Izhaja 1. in 16. dan vsaeega meseca.
Velja a celo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
Ljudski Glas.
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 1 kr. in ako so 3krat ali večkrat tiska 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Na nefrankirana in pisma brez podpisa se no ozira.
13. številka.
V Ljubljani dne 1. julija.
n. leto 1883.
Prihodnji slavnostni list naš izide uže v dan 11. julija a ne 16. julija.
Vabilo k naročbi.
S to številko prične se nova poluletna na-ročba na
»Ljudski Glas",
kateri do konca decembra 1.1.
1 gld. 50 kr. velja.
Prosimo dosedanje č. g. naročnike, naj naročnino blagovoljno ponovč, in oni gospodje, ki so nam še kaj na dolgu, naj brž ko mogoče novce vpošljejo, ker nam ni mogoče list kreditirati.
Vredništvo in opravništvo „Ljudskega Glasu".
Njega Veličanstvo cesar na Kranjskem.
Ker se je na merodajnem mestu ves program cesarjevega potovanja v nekojih točkah predrugačil, podajemo ga še jedenkrat tu našim bralcem:
Sredo 11. julija popoludne: Prihod na deželnej meji v Trebovljah. — Odhod v Ljubljano ob 3/4 na štiri, prihod ob petih. — Zvečer ob osmih: bakljada in serenada.
Četrtek 12. julija ob osmih zjutraj: Slovesna maša. Dopoludne ob desetih:	Poklanjanje
Nj. Vel. cesarju dež. poslancev, dvornih dostojanstvenikov, duhovščine, oficirjev in uradov i. t. d. — Popoludne ob treh: Ogledavanja. —
Zvečer ob osmih: Gledališna predstava in koncert v dež. gledališči, potem razsvetljava mesta.
Petek 13. julija ob sedmih: Pregled garnizije; ob desetih: Splošne avdijence. — Popoludne ob 1. uri: Ogledavanja; — ob štirih na strelišči: Slavnostno streljanje; ljudska veselica.
Soboto 14. julija ob šestih zjutraj: Najv. vojaško inšpiciranje; ob desetih: Vloženje temeljnega kamna k novemu muzeji, — popoludnč zopet ogledavanja.
Nedeljo 15. julija: Ljubljana-Idrija-Postojina-Ljubljana. Zjutraj ob šestih: Vožnja skozi Dol. Logatec v Gor. Idrijo. Prihod dopoludne ob SU na deset: Pregledovanje rudnika i. t. d. Ob s/4 na dvanajst vožnja skozi Logatec v Postojino. Prihod popoludne na štiri. Ogledovanje Jame. Ob polu šestih nazaj v Ljubljano, prihod 1/i na osem zvečer.
Ponedeljek IG. julija: Ob 7. uri zjutraj v Kamnik; ondu ogledovanja. — Ob 11. uri dopoludne dalje črez Cerklje v Kranj; prihod ob */4 na dve; ondu ogledavanje. Popoludne ob 3/< na dve črez Radoljico-Lesce v Begunje; ogledovanje, ob polu štirih vožnja v Bled, prihod ob 5. uri. Zvečer ob 9. uri: Slavnost na jezeru.
Vtorek 17. julija odhod ob polu šestih z Bleda dalje v Trebiž in je s tem pri kraji slavnosten program cesarjevega potovanja in bivanja v Kranjskej.
Dobra ali slaba letina?
Čitali smo, da je bil minole dni na žitnej borsi mali „krah“. Brezvestni špekulanti, ki so lanske žetve pridelke v svojih skladiščih pridrža-vali, zatrosili so po svetu jako vznemirujoča poročila o letini. Toda varali so se, misleč, da bodo gnali cene kvišku. Uradna poročila poljedelskega ministerstva so še le megle tega židovska
manevra prepodila, in glej! celo zadovoljivo, dobro letino bomo imeli.
Kar se tika deževja je lilo le na severnem in južnem Tirolskem. Toča je tu pa tam en malo potolkla brez znatne škode, na Predarl-skem se je bil utrgal oblak.
