¥ številka 187 TRST, v sredo 8. Julija 1908 Tečaj XXXIU iii'-'j ■ m — ti m IZHAJA VSAKI DAN tad i Db nedeljah In praznikih ob 5.t §b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štor. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih »o bat ar n ah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka a&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave „Edinosti4. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA ««**=» sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na na- ročbe brez doposL&ne naročnine, se uprava ne ozira, luoinlsk aa n-tieljako Izdan J« „EDIHOBTI" itant: ••!©-■ uta« x 5-ao, pol let* a eo — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ii ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorg^o Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-1. - Natisnila tiskarna konsorcijm lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnKnl račun št. 841 652. TELEFON 5t 11-57. ^ V s^l VESTI f za^on' 3 katerim se določa za rudarje isem- Blinisterstvo za javna dela. DUNAJ 7. Jutršnja „Wiener Zeitung*' objavi imenovanja v ministerstvu za javna dela, in sicer je cesar imenoval sekcijBkega načelnika v naučnem ministerstvu dr. grofa Maksa Wickenburg sekcijskim nač .laikom v ministerstvu za javna dela ter mu cb enem podelil red železne krone II. razreda. Nadalje j so bili imenovani sekcij skimi načelniki državni stavbeni ravnatelj dr. Fran Berger, mi-nisterjalni svetnik v poljedelskem ministerstvu j pl. Weber in rainisterjaloi s~etnik v naučnem j ministerstvu dr. Adolf Miiller. Ministerstvo prične svoje delovanje 9. t. m. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Išlu. DUNAJ 7. „I)eut. Volksblatt" je zvedel, da prispe nad-ojveda Frin Feidirand daaes v Išl, kjer bo imel s cesarjem razgovor radi velikih vojaških vaj, na katerih bo nadvojvoda prisostvoval namesto cesarja. ISL 7. Cesar je danes predpoludne vs-prejel v ene urni nvdijenci nadvojvoda Frana Ferdinanda. Nadvojvoda jo bil na obedu pri cesarju in je ostal s cesarjem v parku vile, dokler ni ob 4 in pel popoludne odpotoval v Konopišt. Posvetovanje radi pomankanja krme. DUNAJ 7. (Priv.) Na današnje posvetovanje v poljeddjkern ministerstvu radi pre-skrbljenja krme sta bili iz Trsta i« Gorice povabljeni sami laški kmetijski družbi. Vsled učerajšnje energične intervencije p03l. dr. Ry-bara in S t rekel j a je minister za poljedelstvo obžaloval nepravilnost povabil in povabil takoj oba zastopnika za slovanski kmetijski družbi iz Izstre in Gorice. Ker je bil dr. Rvbar zadrzan na važni seji socijaino-politične ga odseka, zastoptl je na posvetovanju obe kmetijski družbi posl. Strekelj. Na posvetovanju se je povdarjalo potrebo veče podporne akcije. Državni zbor. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je v tretjem čitanju vsprejela predlog o ureditvi posestva. Ministerski predsednik je predlagal, naj ima zbornica pred poletnimi počitnicami še eno sejo, po seji magnatske zbornice, ki ee bo vršila v tem tednu ter naj se potem odgodi do 22. septembra. (Odobravanje). Prihodnja seja v petek. Nesreča na želesnici. DEBRECIN 7. Včeraj po polnoči je med Debrecinom vlak iz Budimpešte skupaj z nekim tovornim vlake ni. Dva potnika sta bila ibita, 16 pa ranjenih. Iz Debrecina je odšel na mesto nesreče rešilni vlak. Iz Perzije. T K BRIS 7. Včeraj je trajalo streljanje do večera. Steviio mrtvih in ranjenih še ni znano. Voditelji revolucionarjev se niso še adali. TEHERAN 7. Šahov stric zahteva, da so mu b:le ukradene in da se mu da pol milijona „tomanov". Bazarji se zopet zapre. Ve-Jika trgovina je paralizirana. Maroko. PARIZ 7. Današnji ministerski svet je sklenil, da te na vprašanje po jI. Jauresa glede Maroka cdgovoii takoj ▼ početku današnje seje zbornice. Angleška spodnja zbornica. LONDON 7. Spodnja zbornica je v drugem čitanju s 390 proti 120 glasom vsprejela urno delo. Rusija. Atentat na predsednika višega sodišča. PETROPAVLOVSK 7. Sinoči so našli predsednika petre grajskega nadsodišča Kraše-nikeva pred nekim hotelom mrtvega. V prsih mu je tičalo bodalo. Kraštnikov je bil vpo-slen v neki politični pravd'. Moriclec je po-j begni!. Duma. PETROGRAD 7. Na sinečni taini seji ! je duma dovolila 4,200.000 lubljev za izredne i stroške čmorcorake flote in za pristanišče ob ! tem morju. BudimpeSta 7. Štrajk delavcev v plinarni je skoraj končan.^ Carigrad 7. Železnica v Meko se otvori dne 1. septembra. Rim 7. V vatikanskih krogih označajo j vest pariškega rMatina", da je papež bc-| lan, kakor popolnoma izmišljeno. Scheweningea 7. Župan dr. Lueger je dospel danes semkaj. Saigon 7. Topniški podčastniki uro-j ienci eo bili obsojeni na smrt, ker so dne 29. j junija poskušali zastrupiti 200 vojakov. PODLISTEK. Oče in hči. Francoski spisal GUY DE MAUPASSANT. On je nadaljeval. „Je prav preprosta zgodba. Julijeta je trpela nekej časa sem na rasnih aftkcijah srca. Bili smo pripravljeni na najhujše. Prinesli so mi jo nekega dne, mrzlo, trdo, mrtvo v hišo. V vrtu je bila pala na tla. Zdravnik jo je spoznal za mitvo. Bdel sem en dan in dve noči ob njej, potem sem jo sam položil v krsto in jo spremil na pokopališče, kjer je imela biti položena v našo rodbinsko rakev. Jaz sam sem hotel, da so jo pokopali z viem njenim nakitom — zapestniki, verižicami, prstani — z vsemi darili, ki jih je dobila kdaj od mene, in v njeni prvi plesni obleki. Lahko si mislite, v kakem telesnem in daševoem stanju sem pričel domov. Imel aem na svetu samo njo — moja žena je bila davno mrtva. Stopil sem sam napol blazen cd bolesti in onemogel ▼ ivojo sobo, se Primorske slike. Govor drž. poslanca prof. Matka Mandića v zbornici poslancev na proračunski razpravi. (Dalje.) Finančno ravnateljstvo je tudi skupna oblast za vse tri pokrajine, ali za vse Primorje. Napisi so tudi tu nemški ali nemškG-italijanski. Našemu jeziku nikjer sledi. Na čelu te oblasti se nahaja nedavno imenovani ravnate!;, nas rojak, Istran. Proti njegovemu imenovanju — da-si jako malo pozna naš jezik — ni bilo prigovora z naše strani, ker smo se vprvo nadejali, da bo kakor sin naše dežele nepristranski in pravičen tudi nasproti našemu narodu; v drugo, ker pozna želje in potrebe vsega prebivalstva Primorja belje, nego kder-koli drugi od kompetentov za to važno in odlično mesto; in končno radi tega, ker ee je hotelo z njegovim imenovanjem pokazati, da ni da bi moral ca tem mestu vedno sedeti tujec, ki ne pozna no jezikovnih ne gospodarskih razmer v naših deželah. Njegov namestnik ali pcdravnatelj, sicer jako ve*č uradnik, ne pozna ni besede našega jezika. Od sedanjih sedmero viših svetnikov je eden popolnoma vešč našemu jeziku, dočim trojica govorijo ali umejo nekaj našega jezika, os*ali pa niti ne govorijo, niti ne umejo r^česar ; od 13 finančnih svetnikov je jeden jedini popolnoma vešč našemu jeziku, 7 jih umeje nekaj, ali reševati vlog ne morejo sami, a o njih ne umejo nič. — Od 23 tajnikov jih pozna 5 temeljito naš jezik, 4 samo sekaj, a 14 nič. — Od 20 finančnih komisarjev poznajo samo 3 temeljito naš jezik, 3 umejo nekaj, h 14 »ič. — Od 21 finančnih koncipisfcov so samo trije popolnoma vešči našemu jeziku, 1 umeje nekaj, a 17 nič. — Od 18 konceptnih praktikantev jih 5 pozna temeljito naš jezik, a 13 nič. Od 104 konceptnih uradnikov, spadajo-čih pod to ravnateljstvo, je samo 17 Hrvatov in