—- 498 -— Kmetijstvo. Krmljenje krav mlekaric po zimi. Velikega pomena je za našo govedorejo, kako krmimo govedo po zimi. Krava ne bode imela dosti mleka, ako jej ne bodeš dajal dosti krme. Zimsko krmljenje je različno in se ravna potem, kakšne so krave. Drugače moraš krmiti krave, ki so namenjene za mesarja, drugače krave, ki ne molzejo in drugače krave, ki molzejo. O debeljenju krav tukaj ne bodemo govorili. Posebno je važno, da se krave prav krmijo tiste tri mesece, ki nimaje mleka. Pri krmljenju v tem času je na to le gledati. Krava, ki je ob dolgi molži zgubila mnogo močij, mora se zopet popraviti. Poleg tega se pa ne sme pozabiti, da od breje krave tele od dne do dne več zahteva. Poleg tega je pa treba še na to gledati, da bode krava pozneje imela dosti mleka. Žal, da imajo mnogi navado, da kravo predolgo molzejo. Posledica temu je, da je tele slabo. Poleg tega je pa še navada, da kravo ta čas, ko ne molze, jako slabo krmijo. Nasledki ne izostanejo. Krava je slaba in ima le slabo tele. Seveda se krava tudi ne sme tedaj debeliti. V več krajih se takim kravam daje samo seno. Dobro seno je gotovo dovolj redilno, a v vampu zavzemlje preveč prostora in krave vsled tega pri taki krmi rade povržejo. Če se daje IV3 do 2 kilograma koruzne moke, namesto trikratne množine sena, se dosežejo boljši uspehi. Kadar se začno krave molzti, se jim mora dajati več krme, preše in krmske moke naj se posebno rabijo. Bobova moka je najboljša. Če se kravam da taka moka, imajo dosti in dobrega mleka, kravam ne škoduje, mleko in surovo maslo ne dobi od take moke nobenega zoper-nega okusa. Vendar se je kravi ne sme dajati čez 4 kile, kar sicer ovira prebavljanje. Pivske tropine in detelja se tudi pogosto dajo kravam. Slad je tudi dobra krma, ravno tako oljnate preše. Koliko naj se daje te ali one krme kravam, ne bodemo navajali, kar bode umen živinorejec najbolje sam določil. Jedna žival ni jednaka drugi, torej more se le s skušnjo določiti, koliko in kakšne krme je treba kravi dajati. ----- 499 ----- Pozabiti se pa ne sme kravam dajati soli. Dobro je tudi kuhanje in parjenje krme. Krave imajo potem več mleka. Vendar krave potem slabše prebavljajo in je zatorej pri plemeni živini treba previdnosti. Repo, korenje in peso se lahko kuha ali pa zreže in daje mej drugo krmo. Pred vsem pa mora živinorejec dobro poznati irave svoje, ker le tako more urediti umno krmljenje.