Pšenica kaj dobro obeta, posebno na Moravskem zori lepo. Rež po vseh kronovinah obeta obile žetve; ječmen dozoreva povoljno na spodnjem Štirskem in Goriškem; toži se posebno o luliki. Dobro letino obeta povsodi oves, razen Gorenje Avstrijske. Turšiča bogato in ponosno — kakor se od vseh stranij poroča -- stoji, razen spodnje Koroške; tudi o sočivji se nij-mamo pritoževati. Lan stoji jako ugodno, konoplja pak najbolje v Bukovini; o krompirji se glasč povsodi poročila pohvalno. Deteljna žetev bo na severu slaba, najugodnejša na Kranjskem. Grozdje nam obeča najboljše, in se nam je nadejati dobre vinske letine, razen južnih Tirol in nekaterih krajev po Dolenjskem, kjer se je prikazala trtna bolezen oidium. Sadja bomo obilo imeli, posebno mnogo je bo pridelala Dolenja in Gorenja Avstrija, Silezija in Bukovina, slabo pa kaže na spodnjem Štirskem, ker je suša cvetje pomorila.
O slabej letini torej ne more biti govorice, in se je po vseh kronovinah cislejtanskih nadejati srednje-dobre letine, ki se sme primerjati lanskej na Ogerskem. Nasledek je, da je cena žitna hitro padala, in je velik poplah prouzročilo mej špekulanti poljedelskega ministerstva poročilo o letini, kar je le odobrava«, kajti hinavski ti krokarji, so tudi nam bornim konsumentom hoteli ustvariti draginjo!
Toda tudi z Ogerskega nam dohajajo vesele vesti. Iz prostranega Alfolda naznanja se bogata žetev. Županije Szolnok, Heves, Hajdu, Bihar, Szabolos in Szdtmar izražajo se povoljno; v županijah Bekčs, Czanad, Csongiid, Arad, Temes, Torontal in B&cs bo izborna žetev, in te županije baš so za Ogersko odločilne; kar se iz druzih županij ali komitatov poroča, nij uže take važnosti.
Zabavni del.
V zraku plavajoč človek.
Provengalska pripovedka.
Poznal sem človeka, ki je na vsak način hotel leteti, a taki ljudje se na svetu ne rodč; rekali so mu sploh Siffroy (d’Antonaves), in bil je pastir.
Po noči, ko je Siffroy gnal ovce v goro, za-gledaval se je neprestano v nebo. Že do prve mladosti ga je vznemirjal ta nebeški obok, neskončni, modri obok, posejan z zvezdicami. Hrepenel je leteti k njemu, kakor škerjančki in orli, kakor dim njegovega ognja. Zakaj? On sam nij vedel zakaj.
Enkrat opazi Siffroy v krčmi, a to je bilo že poprej v njegovem življenji, ko je tja zahajal, staro sliko predstavljajočo človeka, stoječega v velikem košu, kako ga k nebu pouznaša velika krogla. Krogla se je vznašala nad oblake; zemlja zdolaj sč svojimi mesti, žitnimi polji, mostovi, rekami, cestami — bila je nalik mravljišči ; človek v kpši držal je v roki zastavico.
Siffroy si je dal razjasniti, kaj to pomeni; in od te d6be sanjalo se mu je, da drži prapor v mraku in izgleda s koša doli na zemljo.
Neko soboto, bil je ravno tržen dan, grč Siffroy v mesto. V žepu je imel dva tolarja. Prišedši k mestnim vratom praša mitničarja: bi li ne vedel za koga, ki bi mu napravil za dva tolarja krasen balon. Mitničar premeri našega človeka od glave do pete in reče: „K taki napravi treba je mnogo barvanega, debelega papirja ... in jaz bi ne vedel za druzega, ko za Castarina.11 — Treba je tu dodati, da je tega Castarina, malarja in izgotovljevalca debelega sklejanega papirja, ki pa je zdaj v kupčiji preminil, glavna skrb bila, mestnim prebivalcem kolikor le mogoče biti na uslugi, se vč za dober denar. Si8roy je našel Castarina pred skladom v delarnici, ko je z žoltim kadmijem namesto zlata slikal tablo za neko kavarno. — „Kaj bi radi ?“ — „Odpustite, ker vas motim, toda imenujem se Siffroy (d’Antonaves) in bi rad, da bi mi naredili za dva tolarja balon. Mitničar me je sem poslal.“
Po teh besedah obrne se Castarini in videvši pred sabo prostega človeka, pomežika z očesom v znamenje notranje zadovoljnosti. „Tedaj balon bi radi“, je dejal, polagaje ščetko v Skrinjico k barvam, „balon, da bi zamogli v
zrak zleteti ?“ — „. . . Di, gospod, iz modrega papirja če mogoče in na njem naslikan mesec se zvezdami/ — „More se vam zgoditi po va-šej volji, če ste mož-beseda; pa jaz mislim, da bi vam bil všečnejši leteči faeton, solidno, vkusno izdelan za dve	osebi.“ — »Nisem	ga še	videl",
djal je SiffVoy.	— „To pa	zato,	ker v	balonu
tiči vinski cvet	in povesmo	in le	najmanjši popih pa se vse	vname!. ..	bi mar radi	zgoreli
v ozračji?"