Slovencev, ki rešavajo vloge v tem jeziku, dočim vsi ostali potrebujejo tolmače ali pomočnike. Vsi zgrudil v stol, brez mi ali, d;'< brez moči, da bi se ganil. Bil sem samo še trepetajoča, trpinčena masa samega sebe, moja duša ena sama krvaveča rana. Moj stari sluga Prosper, ki mi je pomagal položiti Julijeto v rakev in jo nakititi za poslednje spanje, je tiho vstopil in vprašal : „Ali noče gospod ničesar zavžiti ?u . Nemo sem mignil, da ne. On je boječe nadaljeval: „Pa ni prav. Gospod bo tudi zbolel. Ali smem spraviti gospoda v postelj ?" Rekel sem: „Ne, pusti me/ In odstranil se je. Koliko ur je preteklo, ne vem. O, kaka noč ! Kaka noč! Bilo je mrzlo; ogenj v kaminu je bil ugasnil in veter, leden veter, ki je žvifgal čez zmrznjeno planjavo, je grozeče in strahotno stresal okna. Koliko ur je preteklo? Sedel sem brez spanj8, s širokoodprtimi očmi, z mrtvim, brezmočnim telesom, z dušo od obapa otopelo. Tedaj je zadonel naenkrat veliki zvonec pri grajskih vratih ; veliki zvonec spodaj v veži je zazvonil! Stresel aem se, da je zapokal stol pod menoj. Resni, težki zvok se je razlegal po gradu kakor po prazni cerkvi« Obrnil sem ae in pogledal na veliko stensko uro. Bilo je ob drugi so Nemci a!i Italijani, od katerih le redki in tamo za silo znajo hrvatski ali slovens-ki. Pri konceptnih uradnikih finančnega rav-1 natelj tva opažamo isti pojav kakor pri onih, c. k. namestništva, to je, da je ra^merno več | viših in sredniih madnikov, nego li nižih in najniž.h, ki poznajo jezik večine prebivalstva j Primorja. To je jasen dokaz, da 6e pri nas j vedno nanje gleda na to, da konceptni i uraduiki poznajo slo renski ali hrvatski jezik, ki bi ga po zakonu morali temeljito poznati. Žalostneji so pri nas v jezikovnem pogledu odnošaji pri carinarskih in davčnih nradnikih, od katerih je le neznaten odstotek, ki temeljito poznajo jezik prebivalstva, med katerim služijo. Od tedi tudi pogoste pritožbe naroda proti carinarskim in tUveniui uradnikom, ki ne znajo občevati z ljudstvom v njegovem jeziku, ki dostavljajo narodu pozive, opomine itd. v italijanskem ali nemškem jeziku, in ki rešavajo hrvatske ali slovenske vloge nemški ali italijanski. Raiun r£di nepo2navanja našega jezika toliko od strani konceptnih kolikor od strani carinarskih in davčnih uradnikov, moramo se pritožiti tudi radi počasnega rešavanja raznih vlog, posebno pa v davčnih vprašanjih. Na tej zadnji okolnosti je vsaj kolikor toliko krivo pomanjkanje osobja; ali temu bi se prišlo v okom tudi z današnjim številom osobja, da ni ali vsaj ne v toliki meri onega prvega zla, to je nepoznavanja našega jezika pri ogromni večini uradnikov. Na mnogih uradih ali mestih treba po kakega uradnika več, nego bi v resnici trebalo, ako bi večina poznavala naš jrzik in ako ne bi trebalo vsaki hip mobilizovati polovice uroda, da se ustreza strankam v jezikovnem pogledu. Cesto se dogaja, da se radi nepoznavanja jezika izgublja brez potrebe mnogo več časa, a stranke so odpravljajo s kakoršnjim-koli izgovorom, samo da se jih rešijo. Splošna je pri nas pritožba, posebno proti davčnim uradom, ker se zapirajo točno o poludne in se odpirajo zopet ob 2. ali 3. uri popoludne. Stranke, ki prihajajo iz va~i na davčni urad, večkrat ne morejo odpraviti do poldne, pak morajo ostajati v me3tu tudi do kasno popoludne, kar jim provzroča troške, izgubo časa in stotino neprilik radi daljnega pota, posebno po zimi in ob slabem vremenu. Temu zlu bi Ee moralo odpomoči s preurejenjem uradnih ur. (Pride še.) Jubilejna razstava v Pragi. (Od našega {^osebnega poročevalca.! II. Izprehod po razstavi. Skozi glavni vhod vstopamo v nekakšno vsprpjemnico razstave, ki je z obeh strani obmejena s polokrožno pergolo. S pergole že vidimo pred seboj prvi veliki razstavni trg, ki ga po eni strani krauta palača „Modeme galerije kraljevine Češke" in paviljon glavnega mesta Prage ; trg je okrašen v sredini velikanskim travnikom in pred impozantno glavno razstavno palačo. — Glavna palača, popolnoma iz /.»Iezoe konstrukcije in stekla, je največa že lezno steklena palača v vsej državi. Sicer jo pa v Evropi prekašata samo steklena palača v Londonu in akvarij v Ant^verpenu. Dunajska rotunda je mnogo manjša. Prvotno je bila postavljena že 1. 1891 za takratno raz stavo samo v manjših obrisib. Danes je ta dveh zjulraj. Kdo je mogel priti ob tem času ? In divje je udaril zvon še dvakrat. Slu žabniki se nedvomno niso upali vstati. Vzel sem svečo in šel sem sam dol. Skoro bi bil pred vratmi boječe vprašal: -Kdo je ?u Vendar sem se takoj sramoval te slabosti in počasi sem odriail težke zapahe. S cd mi je tolklo. Čutil sem mrzel strab. Hlastno aem odprl vrata in videl sem v temi stati pred seboj belo postavo, fantom... Opotekel sem se nazaj, otrpnjevijoč od groze — in zajecljal sem : „Kdo... kdo je ?u Glas je odgovoril: „Jaz, oče P „Moja hči ? \u Mislil sem, da sem zblaznel, in opotekel sem se nazaj pred prikaznijo, ki je vstopila ; in pri tem sem, da bi jo odgnal, napravil kretnjo, ki ste jo zapazili na meni ; kretnjo, katere zdaj ne morem nič več opustiti. Prikazen je zajeesla : „Ne boj se oče, nisem bila mrtva! Hoteli so mi ukrasti prstane; odrezali so mi prst; kri je tekla in me je zopet oživela.u In videl sem, da je bila krvava. Pal sem na kolena, ihtel, hrope!... Ko sem bil zbral potem malce svoje misli, preveč prestralen, da bi bil mogel za-popasti vso to neskončno srečo, Id me je palača povečana in pokriva ploščo 13.000 štiriaških metrov. V njej so nameščene ekspozicije inženiratva in arhitekture, proiLC-tna sredstva, SGcijalno-politiški predmeti, ti Luiil-n^štvo in stroji, — Ojredoja dvorana gUvne palače je 25 m. visoka, tor s!u*.i poglavitno reprezeutačiiim namenom. Samo ob sten:.h je raztavljena ekspozici;a znanstvenih, fiiikulnit-, optičnih, kemičnih, elektrotehničnih in kirur-gičnih strojev, kakor tudi ur. Na gulerijo osrednje d?oran? se prihaja na stopnicah. Ob vhodu je razstava učil vseli vrst. V ozadju osrednje dvorane začenja socijalno- politička ekspozicija obsegajoča 1200 m* ter jeiiad mero zanimiva. Polenjaz znazomitvijo delavskega zavarovanja in jasnega posedovanja dela, ter prehaja v levo krilo glavne palače, kjer je ekspozicija obrtniških nadzornikov in društva za odstranitev tuberkuloze. V daljših oddelkih je ekspozicija ir/e-nirstva in arhitekture, kakor tudi prometa, t. j. železnic, ureditev in kanalizacija rek, pošte, telegrafi in telefoni, ceste plavba kd. Desno krilo glavne palače zavzema razstavitev tekstilne in sukenjske indu=trije, in glasbene nastroje. Srednja glavna ces1a v tekstilnem oddelku eejt^ji iz cele vrate razkošno prirejenih paviljonov. Na levo od srednje ceste vidimo skupino tkalskih atrojev. Tudi suknjarstvo, sviloreja eta zastopani. — Sosednji oddelki so odmerjeni krojaški iu čevljarski obrti. V d?oranah S3 nahaja mnogo umetniško urejenih interier-ov, ki s pomočjo oblečenih tlgurin znazurjujejo pojave v družabnem, rodbinskem in športnem življenju, Tu rastavljajo tvrdke iz krojaške, modistske, perilne, usnjarske stroke kakor tudi zattop-niki strokovnih šel in muzejev, v kolikor se bavijo s to panogo. Ta dvorana je tuJi v večernih urah razsvetljena in pristopna (b-čir:stvu. Takoj poleg te dvorane sta dve dvorani, v katerih je razstava klobukov, perila, ovratnikov, roka ic, obuvala in pletena robo. Na