v 13.000 km odd® ni Argentini živijo Slovenci, ki so še vri . Slovenci, pa čeprav so že 50 ali več daleč stran od doma. a. Država Slovenija bi morala finat1 f*t podpirati vse iniciative glede povezovanj, slovenskimi izseljenci, sqj jih je velika na prav tako državljanov Slovenije. Moremo mi kot izseljenski dels , venskega narodnega telesa dom0' H kaj doprinesti? Menim, da bi se mi kot prebivalci % njje od vas morali marsikaj naučiti, P1 ^ sem domoljubja... Poleg tega je zadnje k v Sloveniji Dreveč materializma. hoče9 vedno več, nov avto, počitnice v 00 Tuniziji... Vse bolj je važna poklicna ^ pomenu, večina se odloča za enega otroka. Otroci so kot ovira na p0*1 uspeha, kariere... Mislim, da bi tuKgl številne družine vsekakor postavili Z8 gled Slovencem v domovini. Kako gleda mladina v Slovenil1 $ v nas, ki smo zanjo pretežno še v' ideološko in versko strogo opre' ni? deiif M Konec na 6. 11 T. J* Hi ra, družina in družinsko življenje zgubil* . ^ —...... ™inrftt al* — ^ Di k Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini LJUBLJANA - V Ljubljanskih mlekarnah 50 Proizvedli miljardni liter trajnega mleka, ®amke Alpsko mleko, in sicer ob trideset-etnici njegove proizvodnje v Sloveniji. V ^skem letu so z 18 milijonov mark vredno j^vesticijo zamenjali celotno proizvodno lnjjo za trajno mleko. Potrošnikom so ponudili alpsko mleko, zapakirano v novo, Pcu in okolju prijazno slim embalažo s Pokrovčkom, ki je rezultat razvoja v podje-W Tetrapak. Do danes so v to embalažo ^Polnili okoli 50 milijonov litrov alpskega mleka. LJUBLJANA - IM madžarski založbi ^ ■Jelenkor je izšel izbor esejev sloven- * e8a literata Aleša Debeljaka. V madžar-j mi knjiga nosi naslov Otthon es kuel-°®ld oziroma Dom in tujina. TAIPEI, Tajvan - Na 39. mednarodni j!atematični olimpiadi, ki je potekala od 1 Julya, je med predstavniki 76 držav "■’Pešno nastopila tudi šestčlanska sloven-7® tekmovalna ekipa. Tadej Starčič iz ljub-ske gimnazije Bežigrad je osvojil bro-riasi° medaljo, Ajda Skarlovnik iz gimnazija Bežigrad in Matjaž Titan iz gimnazije urska Sobota pa sta prejela pohvali. PORTOROŽ - Družba Coca Cola Arnatil 'venija predstavila novo brezalkoholno Skr ^•rano pijačo Fanta z okusom roza greni-e, ki jo je Coca Cola Company v teh dneh Poslal, a na slovensko tržišče. Oglaševalsko kc«o za novo osvežilno pijačo Fanta Pink ^ v celoti zasnovala slovenska agencija , °Vama vizij iz Ljubljane. Da bi med pora-‘iiki premagali dvom v naravno barvo Ve Pijače, so v Slovenijo uvozili 10 ton ^ grenivk, ki bodo razdeljene na degus-feh Fante Pink po Sloveniji. (Roza gre-a = pomelo rosado. Op. ur.) NOVO MESTO - V tovarni Revoz je 20. °b 17.30 uri z montažnega traku pri-ual še zadnji primerek modela renault ■ ° 1| ki so ga v Novem mestu pričeli izde-spomladi leta 1993, od letošnje po-Pa so ga postopoma zamenjali s po- iiladi Poln, 10ma novim modelom clio. Zadnji clio 1 °vega mesta je bil bele barve, v različici emi vrati, namenjen pa je francoskemu Sledi mu novi clio 2, ki je na slovenski in evropskih trgih že ob začetku pro-J doživel velik