Siffroy je stal, kakor bi ga s kropom polil. Castarini pa je sešteval na prstih in pomišljal. Naenkrat pa, kot bi se mu razjasnilo, obrne se k tovarišu rekoč: „Vi, kaj bi porekli krilam (perutnicam) ?“ — „ Krilam! Mislil sem na nje", odgovori Siffroy, ki je v resnici, predno si je zmislil na balon, že večkrat sanjal, da si je naredil perutnice in vzletel v ozračje kakor orel.
Pogodba je storjena. Siffroy vrne se v An-tonaves, a Castarini se poda dobrovoljno k delu. — To vam je bilo govorice po mestu, ko se razglasi, da bo prihodnji tržni dan Siffroy (d’An-tonaves) letal in da mu Castarini dela krila! Cele tri tedne so radovedneži oblegali njegovo delarnico, cele tri tedne tekal je v njej sem in tja kakor jazbec nevljudni Castarini, ne maraje za nobena še taka naročila, ves zamišljen in oddan svojemu mojsterskemu delu. Nap6sled na-
Unstran Donave bo srednja letina, jednako na severnej Ogerskej. Od Požuna do Marmaroša je prazno klasje, najslabše je v poljanah tostran reke Tise. Vse je osmojeno, usušeno in v«šlo; celih 8 tednov niti jedenkrat nij deževalo! Sedmi-gradsko bo pridelalo za svoje potrebe.
In tako nas bo torej letina 1883 , ako bo božja volja in podnebni življi milostivi, zopet korak za korakom privedla naprej. Če se bo vse dobro izvedlo, bo Ogerska v očigled slabo obetajočej letini po drugih državah imela celo znaten izvoz, ker Amerika in Ruska za letošnje leto ne javljati udušilnega in tlačečega izvoza.
Še pet ali sedem tednov, a kosa in mlatilnica bosti kupičili na stotine in stotine milijonov vrednosti, ki navdajajo pred žetvijo vsako državo se strahom in bojaznijo. Ogerska se bo zopet zdramila iz one pogubonosne omame, ki leto za letom pretresava celo narodno gospodarstvo. Se ve da je to nezgoda in nemila, a res je vse to. Negotovost pred žetvijo navlada vsako deželo v tej meri, da jej nij moči utemeljiti in ukrepiti svojih notranjih razmer v tej meri ko druge dežele, kojim se nij treba tresti pred vsako nevihto, pred vsakim oblačkom in mrazom.
Vsestransko je pak tudi opravičeno, da nij treba Avstrije blagobitje kar na ravnost odvisno delati tako po polnem od vremenske premene, vsaj ima tudi sijajno industrijalno lice; kedor bi pak uže obupaval nad poljedelskim stanjem in položajem v Avstriji, ta je na nepravem potu. Nij li mogočnejših in v lepšem razcvitanji se nahajajočih pokrajin, plodonosnih dežel, koje imajo vso blaginjo, velikost in imenitnost zahvaliti le poljedelstvu ? Ali tiči znabiti ogromno, neizmerno bogastvo Ruske n. pr. v sibirskih rudnikih? Nikakor ne; krepka Mlado-Ruska ima izvor premalo cenjene sile v neskončnih poljanah na južnem Ruskem. Ali je inače z Ameriko? Česa pak dela to Avstro-Ogersko na evropskem trgu tako nevarno? Njena poljedelstvena imenitnost. Zadovoljno smemo biti, da je tako. Država naša se je še vedno s tem vzdržala, kar je pridelala in se zadovoljila s tem, kar jej je plodnost zemlje prinesla, zaradi tega pa postaje tudi leto za letom silnejša in se blagodejno razcvita vsled nastalih ugodnih notranjih razmer in političnih okoliščin. Naj bi torej dobra letina in ž njo spojena Sledljivost in umno gospodarenje, ki so pravi vir blažene zadovoljnosti in podlaga boljše prihodnosti, tudi po širnej našej domovini praznovale radostno obžetnico!	S.