levi strani tega oddelka pa je ena naj-?ečih zanimivosti razstave: to je popolna pravcata Čevljarska tovarna s 50 stoji, ki so vsi v teku, in vrše in hrupe, da je veselje. V desnem kotu tegu krila je tudi bogata kolekcija glasbenih nastroje v. Posebno vzbujajo zanimanje številne ogromne orgije, ki so tu nameSčene in katere orgijanju vešči ljudje lahko poskušajo. — Največje orgije pa so v koncertni dvorani. Povrnimo se sedaj ob cvetličnih gredicah pred osrednjo dvorano glavne palače, da v smeri k glavnemu vhodu dosežemo paviljon kralj, glavnega mesta Prage. Na pročelju tega paviljona opažamo reliefove slike iz zgodovine Prage, pred vhodom so postavljene umetniške sohe. Za vestibulom je slavnostna dvorani, namenjena za reprezentacijo, ki se jej pridružuje cela vrsta in-terierov z dragocenimi umetniškimi predmeti : nadalje se nam tu predočuje vsa delavnost kralj, glavnega uiesta. Zapustivši paviljon skozi zadnji vhod, prihajamo na čaroben vrt, kjer žubori mogočna fontana. Fontani na;bližja je palača trgovsko-obrtne zbornice, te smele prirediteljice te ogremne razstave. — Pred vhodom nahajam* dve velikanski sohi, predstavljajoči trgovino in industrijo. Zbornični paviljon nam jasno dokazuje veliki pomen tega okrožja za narodno gospodarstvo ne samo v kraljevini Češki, temveč v Avstriji sploh. V pritličju so nameščene ekspozicije obrtnega in tehnologiškega muzeja, ki oba spadata y področje te zbornice. V prvem doletela, 6em peljal hčer v svojo sobo in jo posadil v naslanjač, potem sem na vso iuoč pozvonil svojemu slugi Prosperju, da bi zanetil ogenj, prinesel bolnici kaj piti in tekel po zdravnika. Mož je vstopil, zagledal deklico, v strašnem krču groze odprl usta in pal trd in mrtev po tleh. On je bil odprl rakev, pohabil moje dete in potem hitro odšel, ker sledov svojega ropa itak ni mogel zabrisati. Postavil ni bil niti krste nazaj na njeno mesto, ker je vedel, kako zelo sem mu zaupal in da je bil varen pred vsakim 6umom. Vidite, gospod, da sva jako nesrečna človeka.*1 K * * Umolknil je. Prišla je bila noč in v temo zavila samotno žalostno dolino. In skrivnosten strah me je obšel, da sem bil sam tu s tema čudnima bitjema: pri tej ženski, ki je vstala iz groba, pri tem starcu z grozno kretnjo. Nisem vedel ničesar reči. Samo zamrmral sem : „Kakšen strašen doživljaj !" In čez hip sem dostavil: rZdi se mi, da postaja hladno. Ali se vrnemo?4 In Ui amo nazaj v hotel* (Konec.) Stran II »EDINOST« 5t\l8T V Trata, dne S. julija 1908 nadstropju so razven reprezentačnih prostorov zborničnega predsedstva in izvrševalnega odbora tudi velika dvorana za seje in kongrese-kakor tudi trije strokovni ur tdi, namreč iz vozna, tariialna in statistična pisarna. V levo od zbornične palače je bančni paviljon. V prvi dvorani je ekspozicija zavarovalnih zavodov; k njej prilega velika reprezeutačna dvorana, kjer so znazornjeni veliki denarni zavodi iz zborničnega okrožja. Na desno in levo od te dvorane so ekspozicije trgovskih bank, za njimi sledi razstava hranilnic in posojilnic. V ekspozicijah tega paviljona iqja opazovalec jasno sliko, kako velik razvoj je doseglo na Češkem denarništvo in zavarovanje. Odtod gremo pred glavni vhod s t r o-jame, ki zavzame prostor 9000 m8. Ta ogromna zgradba je 28 m visoka, 84 m dolga in 80 m široka ter napravlja na pri-šleca neizbrisljiv utis. Ne samo ogromna obsežnost te zgradbe, ampak tudi vsebina njene ekspozicije vzbuja ▼ obiskovalcu prepričanje o čudoviti gospodarski mogočnos3ti češkega naroda. 102 strojnih tovaren je tu zastopano, med njimi ogromni zavodi. Od najsubtilnejših izdelkov elektrotehniških do velikanskih ladijnih vzdigal, od malih motoijev do parnih turbin in največjih brzovoznib lokomotiv, od dresin (samovoznice na železnicah) do najrazkošnejšib jedilnih in spalnih vozov razkladajo se tu pred očmi obiskovalca največji tovari strojne industrije, namenjene za domačo potrebo in za izvoz v vse dežele s ve t s. Človeku, ki pozna Angleško, se nehote dozdeva, kakor bi Btal v manchesterskem industrijskem muzeju. O tej ogromni strojarni praske razstave se je izrazil profesor bero-lineke politehnike Riedler, da je kasnejša in poučnejša nego stro-jarna čikagske razstave. — Ob vhodu opažamo najprvo poljedelske stroje. Tu se jasno pokazuje ogromni razvoj te industrije na Češkem, kajti nič manje nego 52 tovaren za gospodarske fctroje je tu razpostavilo svoje izdelke v plemenitem tekmovanju. Na južaem koncu strojaren se pridružuje osem zasebnih paviljonov strojniških tovaren, zavzemajočih 1.200 mž prostora, tako, da samo stroji zavzemajo na razstavi 14.000 m3 prostora, Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 7. Zbornica je rešila debato o nujnem predlogu posl. Elderscha glede reforme in gpopolnjenja zavarovanja delavcev. Ob enem je zbornica enoglasno vsprejela resolucijo posl. Loserja, da jemlje zbornica včerajšnje izjave ministra za notranje stvari s zadovoljstvom na znanje, ter poživlja vlado naj obljubljeni zakonski načrt o zavarovnjn gotovo predloži do 3. novembra. Nato je zbornica pričela razpravljati nujni predlog o prepovedi belega f jsforja. Nujni predlog je bil vsprejet. Trgovinski minister je priznal nujnost stvari. Na to je zborDica pričela razpravljati nujni predlog socijalnih demokratov glede uvedbe splošne in enake volilne pravice za nekatere deželne zbore. — Prihodnja seja jutri. „Slovenec" opravičuje zasramo-vatelje Slovanov! Znana je sedanja afera radi češke šole društva rKomenskyu na Dunaju. Dunajski „krščansk0-30cijalni" Nemci ne pripoznavajo štiristo tisočim dunajskim Čehom pravice do lastnih šol ; zato si morajo Čehi vzdrževati iz svojih privatnih prispevkov — eno (!) šolo v X. okraju. A celo ta je trn v p3ti „krščanskim1* in „nekrščindrim" Nemcem, tako, da vlada ne upa dati tej šoli vsaj pravice javnosti. Da so otroci te šole mogli dobivati veljavne odpujtaica, morali so s podporami voziti se v Breclavo na Moravsko, kjer so bili izprašani in so dobivali odpustnice. To pre peljavanje šolskih otrok je provzročalo mnogo stroškov in sitnosti. Zato je ministerstvo na prošnjo šol. društva ..Koruen3ky" in na pritisk čeških poslancev (tudi „krščanskih" !) odredilo, da se bodo odslej radi manjih fctroškov se strani večinoma uboge dece češka šole prepeljavali češki učitelji iz Brer'ava na Duaaj in na narobe. Odpustnice bodo vseeno smatrane kakor izdane od češke šole v Breclavi. To mrvico humanitete so smatrali Nemci in v prvi vrsti „krščanski" Nemci za žaljenje nemškega značaja dunajskega mesta, za nasilje itd. V petek je v občinski seji k r š č an-s k o-socijalni svetovalec in državni poslanec Tomola vprašal župana Luegerja : 1. Ali mu je znan dotični ukaz naučnega ministra, ki ie nevaren nemškemu značaju dunajskega mesta ? 