uspeh, vreden svojega Clio 2 je namreč tako iskan, da ga ^)° izdelovati tudi ponoči. LJUBLJANA - Slovenski šolski muzej je 2. avgusta dočakal sto let od svoje ustanovitve. Njegovemu nastanku je botrovalo samozavedanje učiteljstva o pomembnosti kulturnega in vzgojnega poslanstva in živa stanovska zavest ter želja, da se ohrani spomin na prizadevanja za slovensko šolstvo in njegov razvoj. Slovenski šolski muzej je obeleževanje jubileja z odprtjem razstave Od mature do mature, osrednji del praznovanja pa je pomaknjen v jesen. Slovenski šolski muzej je specializiran muzej za zgodovino šolstva na Slovenskem. LJUBLJANA - Izvršni odbor Združenja rejcev lipicanca Slovenije je sprejel stališče in sklepe z utemeljitvenimi argumenti o „zibelki” in „domicilu" konj lipicanske pasme. Združenje je sprejelo tudi sklep, da to svoje stališče z argumenti pošlje na sedež LIF (Lipizzan International Federation) ter na slovenski ministrstvi za kmetijstvo in za evropske zadeve z zahtevo, da stališče združenja ministrstvi posredujeta ustreznim organom EZ v Bruslju. Med drugim združenje od slovenske vlade pričakuje, da bo ta začela postopek za zakonsko zaščito slovenskega krasa in priglasitev Krasa z Lipico v evidenco pri Unescu. LJUBLJANA - Konec letošnjega marca je v Sloveniji živelo 1.983.351 prebivalcev (od tega 51,2 odstotka žensk in 48,8 odstotka moških). Število prebivalcev se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta vnovič zmanjšalo, tokrat za 1572 oseb. V enem letu pa se je število prebivalstva Slovenije zmanjšalo za 3100 oseb. Najstarejše prebivalstvo ima občina Osilnica (povprečna starost 45,1 leta), najmlajše pa občina Velenje (34,8 leta). V Ljubljani je povprečna starost prebivalstva 39,2 leti. Sto in več let je imelo zadnji dan letošnjega marca 47 prebivalcev, od tega 45 žensk in le dva moška. Državljanov R Slovenije je bilo zadr\ji dan marca 1,937.029. MARIBOR - Število nesreč z vplivom na okolje v Sloveniji v zadnjih letih narašča, njyveč pa se jih zgodi v poletnih mesecih na Štajerskem, v Pomurju in v okolici Ljubljane. V prvem polletju letošnjega leta so zabeležili že 73 nesreč, ki vplivajo na okolje. Več kot polovica omenjenih nesreč sodi med t.i. ekološke nesreče, ki imajo za posledico onesnaženje tal, zraka, vodotokov, pitne vode, pogin rib in podobno. ekj Maribor/riga - Slovenski nogometni P' Maribor Teatanic in Mura sta bili Ij. 11' tudi v povratnih'tekmah prvega J* kvalifikacij za ligo prvakov oziroma |go UEFA. Mariborčani, ki se borijo za fea *)rva*° Slovenija ob 19. uri v Slovenski h**1' SOBOTA, 22. avgusta: Redni pouk Slovenskega srecWj šolskega tečaja ob 15. v Slovenski Otvoritev razstave in ogled akv^ lov Ivana Bukovca ob 20. v Slov. NEDELJA, 23. avgusta: Obletnica Rozmanovega doma Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije in članarino Zedinjene Slovenija SDO SLOMŠKOV DOM MLADINSKI DAN v nedelo 9. avgusta 1998 Ob 8.00 uri začetek tekmovanj 9.00 Sveta maša 13.00 Kosilo 19.30 Kulturni program Nato prosta zabava ob zvokih ROCK & POLKE S?1 '•] Vsi lepo vablj6’11 _