poči toliko težko pričakovani dan. Vže zgodaj v jutro so prihajali ljudje iz mesta v celih karavanah, da bi si poiskali vgodnih prostorov. Kaj pa Siffroy? Ni ga bilo kje videti, niti kaj čuti o njem. Iz ust do ust je le šla govorica, da je predvčerajšnjem prišel h Castarinu poskusit krila.
Miren, kakor bi nič ne bilo, kadil je Castarini pri oknu iz svoje pipe. Ta dan je šlo prav malo na trg uvoženih rečij v denar; vso zelenjavo, polne koše jajec, nerazvezane vreče moke odvažali so prodajalci nazaj. Možki, ženske, vsi so čakali pod 0kni Castarinovimi.
Ravno v poludne je iztrcal Castarini svojo pipo. Čez trenutek potem se prikaže na pragu, držč za roko Siffroya, rudečega kot kuhan rak in ozaljšanega z ogromnima perutnicama. Za dva tolarja krila štiri metre velika in cčla od srebra in zlata. Tu vam je bilo radosti, ko so na stari jelši, katerej so vrh odrezali, ljudje vgledali Sif-froya v kerubinskej obleki! SiftVoy
sicer ni bil
lep videti; pa da ste ga videli okrilenega sč zlatimi in srebrnimi perutnicami! — »S pota, vi tam !“ kričal je Castarini; „ti pa, Siffrov, pazi dobro, da se boš, ko tri naštejem, spustil dolu ■ •
— „Že štejem: Jedna, dve, tri!“
Siffroy razpne peruti, vdari z njima, da je kar zašumelo, požene se, a ni se spustil dolu. Toliko ljudi, toliko oči je bilo nanj uprtih, z to-
Domače zadeve.
— (Najvišj. zaslišanje ali avdijence) bo Nj. Veličanstvo cesar delilo v dan 13. julija dopoludne ob 10. uri v deželnej hiši. Kedor želi pa zaslišan biti, se mora uže s 10. julijem poččnši oglasiti pri dvornem tajniku g. Pavlu baronu Gusiču na „loutovži“.
— (Znižana voznina.) Za čas od 10. do 15. julija, to je ob času bivanja našega presvetlega cesarja na Kranjskem, se bode voznina na južni železnici tudi na progi od Kormina do Ljubljane znižala. Marsikomu bo tedaj mogoče, se te sijajne svečanosti, kakeršne do zdaj Kranjska še ni doživela, udeležiti. Upamo torej tudi ogromno število naših vrlih Notranjčev v Ljubljani pozdraviti.
— (Kranjske požarne brambe) se ude-ležč v slavnostnih dneh: 1.) Cesaijevega prihoda v mesto; 2.) isti večer bakljade; 3.) vkladanja temeljnega kamna k' novemu muzeji „Rudolfinum“ v soboto 14. julija; 4.) slavnostnega sprevoda in ljudske veselice v petek 13. julija popoludne. — Ljublj. požarne družbe odbor vunanjim udom priskrbi brezplačno stanovanja, a na zahtevanje tudi posebna stanovanja proti primernej plači.
— (Postojinsko jamo) in trg tudi obišče Nj. Velič. cesar, kakor smo zadnjič iz uradnih poročil čuli, ter se pripelje v nedeljo 15. t. m. v Postojino ob polu treh in odpelje v Ljubljano ob pčlu šestih zvečer.