2. Kaj hoče ukreniti župan, da odbije ta napad nemškega ministra dr. Marcheta ? Župan je odgovoril, da bo z vso odločnostjo branil nemški značaj Dunaja iu da se dunajske Cehe mora germani-z i r a t i. Dasi ostane vsa stvar le pri hujskanju in kričanju, vendar je ta afera razkrila, da ko „krščanski" Nemci ravno tako zagriženi soveni kakor nemški radikalci in liberalci. V slovanožrstvu so vsi enaki. Žalostno pa, naravnost obupno je, da se je našla slovanska stranka, ki ne le da ne protestira odločno proti temu početju, ki tepta v blato najelementarnejše pravice vsakega naroda, marveč je šo opravičuje 1 In ta stranka ja S. L. S., oziroma qje glasilo „Slovenec". Djfim klerikalni Čehi ostro obsojajo ovinizem dunajskih krščanskih socijalcev, ima naš „Slovenec" toliko žalostnega poguma, da bodo nadaljne vožnje prepovedane iz politič-ikuša opravičevati te zasramovalce Slovanov, oih in strategičnih vzrokov. Včerajšnji „Slovenec" skuša slikati vso Prade odstopil. Z Dunaja javljajo, afero kakor taktično potezo proti naučnemu da je nemški minister-rojak Prade demiaijo-ministru radi Wahrmunda in veseli se zadrege, niral. Med nemškimi strankami vlada akutna v kateri se radi velenemškega hujskanja kriza. krščanskih socijalcev nahajajo dr. Marchet in Ruska eskadra je v torek zapu-nemške liberalne stranke. Da so krščanski so- stila Varno in odplula v Sabastopol. cijalci enkrat dosegli _ trumf nad drugimi [ Francoski socijalisti proti Nemci, kar se tiče Šovinizma, to daje „Slo- Fallier esovemu potovanju v Ru- vencu" tako zadoščenje, da vsklika: vsi liberalni listi bi najgrše opsovali kršč. socijalce kakor brezdomovince, ko bi n. pr. kakov krščansko-socijalni minister ukrenil kaj podobnega. V njegovi slepi strasti je torej s i j o. Sooijalistična organizacija departementa Seine je naredila protesten shod proti Fallie-resovemu potovanju v Rusijo in prijavila slične shode po vsej Francoski. Novo grško ministerstvo. Da „Slovencu" nemški minister dr. Marchet, naš 1 pojedinim željam raznih skupin, je preganjalec, še premalo nemški 1 Ta nastop „Slovenčev" razkriva nam duše Teotokis preosnoval svoj kabinet. Bolgarsko sobranje je pričelo v teh slovenskih politikov. Zgubili so ti ljudjo ponedeljek debato o adresnem načrtu. poslednji čut pravičnosti ui narodnosti!.r - Slepa strankarska strast je izruvala iz njihovih src vsako rodoljub je! Zavedajmo se, da imamo tu opravljati z brezdomovinci. Le tako si moremo razlagati, kako je možno, da skušajo ljudje, ki so slovenskega rodu, kompromitirati pozicijo slovenskega naroda celo na najbolj izpostavljeni točki — v Trstu. Ti laži-krščani so pri Nemcih narodni šoveni, pri nas (in le pri nas !) so hlapci istih nemških šovinističnih kršč. socijalcev. To "dokazuje nastop dunajskih Nemcev in obramba .Slovenca" ! Zavarovanje za starost in Inva-liditeto. Predvčerajšnjim je poslanska zbornica enoglasno sprejela nujnost predloga Elder-schevega glede reforme in spopolnitve delavskega zararovanja. Minister za notranje stvari Bienerth je izjavil, da je vlada pripravljena, v kolikor to dopuščajo sredstva države, ustvariti zavarovanja, ki bo zares vredno tega imena. Minister je zagotovi jal, da se je vlada z vso energijo poprijela tega velikega vprašanja. Označil je celo natančno dobo, kadar predloži vlada tozadevni načrt, namreč v jesenskem zasedanju in sicer 3. novembra. — Glede glavnih potez načrta je omenil minister, da bo isti zapopadel reformo z avarovanj a z a slučaje bolezni in nezgode in ustanovitev zavarovanja za starost in invaliditet o. Načrt se bo oziral tudi na one kroge, ki so gospodarsko slični delavskemu stanu. Ako vlada zares izpolni svojo obljubo in predloži zbornici tak načrt, ki bo vsprejem-ljiv, potem Jbo storjeno socijalno delo velikanskega pomena, morda največje socijalno delo, ki se ga je kedaj lotila avstrijska zakonodaja. Hrvatska. Ban Rauch na potovanju. Te dni je baron Rauch napovedal, da se na svojem potovanju v Liko, ustavi tudi v Karlovcu. Karlovški župan dr. Banjavčić, člen koalicije, je v občinski seji izjavil, da hoče barona Raucha vsprejeti v svojo hišo, občinski svetovalci so mu radi tega enoglasno izrekli nezaupnico, in ker ni hotel Banjavčić odstopiti od županstva, so vsi občinski odborniki odložili svoje mandate. Rauch je pač prišel do Karlovca, a v mesto si ni upal iti. Med velikanskimi demonstracijami se je z avtomobilom odpeljal mimo mesta naprej. Tudi na daljnem potovanju v Liko so bile na mnogih krajih velike demonstracije. Ogrska. Ministerski predsednik baron \Vekerle se poda v Išl še le meseca avgusta, kjer bo vsprejet od cesarja v avdi-jenco. Drobne politične vesti. Nova okrajna glavarstva v G a 1 i o i j i, Novi gališki namestnik je predlagal, da se število okrajnih glavarstev pomnoži za sedemnajst novih. Razdele se vsa okrajna glavarstva, ki imajo nad 90.000 dni. Prihoinje leto se uitanovi prvih 5 glavarstev. Dnevne vesti. Delovanje drž. posl dra. Rybara. — V predvčerajšnji seji zbornice poslancev je poslanec dr. Otok. R y b a r stavil dva nujna predloga in eno interpelacijo. Nujna predloga se tičeta bede t naši okolici. Prvi se glasi: Kakor v sosednjih okrajih na Krasu je tudi v obsežju mestne občine tržaške isto-tako kakor v lanskem letu tudi letos pritisnila trajna suša. Razun trte so vsi pridelki, kakor grah, fižol, krompir itd., popolnoma uničeni. Posebno občutljivo za prebivalstvo, ki se bavi z živinorejo, je pa vsled trajne suše nastopivše pomanjkanje vsake krme za živino. Že v lanskem letu je bila košnja sena tako minimalna, da se je vlada videla primorano dovoliti izredno podporo za nakup sena. Letošnja košnja pa ni dala niti polovice lanjske in ker je tudi v sosednjih krajih nastopilo pomanjkanje, so cene sena zadobile tako višino, da prebivalstvo, ki se bavi z živinorejo, ne more zmagovati takih cen in bo prisiljeno vso svojo živino prodati mesarjem. Škodo, ki bi navstala vsled tega itak trpečemu poljedelstvu na kraškem ozemlju, treba označiti kakor nepopravljivo, ker bi popolnoma obubožani poljedelci ne mogli kedaj pozneje vnovič kupiti živine. Z ozirom na to stavljajo podpisani predlog : C. k. vlada se poživlja, naj čim hitreje, da bo možno nabaviti krme za živino še popred, nego itak že visoke cene sena zopet poskočijo, dovoli za okolico mesta tržaškega izdatno podporo, in jo porazdeli na primeren način. V formalnem pogledu predlagamo, da se ta predlog z vsemi po poslovniku dovoljenimi .krajšanji brez prvega čitanja odkaže odseku z* stvari bede. Drugi nujni predlog se glasi : Kakor je razvidno iz hkratu predložo-nega (gornjega) predloga, je trajna suša provzročila veliko škodo poljedelstvu v obsežju mesta tržaškega. Razven tega je ob letošnjih binkoštnih praznikih vinograde kata-stralne občine P r o s e k, no deloma tudi ka-tastralne ob5ine Kontovelj v istem obsežju pobila toča, ki je po za sedanji in približnji cenitvi uničila v katastralni občini Prošek najmanje 1000 hl pričakovane letine, na Kontovelj u pa nekaj manjo množino. Ker je s tem poljedeljstvo omenjenih katastralnih občin najobčutneje zadeta še v edinem pridelku, ki mu je vladajoča suša prizanesla, je potrebna nujna pomoč, da prebivalstvo obvaruje pred popolnim obubožanjem. Podpisani stavljajo torej predlog: C. k. vlada se p:življa, naj posestnikom vinogra&>v na Prošeku in Kontovelju dovoli izdatno podporo v razmerju škode, ki se ima preceniti. V formalnem pogledu predlagamo, naj se ta predlog z vsemi po pravilniku dovoljenimi skrajšanji brez prvega čitanja izroči odseku za stvari bede. Interpelacija, ki jo priobčimo jutri, zahteva, naj se v posamična ministerstva pokličejo uradniki, ki bodo vešči južnim deželnim jezikom. Tržaški rodoljubi! Podpisani odbor naj-uljudueje vabi slavno občinstvo na I. narodno ki se bo vršila dne 12. t. goriške družbe) rodoljubkinje boio skrbele za dobro bo naša mla- dirko, ki se bo vršila dne 12. t. m. na go okrajnih !riškem velodromu (dirkališču). Vspored je j nekoliko obogatel, ker so se priglašali novi Odlikovanja povodom 60-1 e t- dirkači, a po dovršeni dirki nastopi več novo niče cesarjevega vladanja. Vlada i priglašenih pevskih zborov. Med posameznimi je že pozvala načelnike deželnih vlad, naj lokami in k plesu bo svirala odlična goriška stavijo svoje predloge glede odlikovanj, ki se 'vojaška godba in pfti,n,'nhtmifl hn in imajo podeliti povodom šestdesetletnice cesar- (v korist šolske jevega vladanja. Govori se, da je cesar izrazil j željo, da bi se ta odlikovanja objavila že 18. Zvečer pa, med tem ko se avgusta, na njegov rojstni dan in ne 6e-Ie!dina vrtela bode pnzigal odlikovan slovenski 2. decembra. — Odlikovanih bo baje okolu ipirotehnik krasne umetalne ognje, kakorsojih 7000 oseb ! menda še niso videli Trzačani. Jezikovno vprašanje v Dal-I Ker nam radi kratkega Časa, ki nas še ma c i j i. Zaderslri „Narodni List" je zvedel, ločuje od dneva slavnosti, zalibogje da namerava vlada v kratkem preko namest- možno organizirati poiebnega nika NardeUi ja izročiti zaupnikom deželne- izletniki, ki odidejo predpoludne v zborskih klubov načrt o rešitvi jezikovnega naprošeni, da se snidejo o vprašanja v Dalmaciji. lenu^; oni pa, ki dospejo Potovanje kraljaPetra. — pol pop., naj pridejo Srbski poslanik na Dunaju Simič je nekemu prostor. » .. časnikarju izjavil, da se z vsprejemom trgo-! Tržačani! Pnhitite v največem številu v vinske pogodbe obnove dobri odnošaji v Av- nedeljo v Gonco; to bo najsijajnejsi dokaz strijo in da potem kralj Peter takoj odpotuje naše simpatije, ki jo g)jimo do goni«nh v inozemstvo. Najprej obišče kralj cesarja bratov! . _ Pran Josipa. | „Zdravo \u m na svidenje kače Vam Švicarji proti grofu Zeppe-j . . „ „ u. l i n u. Iz Curiha javljajo: Veliko število Ivi- Trz« ko1' dru5tva »Balkan • carskih državljanov je sklenilo protestirati1 Popravek. V pripombi uredništva, k po-proti zračnim vožnjam grofa Zeppelina na jasnilu g. voditelja Ivana Daneu a glede na švicarskem ozemlju ter vkreniti potrebno, da znani dogodek na obedu v župnišču sveto- ne- vlaka, so Gorico, poludne „Pri je-v Gorico ob 2. in direktno na veselični ivanskem se je urini!a tiskovna pomota, ki pač smisel naše izjave. Predzadnji odstavek v naši pripombi treba čitati: „Gospod ravnatelj obžaluje, da je stvar, ki je bila bolj privatnega pomena, prišla v širšo javnost. Za nas pa je bilo odločilno dejstvo, da je stvar, čim je prišla v javnoit in sosebno še ob sedanjih naših razmerah, nehala biti privatnega pomena; zato nam je bilo itd". K notici: „S propovednice proti naši družbi" pa je po pomoti izostal zaključni stavek: „Je morda še tako najivnih ljudii, ki bodo povpraševali, kake namene nasproti slovenski stvari v Trstu itn a roka, ki vodi gromovnike proti naši šolski i1rušhiu !! Ifeil f Lloydova uprava je prodala parnik „Poluks", ki je bil leta 1874. zgradjen v Lloydovem arzenalu in je imel 2490 to-nelat. Iz politične službe. Namestniški konce-pist dr. Herman pl. Ach je iz Gradiške premeščen v Trst, namestništveni konceptni praktikant dr. Fran Gudenus pa iz Trsta ▼ Gradiško. Tobakarna na Verdeli št. 490 se odda potom javne konkurence. Ponarejeni bankovci po 100 K krožijo po mestu. Ti bankovci so tako dobro ponarejeni, da jih je težko razločevati od pravih. Doslej so dobili dva taka komada. Torej pozor! Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metodija bo letos 8. septembra v Ptuju. Tam je zborovala tudi 3. velika skupščina. Nova vrsta cigaret. Od 17. avgusta naprej se bo prodajala po tobakarnah nova vrsta cigaret z ustnikom. Imenovala se bo „Kaiser"* in bo veljalo 100 komadov 3 K 6'» st., posamična cigareta pa 4 st. Angleška eskadra v Trstu. Že pred-sinočnjem zvečer so se vršili nekateri obUki na krov admiralske ladije rQaeen" in bojne ladije „Prince of Wales". Nadvojvoda Ludo-vik Salvator, ki ima svojo vilo v Miljah, je obiskal komandanta angleške eskadre, vice-admirala Sir Charles Drury in podkomanianta princa Battenberger. Tudi člen gosposke zbornice pl. Hiitterott, ki je oieben prijatel| Sira Drury, ga je takoj zvečer obiskal. — Prišla sta na krov admiralske ladije tudi komandant tukaj zasidrane grške bojne jahte „Amphitrite" in mornariškopoatajni in pomor-sko-okrajni poveljnik kontreadmiral Couarde. Včeraj zjutraj se je na nabrežju Sanita nahajala kompanija 97. peapolka s praporjem in godbo za sprejem eskadrinega komandanta in poveljnikov bojnih ladij. Velika množica je prisostvovala sprejemu, ki se je vrš 1 ob običajnih ceremonijah ob 93/i- Godba ie zaigrala angleško himno rGod save the King". Na to se je viceadmiral Druiv podal s svojim spremstvom v namestniitveno palačo, kjer je bila gospoda v sprejeta cd namestnika princa Hohmlolie. Sledili so obiski županu dr. Sandrinelli, kontreadmiralu Couarde in predsedniku pomorske vlade, p!. Kbner. Opoldae je namestnik vrnil obisk na in „Prince ofNVales''. Ko je zaptstii eskadro, so zadoneli topovi. Sinoči je bil na čast gostov diner pri kontreadmiralu Couarde v Neckerjevi vili. — V četrtek se podata Sir Drury in princ Battenberg v Iachl, da sc poklonita cesarju. Možtvo angleških ladij je dobilo do o-ljenje, da pride v oddelkih ni kopno. Včeraj je dobilo dovoljenje od 41/- pop. do 11. zvečer del možtva bojnih ladij „C^ucen44 in „Goliatli"; dane3 pride na kopno od 1 in pol pop. do 7. zvečer del možtva bojne ladij i MGlory'4 in križarja „Sufiolk"; jutri od 1 m pol pop. do petka ob 7. uri zjutraj ostali del možtva teh dveh ladij, v petek od 1 in pol pop. do 7. ure zjutraj v soboto oel možtva od „Prince of \Vale3"< in „GoliatL**; v soboto za ravnoiato dobo ostali del možtv t teh dveh bojnih ladij; v nedeljo od 1 in jnl pop. do 11. ure zvečar možtvo bojne ladijo „Queen". Dne 12. t. m. odpluje eskadra v Pulo na štiridnevno bivanje. Potem se eskadra razcepi; in bodo razni oddelki obiskali R ko, Spljet in Šibenik. Eskadra se zopet združi v Krfa. V Puli se bodo vršile velike slavnosti na čast angleškim gostom ozirom na 1 pi sprejem, ki ga je angleška srednjetuor3ka vojna luka Malta v spomladi priredila avstrijski eskadri. Dež v nredminoli noči je pivcej ohladil temperaturo. Vremenski proroki napovedujejo hladno vreme do Breda julija. Tržaška mala kronika. Napaden in ranjen v lastnem stanovanju. Predvčerajšnjem zvečer ob 7. uri je prišel na zdravniško postajo kamnosek Kart Saksida, star 37 let, stanujoč v hiši štv. 53G na Verdeli. Dr. \Vulz, ki ga je preiskal, je našel na njem težko rano na dosnih senceb, dolgo 4 cm, tehko rano na podbradku, katero je zdravnik zašil, in razne praske p^ desnem licu. Na vprašanje, kic da je zadobil one rane. je Saksida povedal ta-le čuJai slučaj: Malo poprej ko je ležal ua postelji, je potrkalo na duri stanovanja. Bila je ted*i doma njegova soproga, ki se je pomenjkovala z neko gospo. Šla je odpirat in pred seboj je zagledala dva moža, ki sta vprašala : „ Teli Kari doma? — Ko je odgovorila, da je bil v postelji, sta nemo odšla. Kmalu potem V Trstu, dne 8. julija 1908 >EDINOST« 5tv. 187 Strau lil sta se pa povrnila in, ko je njegova soproga zopet odprla vrata, sta jo z vso silo pahnila na stran in vdrla v sobo, kjer je on, Saksida, spal. Spravila|sta"se nad njega, in ga udarila z nekim ključem po glavi. Potem sta ga potegnila dol s postelje, vlekla do hodnika in pahnila, da se je zvalil dol po stopnicah. Nato sta nemotjena odfila, ne da bi njegova soproga ali ona gospa, ki sta kar onemeli od strahu ob tem bliskoma hitrem nasilju, se bili upali zakričati na pomoč. To je povedal Saksida. Zdravnik je vprašal da li pozna napadatelje in se-li je to zgodilo iz maščevalnosti; a Saksida je odgovoril, da pozna aicer po vidu ono dvojico, ki stanujeta baje v ul. Scoglio, ali da ni imel nič nikoli ž Djimi kakega posla. Braniti da se ni mogel, ker sta ga hipno zbidila iz spanja in je bil še ves omamljen. Sel je potem ovadit stvar na policijo. Vol, ki se zaveda svojih rogov. Alojzij Švara, star 9 let, iz Gabrovice, je bil včeraj sprejet v IV. oddelek bolnišnice, ker mu je vol prizadel z rogom rano na spodnjem trebuhu. Tatinska hišna. Včeraj ob 12. uri opo-ludne je bila aretirana hišna Olga P., stara 20 let, iz Sežane, radi hudodelstva tatvine na škodo svoje bivše gospodinje Julije Skerk in na škodo druge hišne, neke Ivanke Grmek, ki služi sedaj pri imenovani gospej. P. je vkradla Šterkovi srebrno verižico in Germe-kovi mošojiček s 10 kron. Pridržali ao jo v zaporu. SmeŠnlea. Policijski uradnik (re-darju, ki je privel nekega arestanta): Ta lopov izgleda prav tako, kakor roparski morilec, na katerega aretiranje je razpisano 300 kron; le rdečega nosa nima, kakor je to navedeno v popisu osebe! — Redar: To že dobimo! Damo mu najprej izpiti par steklenic dobrega dalmatinca! Koledar in vreme. — Danes : Elizabeta kralj. — Jutri: Veronika Jul. d. — Temperatura: včeraj ob 2. uri popoludne -f- 23*5 Oels. Vreme včeraj oblačno, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Smerna vročina. Vreme spremenljivo, polagano r>olj^anje.____ Društvene vesti. Trž. kol. društvo „Balkan" priredi v nedeljo dne 12. t. m. o priliki I. narodne dirke izlel v Gorico. ZbirališCe : Kavarna „Commercio". Reditelj g. Božidar S. Odhod točno ob 6. uri zjutraj. Sklenilo se je, di se bo vozilo po ce3ti Trst—Nabrežina—Devin — Miren —Gorica. — Kolesarji so nsprešani, da se izleta v •rorico gotovo udeležijo. Veselja in zabave ne bo manjkalo ! Kolesnraki zdravo ! Odbor. ..Učiteljsko društvo za Trst in okolico" naznanja vsem gg. pevkam in pevcem, da ostanejo redne pevske vaje vsak četrtek t adi počitnicah. Učilo s3 bo zbore iz vspo-reda koncerta „Zavezo", ki bo prve dni septembra v Gorici in zbore za koncert, ki ^a priredi društvo meseca oktobra. Na svidenje torej ob četrtkih ob navadni uri! — Telovadno društvo „Trž. Sokol" vabi na redni občni zbor za društveco leto 1907/08., .ii se bo vršil v soboto, dne 11. julija 1908, ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici s«"1 sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor staroste, 2. Poročilo tajni-kovo, 3. Poročilo blegijnikovo, 4. Poročilo načelnikovo, o. Poročilo pregledovalcev raču-ior, H. Volitev novega odbora in pregledovalcev računov, 7. Slučajnosti. Opomba; Ako občni zbor radi nezadostne udeležbe ne bi bil sklepčen, skliče se drugi občai zbor z istim dnevni redom za pol ure pozneje, ki bo sklepčen brez ozira aa Število domačih členov. Klub „Boljša bodočno3t vabi na veselico v proslavo 20 letnice obstanka Ciril Me-todijeve šole pri Sv. Jakobu, na vrtu „Nar. :*Oitilne" (Campo S. G'acoaio 5) v nedeljo, •ice 12 julija 1903. Na veselici blagohotno sjode'ujejo: Tamb. odsek društva „Kolo", pevski zbor šentjakobske čitalnice in psvsko društvo „Iiirija".^ Uprizori s?, tudi šalcigra ..Popo'.na žena-'. Šaljiva pošta. Šaljiva tombola. Začetek točno ob 5. uri pop. Vstopnina 40 ^tot. za osebo. V slučaju slabc-ga vremena se veselico prenese na nedoločen čas. Darovi. Pok. Godina Mihael iz Skednja je volil p svoji oporoki podružnici dr. sv. Cir. ia Met. K 10, kateri znesek je vdova že izplačala podružnici. Za moško podružnico družbe, sv. Cirila In Metodija v Trstu ss darovali: Birsa Fran K 1, A. A. Fdipič 40 st., 1. Roic 20 st., I. Nardin 40 st., A. Guardi-ančič 40 st., Ivan Brezgar 30 st., P. Verčon 10 st., I. Žižmond 40 at., I. Počkar 40 st., A. Krečič 40 st, Ivan Kravos 60 s:., Simon Siffer 30 st., Peter Paulovič 30 st., Anton Kuučič 30 st., I. Čupar 40 st., Meze 40 st., A. Povodnik 30 it., Henrik Pečenko K 1, X. X. 40 st.. Bratina Kari 60 st., Sakaca Pran 60 st., Bedrač Andrea 60 st., Neimovan JO st, Anton Serkič 20 st., Izbar Alojzij 40 st., Perhavc Rudolf 20 st., Kaliteli Jožef 40 st. Skupno K 11 50 st. Za isto podružnice so nabrali srednjo-šolski dijaki K 33. Denar hrani uprava „Edinost-i". Štefan Gerk podari za podr. dr. sr. Cir. in Met. v Skednju K 10 namesto zahvale vsem tistim znancem in prijateljim, kateri so 'se udeležili pogreba njegove pok. soproge. Denar izrečen blagajniku. Namesto vstopnine k Ciril-Metodovi veselici pri Sv. Ivano, je nabrala gospica Bogomila Spilar med gosti Sv.-jakobskega kons. društva K 6 64, kateri znesek se je izročil tamošnji Ciril-Metodijevi podružnici. Za svetoivansko podružnico dr. sv. Cir. in Met. je nabral Fran Udovič v prijateljski družbi pri Doganih K 1*82. Vesti iz Goriške. Imenovanje. Gospod Vladimir V a-1 e n č i č, uradnik c. k. državne železnice v kurilnici v Gorici je imenovan azistentom. Čestitamo ! x Goriška gimnazija je zaključila minolo soboto šolsko leto. V njenem izvestju je na prvem mesta razprava profesorja dr. Karla Ozvalda pod naslovom „Psychologische Un-tersuebungen Uber den logiseh-formalen Bil-dungswert des altklassichen Sprachunterrich-tes", kateri slede razna šolska poročila. Iz teh posneinljemo, da je bilo minolo šolsko leto na gimnaziji 28 glavnih profesorjev in učiteljev, mej temi 12 Slovence? ter trije postranski učitelji, od njih dva oziroma vsi trije Slovenci. Šolnine se je plačalo K 11.380, štipendije je vživalo 48 dijakov v znesku K 10.136. Skušnji zrelosti se je podvrglo vseh 41 dijakov 8. razreda in eden lansko leto re-prebirani kandidat. Pismene skušnje so se vršile v dveh oddelkih od 1. do 3. junija ; ustmene so pričele v ponedeljek. Novo šolsko leto prične z 18. septem-brom ; vpisovanje v prvi razred se bo vršilo 5. septembra dopoldne. Učenci se morajo predstaviti v spremstvu očeta ali njegovega namestnika ter predložiti krstni list z zadnjim spričevalom. Vsprejem je odvisen od starosti desetih let ter od izida pismene in ustmene skušnje, ki se bodo obdržavale 16. septembra. Koncem šolskega leta je štel gimnazij s pripravljalnim razredom 541 učencev, od teh je bilo 122 iz Gorice, 374 s Primorskega, 34 iz drugih avstrijskih dežel, 6 iz Ogrske, 1 iz Bosne in 4 iz inozemstva. Po narodnosti je bilo 272 Slovencev, 1 Hrvat, 1 Madjar, 224 Lahov in 43 Nemcev; po veroizpovedanju je bilo 534 rimokatolikov, 5 Zido7, in 2 protestanta. Šolsko leto je dovršilo 68 dijakov z od liko, 372 povoljno, 33 jih ima preskušnjo, 38 drugi in 19. tretji razred; radi bolezni se je dovolilo ednojstimi naknadno skušajo. x Goriški banditi v rokavicah. Akopram mnogo goriških laških trgovcev že hudo občuti slovenski bojkot, vendar njih uslužbenci in sinovi še ne dajo miru, marveč prežijo na Slovence in jih pretepajo, kjer le morejo. V nedeljo smo imeli v Gorici v tem oziru prav banditske napade. Ob 7 uri in pol napadle so laške barabe na cesti za gradom več Vrtoj-benskih kolesarjev in so nekatere tudi precej težko ranili, pa tudi mazzinijanci so občutili trde slovenske pesti. Ko so prišli redarji, so jo ti junaki popihali, kar