— (Knjižica „Habsburški rod"), sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani, izšla je nedavno na svetlo. Ta knjižica, namenjena slovenskej mladini, ne odlikuje se samo po vnanji prijetni obliki in lepih slikah Habsburžanov, temuč tudi po dobrem zadržaji. Knjižica opisuje rod Habsburški od dobe Albrehta do cesarjeviča Rudolfa in je posebno namenjena mladini v darilo. Cena posamezni knjižici je 10 kr., več iztisov primeroma manj stane. Priporočamo jo starišem in šolskim prijateljem prav toplo. Knjižica je tiskana na Dunaji v tiskarni Karola Raucha (Wien, V., Spenglergasse 6), in je do zdaj razprodanih uže 10000 iztisov; naš magistrat je naročil 2000 iztisov za mestne šole.
— (Deželno gledišče.) K svečanostni predstavi imeli bodo le tisti vstop, kateri o svojem času vabila sprejmo.
— (Novej učiteljskej vadnici) tik Resljeve ceste pod južnim kolodvorom so te dni pričeli kopati temelj. Celo stavbo je prevzel g. Filip Zupančič.
likih ust so nanj šepetali, pa vender se mu je zdela jelša visoka kakor gora. — „Začniva znova: Jedna, dve . . .“ krila zašume, vpadejo; Siffroy pa da vedeti, da nima najmanjše volje, utopiti se v morji. Po teh besedah, kakor se razume, zavela je burja med ljudmi in vže so jeli pobirati kamenje. Le Castarini jih je zadržal. Castarini je bil psiholog in prav dobro je spoznal blodno in domišljavo živo misel Siffroyjevo . . . „Boste videli, da bo vzletel !“
Na to je' kar najsladkejše mogoče pravil: „ Vidiš, Siffroy, da le prvi korak storiti ti pride naprej vrlo težko.“ — „Dk, prvi korak, potem bo že šlo !“ — »Jaz ti svetujem : zapri oči, spusti krila in misli si, da si mali tiček." — „To si že mislim", pravi Siifroy. — „Tedaj pozor! Jaz te splašim." — In približa se po prstih k drevesu, zatleskne naglo z rokama ter zakliče: „Vš! vš! vš!“ kakor bi hotel splašiti pčnico.
Penico ... ne! Sifl'roy vzleti, zamahne se zlatima in srebrnima krilama v zraku, pade na zemljo in si zlomi — desno nogo. In še sedaj si pripovedujejo v tem kraji o tem dobrovoljcu Siffroyu (d’Antonaves), ki je, sedč na jelši, si domišljeval, da je mali tiček.	Prevel -ki-.
— (Zvonenje) je zaukazano po vseh cerkvah na Kranjskem v 11. dan julija, ko prestopi Nj. Velič. cesar v Trebovljah mejo kranjske vojvodine. Zvonilo se bo od polu štirih do štirih po-poludnč.
— (Post je odpuščen) v petek dnč 13. julija z ozirom na ogromno množico ljudstva, ki pride ob priliki cesarjevega bivanja v Ljubljano.
— (V baronski stan) je povzdignen naš deželni predsednik gospod Andrej Winkler. Čestitamo mnogozaslužnemu gospodu k tej časti.
— (Hrvatsko deputacijo) sprejel bo presvetli cesar 12. julija, koja se mu pride poklonit. Vodil jo bo ban Pejačevič; v deputaciji se še dalje nahajajo kardinal Mihalovič, patrijarh Angjelič, deželnega sabora predsednik Krestič, grof Erdodi, grof Josip Draškovič, komornik Julij Jelačič in poslanec Oreškovič. Ban Pejačevič je najel stanovanje pri „Slonu“.
— (Živinsko razstavo), ki je umeščena nasproti Koslerjevega pivovara v Lattermannovem drevoredu, obiskal bo cesar gotovo v dan 12. julija, ter s tem obiskom jasno pokazal, kako čisla, kako mu je pri srci kmetski stan in njega prospeh.
— (Povčdom šeststoletnice) na Štir-skem poklonijo potomci tistih plemenitih rodovin štajerskih, ki so pred šestimi stoleti se poklanjali cesarju — prekrasno adreso udanosti. Le šest rodbin je še od tiste dobe v Avstriji, ko-jih pradedi so cesarju zvestobo prisegali, in sicer so: kneza Windisch - Gratz, Trautmanns-dorff; grofje Herberstein, Stubenberg, Wurmbrandt, in cesarski baroni Teuffen-baški in Massweški.