so jih krače nesle, le trem so noga pred časom odpovedale; re darji so jih peljali na policijo, kjer so jih po zaslišanju hitro spustili. Vrtojbenci so nalašč šli za gradom, da bi le mirno dospeli na ve selico k „Jelenu4. Napadalci so pa bili obveščeni, da pridejo po tej poti, vedeli so tudi za njih število in se zatorej zbrali, da so bili v vočini. Mej tem časom šlo je več Slovencev po gosposki ulici, napravljenih na koncert pri Jelenu, kar te vsuje proti njim z travnika toipa laških barab. Skupaj niso trčili, ker je prihitela polic ja in zapodila L:ln nazaj na Travnik. Ob 11. uri je napala zopet labka to'pa sest Slovencev pred centralno kavarno, a tudi tukaj je pravočasno posegla policija vmes. Pol ure po polnoči začela je števi'na laška druhal pred „Jelenom" žvižgati in sramotiti Slovence, na kar so prileteli gostje iz restavracije. Spopad bi bil neizogiben, ko bi Med temi ne bila dospela večja četa redarjev po ozki ul:ci, ki je pognala Lahe na Travnik. Sedaj so pričeli rabiti Lahi njih navadno orodje — kamenja. Ranjenih je več Slovencev, trije redarji in samega okrajnega glavarja, ki je pribitel na lice mesta, je zadel kamen v nogo, drugemu se je pa ognil, pripognivši se pravočasno. Lahi tio se spravili pred kavarno „Evropa", Slovenci pa proti slovenski kavarni. Tu se je kiiča'o na vse grlo. Lahi so žugali in grozili po njih navadi; iz več ko tristo gil }>a je zaorila pesem „Hej Slovani!" Ob pol dveh je se-le nastal mir, potem koje policija gnala laške iz ivalce. Nedeljski dogodki so dokazali, kdo izziva in napravlja nemire, okrajni glavar se je o tem lahko prepričal na lastne oči; politična oblast je pa sama kriva, da je goriškim Maz-zinijancem tako zrastel greben, da terorizirajo zdaj njo in celo mesto, ker se je vdala njih grožnjam na Binkoštni ponedeljek. Glavni krivec vseh neredov in nemirov v mestu je pj župan Marani, ker se je ta dau postavil na čelo poulični irredentični druhali in s tem javno pripozaal. da odobruje nje stremljenje. 'Ali ga bo \lada še priporočila v potrditev kakor župana goriškega? V nedeljo zvečer je imelo laško društvo J »Pregresso" v ljudskem vrtu veselico. Ker je ! politična oblast prepovedala sviranje vsakega pronsiranega komada, so Lahi vsi iz sebe ter kličejo radi te prepovedi in ker policija TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Min/J trst — ulica delta Cesa it. 46. Zaloge: Piazza Rosarlo štev. z. Ulica Lazzaretto vecchlo Stev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica delta Sanltd. dtevr. 14. Pfaarna: ulica Lazzaretto vecohlo štev. 30. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambolatorij v Trstu, v ulici San Nlcold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejem* od 11. do 1. In od 6. In rol do 6. In pol pop GUERINO MARCON ulica TtvarneUa Itev. 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv I ki je vedno preskrbljena z najboljšim krar\j-; skim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanja na dom. Telefon it« 1664. prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar In izdelovatelj čassmerjev. TRST — CORSO Stev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina- --stih ur. .. Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. = po zmernih cenah. ■ ■■ 1 ■ = Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile it. 15. ZSSJS' G* 3[ehiayan TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati na Dunaja. URE nikelnate od K 4 naprej srebrne „ „ 9 n zlate n n 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 z dijamantom „ io „ BUDILKE garantirane od K 3 50 naprej Vrhu tega bogata izbera zlatih in srebrnih verižic, uhanov, Broche« itd. Sirite EDINOST tOHI KIDEIUTOOIU San Giiisto Piazza Glambattlsta Olco št. 4- 6 (Predor Montuzza) Svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novost Prostori nalažč zgrajeni. Ventilacija. NajboljSi kinematograf v Trstu. RAZPORED od 8. do 10. julija : PUPE GOSPODIČNE DOSTI LEI fantastična slika. SIN HRIBOVCA pretresljiva drama. PRVA REDINCOTE komično. Ob /akljuiku : PRE MAŠČEVALNI.____ V nedeljah matinee od 12 do I. Ob delavnikih od 5 do 10.30. Ob praznikih od 2.30 „ 10 :<0. Vsako sredo in soboto matinee za učence od 3 do 5 pop. LJUDSKE CENE: Prvi prostori..........stot. 40 Drugi prostori.......... 90 Dečki pod 10 letom plačajo polovico. - - Vojaki v drugih prostorih 10. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori ' Čiatl kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju iu hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „fi\ Due Mori" Zrst, veliki trg Jfajvečja zaloga stekla in porcelana ::: Popolnoma konkurenčne cene. ^J^^^^ostUne Vrata vrtka itev. 5 JAKOB :•: :.: HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. ^■Hf5 mt)® Vrata vrfika »t. 4 V prvi avtorizovani šoli za sknšnjo enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 se odpre »r Poletni tečaj. Na stotine usposobljenih Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lennl Cement, Karboiinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ___ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v/. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karboiinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, maet-vaselina za kože, mast za orošje, vottilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Stran IV »EDINOST« Stv. 187. V Trsta, dne 8. julija 190S CABLO GORTAK Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. SLT ZT pri izgredih v mestu ni postcpala pristransko v kori6t teških srdite zev, na pomoč gospsde na okrajnem glavarstvu, na nfcme*tništ\u in v miijisterstvu notranjih stvari, katerih dra-gače noče; o pezrati. Čudni patre ni gciiški neodreSenci ! Vesti iz Istre. Iz Pule. Včeraj zjutraj je pogorela hiša Martina Roriicda v Vinkuranu. Zgorel is tudi tridesetletni Hiicrcnim Bolancia dema iz Šibenika, fei je spal v podstrešju. 0 veselici „Istrskega grmiča'' v Spod. Škofijsh prejeli tmo daljše pcrcčilo, katero pa itortmo redi preobilice gradira odložiti na jedno poznejših številk lista. Kopališče v Baski. S 1. julijem so otvorili v Baški, na otoku KrLu, covo, moderno, z vsemi udobnostmi previdjeco mersko kopališče v divnem jako rorcantičnem položaju. Fred kopališčem te razprostira ca 1 in pol km daljave krasna morska obal, kakeršne bi težko našli sp!oh v Lfcšem primorju, a m oie k o dr o je sam fin pesek in se spušča tako polahko, da se mora dorolj dclgo iti, da ne presega normalne v:š;ne človeka. V podjetju je naložen tamo domači kapital ter je to jedino in prvo tako narodno podjetje na kvaicerekem otočju. Kraj Baška se svojim divnim poližajtm, z dobrim in mirnim prebivalstvom, izredno zdravim zrakom (brez malarije in vsake dru- Nezgoda V gledališču V Išlu. V nedeljo! MI p I/ JJH ve5č mlekarstva, priden in pošten, se so v gledališču v Išlu med predstavo, kateri1 takoj ap^jme Plač« po dogovoru. Već • 4. -.4 j: „/i «4. M : pove Ivan V i d m a r, Crnivrh nad Idrijo. 1002 je prisostvoval tudi cesar, nakrat ugasnile vse električne luči, tako da so morali prižgati sveče in tako tadaljevcti predstavo. Rezervist na vojaških vajah z ženo in otroci. Pred nekoliko dnevi je pričel k G. deželnobrambovskemu polku ca vojaške vaje reseivist Hoger. Ker je bil zastonj vsaki poslu«, da bi re žena z otroci vini.'a domov, so retervista osvobodili vojaške fclužbe. Vlaka trčila skupaj. Iz Misscvviifa javljajo, da sta tamkaj trčila skupaj dva brze-vlaka. Veči del vagorov se je razbil. Oaem oseb je usmrte nih, 20 pa težko ranjenih. Sneg O Petrovem. Vsa marmaroška županija na Ogrskem je bila na Petrovo pokrita snegom. T HALI SELUSi. I Kaii oglasi rečn^jo kc po S s:ot. btut-do; maetnoiiskane teseds sc računajo, erkiat v«Č. Najmanj ga piIatojMna 40 ttotlck. PItčf; ee iakoj. - ^^^^^ Odda se na Edinost. urarno tndi brez blaga; nobena konkurenca. Ponudbe pod .,Urama" 1020 Tvrdka Ivan Simitz jif^FIE Carducci 31 predaja po znacih nizkih cenah obleke ge nalezljive bolezni), ker obiluje nalzvi^h ^ ^UST" ^ fteriuaRgild Trocca Barriera veccbia št. 8 ima veliko zalogo m^iraškik predmetom za otroke in odra§?ene. ■O" Venci "^g od porcelana in biserov vezanih s Jer.o žico, od umetnih cvetlic s trt,-Lovi in napisi. Siilt na porcelanasti pioščali n spomt nllcc- Najcišje konkurenčno cene. Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni SVOJ AMBULATORiJ v Trata v ulici Sanita štev. 8 ORDINTJJE: vsak dan od 10.', dn 12 1 , ure zjutraj in 4.—.">. popol. žive pitne vode, z8gotovIja vsakemu gostu mirno in ugodno letovišče. Za informacije in 1 Prnda ep enonadatropna bi3a z vrtom in vod-stneovanja so je obrniti na odbor kopališčneea; r.IUUtt njakom. Sv. Ivan, Vrdela 5t. 355 društva, ki se, trdno stoječ na narodni pod- ' pn ce8tl zraven g08tilne QuaiattL 1017 lasi in lealnosti, nadeja mnogoštevilnega |fl|QHl!nir lepe postave, star 25 let, uslužbenec miauomb z letno plačo 600 gld. Želi seznaniti Iz Rovinja V ponedeljek penoči je uda- ? z e°?Podif.no v_8taro8ti 18- do *>• obiska. Vesti iz Kranjske. ■i, . , - .. , je ista brez dote. Ponudbe do 15. julija. Poslati svojo rjia strela v hisi, v kateri biva voznik Mihael sliko pod itevilko 46 Poste restante, glavna po- lomažič s svojo rodbino, in je ubila njegovo §ta, Trst lul2 enajstletno hčerko Marijo. -—- Na puljski nemški gimnaziji je bilo , Svoji k SVOjlKI! JL'^'^SSiffiK minolem letu 75 Nemcev. 88 Italijanov, 56 cenah ima na prodaj Avgust K a b i č. v sv. I.ovren-Hrvatov in Slovencev in 7 Čehov. Nu med cu P" Hume (Umago) Istra. iou nemške in italijanske dijake so prišteti tudi n .. ~ T I iT taki, ki so Slovani, tako da je bilo na gim- Radi OdpOtOVSIlja h£a * lepem Sj^ naziji pravzaprav 93 Slovanov. , s piostorom za Štiri družine, ^e kleti inoicoluhiSe 1 lep vrt. Naslov pri Inseratucui oddelku Edinosti. ] 1C05 Na zletu notranjskih sokolskih društev StaVbfin6 parcele na prodaj V Logatcu V nedeljo dne 12. t. m. sodelujejo v ulici dello Scoglio v bližini n:esta; ugodna prilika društva iz Idrije, Ilir. Bistrice, Logatca. Po- za °De' ki tečejo zgraditi hišo. Pogoji ugodni. Cene stojne. Vrhnike in Žirov. 2merae Pojasrila daje J. S. GODiNA. Vrdtla 765 _ ........... i Telefon 1S-78. 1012 Za vstop v I. letnik ljubljanske ženske - pripravnice se je oglasilo 113 kandidatinj. j HrPnPP za trKovin0 z meSanim blagom se takoj O__________tt csi 1 -TA • ■ « ... UOCIIOU Sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Surov Sin. V Slapah pri Devici Mari] i v VeC pove im Vidmar, Omivrb nad Idrijo. 1003 Polju je 20-letni posestnikov sin Ivan Snoj ' svojega očeta v prepiru večkrat vrgel ob tla in ga pretepel. Vesti iz Štajerske. Sadna letina utegne biti na Štajerskem1 letos zelo ugodna. Računi se, da odpade; letos na izvoz do 4000 vagenov sadja. ; ..Lastni dom;<, zadrugo z omenjeno za-j vezo, Boujejo rudarji v Trbovljah. Imela bo; namen, da postavi v Trbovljah veliko hišo, v 1 kateri namesti rudarstvo svoja društva. Toča je pobila zadnje dni na več krajih f na Spodnjem Štajerskem, Ustmena matura na mariborski gimnaziji se je pričela 6. t. m. Maturantov je 27, od1 f^^ar^ teh 21 Slovencev in le 6 Nemcev. Bfc* Toča je pobila na Bizeljskem v občinah] Bukovje, Vrešje in Drenovec. Razbito je na polju in vinogradih vse. Pietro Cucit mizar Trst, uliea Fontana št. T iii 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. HHKKŽOOOOOOOOOOCH Pekarna ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne soba ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. Nova prodajainica ur in dragocenosti Gr. BUOHER (ex drug Drag. Vekjeta) COKSO štev. 36 — TRST Nasproti prošnje prodajal. PRAl1. VEKIET. Bogati izbor zlalnnine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino ■ in žepne ure jtST* Ceno zniorno. I w Brezplačno Krasns fotosrnfije B za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke «e »<■ dobijo nikjer, pno pa po znizanl ceni pri odl.ko*:intfn O. Majeršid, katera se je nahajala do sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj r ulico Madonna del Mare fnf A*f«*a?it cfi Tovhz^vt št. IO. — Prodaja vedno svež kruli |0»0grž*JU JVVfiSICU prve vrste, kakor tnrli tirolsko maslo; v Trstu traven glavne pošte st. 10 vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. v Gorici gosposka ulica štev. 7 V Tr»tu se slika do 8. ure zvečer pri čarobni električni razsvetljavi. STARA MIRODILNIC« 9H M. F. Hulier Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA b&rv, povlak, čopičev. prameaij, kemičnih Izdelkov, miner, vod, patfl-mov, zamahi, železne žica, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP. Zaloga žvepla in modre galice. Skladišče pohištva ViTTORIO V081LLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v j, ulico Sanita §!. 8 vogal ui. Poriiordia nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim nepre • kosljivim solidnim in eieg. pohištvom CENE ZMERNE. ... t Klala in drobiž treseta »a) G'msfELltdre" napravi suho steljo ter postane izvrsten gnoj. P™® Podjetje za navadna in Drobiž treseta za higijeniene svrhe je še bolj f'na te^acerarsha dela učinkujoč ter se rabi za disinfeeiranje, za kirurgične potrebe, obveze, ohrano mesa in rib, sadja, jaje in za omote pošt. pošiljatev. loloža u Trstu, ul. delle Poste 14 fRATELLI METELL ohstoj'ećo od leta IS52 Sprejme ne tudi popravljanja Sii?jališć3 y Mrodilniei Hizzao (S. Biacoino) S- ■ Gospodarstvo. Seja tržaške prometne komisije. Pod predsedstvom namestnika princa!-:-T.—rr—~ Hohenlohe se )e teh dni vi sila 3. seja tr-| ^^m^^Bolien^ez^ žaške prometne komisije, na katero sta kakor; ^^^^^^^^^^^^^^^ zastopnika trgovinskega ministra prišla sekcij-' ski načelnik dr. pl. Fries in ministerijalci fivttnik dr. Delles. j Na dnevnem redu je bilo več važnih predmetov, tako zopetno uvedenje paroplovbe z vztočno Afriko, organizacija paroplovnega prometa z Južno Ameriko in v interesu ti ž. trgovine z južnim sadjem, nameravana redna paroplovna zveza med Trstom in Sicilijo. Ti predmeti so bili izročeni trgovinski zbornici, da svoječasno o njih poroča. — Na pomolu sv. Tereze se otvori nova zaloga za vino. —{ Zastopnik dalavcev Parenzan je predlagal, • naj se odpre ▼ svobodni luki ljudska kuhinja, — Predsednik trgovinske zbornice Di De-metrio je predlagal, da se Čim prej dogradi in •popolni skladišče za les v Skednju. NOVA MESNICA Vse po iiajzmeinej^ih cenah. Trst, ul. Belvedere 40 Prodaja se goveje :neso prve vrste, kakor tudi graško meso, uajlineje telečje in jnnčje, ko-Mi Udani C. Sovia.no. . V prodajalnici jestvin Domenico Moretti Trst, ul. Giuseppe Gatteri št. 20 vogal ulice Farneto prodaja se po n*jzinernejaih conah slaitkor. kava. rlž, zmesi, moke, naravno maslo surovo in kuhano, vino, pivo in l