— (Naučni minister Courad) bo na potovanji po Štirskem spremljal presvetlega cesarja, ker je več šolskih svečanostij in otvorenj šol v programu; kakor čujemo pride tudi v Ljubljano.
— („Slovenec“) bo izhajal od 11. t. m. naprej vsaki dan. Spolnila se je toraj vže davna iskrena želja njegovih čitateljev. Tudi mi mu želimo naj bolji uspeh, ker je v istini vrlo ure-dovan, pa tudi pošten list. V njem nastane silni konkurent dosedanjemu slovenskemu dnevniku! Kaj bodo neki v Gledališki stolbi rekli? do zdaj so mislili, da imajo le oni monopol za vsakdanje izhajanje. Tempora mutantur!
— (Konjska licitacija) se vrši v dan ponedeljek 9. julija dopčludnč ob 10. uri na cesar Jožefovem trgu, in bo izlicitiran žrebec štev. 81 „Conversano Erga", 162 cm. visok, lipiškega plemena.
— (Vodovodni mestni odsek) zboroval je 28. m. m. ter sta veščaka gg. Čermak in Eypert poročala natančneje o mestnem vodovodu, o pitnej in vporabnej vodi. V prihodnjej seji stavil se bo definitivni nasvet in predlog o tej obče važnej zadevi mestnemu zastopništvu.
— (Toča) je potolkla 15. m. m. v Semiču (okraj Črnomelj) in učinila dalje veliko škode poljskim pridelkom v Praprotnem, Oskušenci, Vertači, Podrebru, Štreklovici, Kalu in Malinah.
— (Pogorel je trg Rož ek) na Koroškem nedavno skoro do tal. Zgorela je tudi cerkev. Škode je nad 50 000 gold. V Rožeku je bil 1. 1871 prvi tabor slovenski na Koroškem.
— (Facta loquuntur — dejanja go-vorč.) V nastopnem slovenskem govoru v prvej seji kranjskega deželnega zbora dnč 26. junija, kojega je govoril spoštovani deželni glavar g. grof Thurn-Valsassina, nahaja se i sledeči odstavec: „Vašej posebnej pozornosti priporočam kmetijske in obrtnijske ujme, sploh uredbo razmer mej delavskim stanom in če bi bile potrebne in koristne kake premembe v deželnem zakonodarstvu." Bomo videli!
(Prestop k katoliškej cerkvi.) Znano je, daje katoliška princesinja Marija Windisch-Graetz, hči našega državnega poslanca, zaročena z vojvodo Pavlom Mecklenburg-Sclnverinskim, bratom sedaj vladajočega velicega vojvode in bo-
dočega prestolnika. Ker ima princesinja baje merodajen vpliv na vojvodskega soproga, namerava torej vojvoda Pavel prestopiti k katoliški veri. Slednji ima dva sina. Prvorojenec je protestan-tovski zoper lastno in matere voljo bil krščen. Nedavno porojeni drugi sin krščen je katoliški. Vsled tega vlada, kakor se padovanskemu listu »Euganeo" iz Berolina poroča, velika mržnja mej bratoma; vojvoda Pavel pak prestopi k katolicizmu in se nastane na Dunaji. Celo dogodbo tako namreč poroča list „Westphal. Mercur“.
— (»Dejanja Habsburžanov vKranj-skej“) zove se slavnosten spis, kojega na svitlo da dež. odbor kranjski, a spisal g. A. Dimitz; slovenski prevel jo spis g. Cimperman. Več povč denašnjej številki priložen prospekt, ki je po obliki jednolik spisu. Knjiga je prekrasno tiskana v slovečej tiskarni 'g. Bambergovej in stane do 10. julija 3 gold., potem pa 4 gold.
— (Novovoljeui deželni odbor.) Novi odborniki so: za veliko posestvo g. Deschmann, namestnik g. dr. Schrey; za mesta, trge, trgovinsko in obrtnijsko zbornico g. Murnik, namestnik g. prof. Šuklje; za kmetske občine g. dr. Vošnjak, namestnik dr. Hinko Dolenec za deželni zbor g. Detela, namestnik g. Robič. Novovoljeni odborniki so vsi sprejeli ta častni posel.
— (»Narodne biblioteke") četrti snopič izšel je pri gosp. Krajcu v Novem mestu. Ta precej obširni snopič prinaša nam povest Ant. Kodra: »V gorskem zakotji." — Peti in šesti snopič ob-sezala bota poslednja dva zvezka »Čebelica". Dozdaj nam je »Narodna biblioteka" prav dobro ugajala, zgodi naj se tudi v prihodnje; želeti je, da bi v krajših prestankih izhajala.
— (Blagoslovi j en je nove cerkve Jezusovega srca v Kravjej dolini.) V soboto večer so prenesli iz bolniške cerkve sv. ostanke svetcev Abundancija, Florija in Klemencije z veliko slovesnostjo po Dunajskej cesti, mimo južnega kolodvora, po novej cesti mimo parnega mlina v nov hram božji »sacerdotis Jesu“ v Kravjej dolini. Pobožnega ljudstva se je udeleževalo na tisoče te prelepe in pomenljive slavnosti V nedeljo jutro ob osmih je pak cerkev blagoslovil s primernimi obredi preč. gosp. knezoškof dr. Pogačar. Posamične dele slavnosti označevalo je jeden in dvajset strelov z Grada. Slavnosti cerkvene so se udeležili dostojanstvene osobe: Velespoštovani gospod deželni predsednik baron Winkler s prečestito gospo svojo in baroneso Minko, fini. Milller, gem. Groller, dež. glavar grof Thurn, grof Chorinsky (glava vsega cerkvenega podjetja); baron Juriškovič, župan Grasselli, zgodovinopisec A. Dimitz, dr. Valenta in grofinja Auerspergova. Ljubljana je s tem prelepim hramom dobila prekrasno javno poslopje, ki se povsem sme prištevati stavbarskim umotvorom. — Ker je za denašnjo številko prostor zelo omejen, poročamo prihodnjič vestneje o celej zgradbi, ki je prestolici slovenskej kras in Ponos.
(Razstavo hišne oprave) na Dunaji, o katerej bomo poročali, obiskal je dnč 29. maja pre-svitli cesar, ter je skoraj vse navzoče izpostav-Ijatelje s svojim nagovorom počastil. Cesar ostal jo poldrugo uro v razstavi in pri odhodu rekel: »Ta razstava zadovolila me je povsem. Jaz hioram priznati, da je ta stroka očividno napredovala". Uredniku od „Wiener Mobelhalle", g. Robert Kulka, katerega je cesar prašal, kako da izhaja in napreduje ta strokovnjaški list, je ha njegov odgovor, da se list čedalje bolj širi, rekel: »To me veseli močno, kajti strokovnjaški list je dandanes vsacemu obrtniku živa potreba; tudi sem že o vašem listu slišal". Ko je cesar razstavo zapustil, pozdravljalo ga je vse ljudstvo z navdušenimi »kock“-klici. — Jednako razstavo Priredi v dan 3. in 4. t. m. na tržaškej razstavi 8 zlato svetinjo odlikani mojster inebljev, gosp klathian, ki razstavi tiste sobe opravo, v kojej ko cesar spaval v deželnej hiši.
— (Hranilno in posojilno društvo) ima nedeljo v dan 8. julija dopoludnč točno ob 10. uri v vrtnem salonu v »Bieihalle" na sv. Petra cesti svoj izredni občni zbor.
Drobtinice.
— (Kolera v Egiptu) se je tako razširila, da ondotni prebivalci kar za poredoma mrejo; cele družine so uže izumrle. V Carjem gradu je vlada ukazala, da tujci, po morju kje dospevši, ne smejo deset dni ladijo zapustiti, ter se je bati, da se tudi kam ne zanese tolera. Epidemija pokazala se je najprej v Indiji in se angleški vladi jako v zlo šteje, da ni o pravem času to strašno bolezen skušala vdušiti. Dalje razsaja v Damiette, Mansurah in Aleksandriji.
— (Siromaštvo na Tirolskem) je vsled vlanskih povodenj jako veliko. Najbolj se ima, takor zmerom, kmet z revščino boriti, ker so se delavske moči zelo podražile. Zdaj mora kmet delavcem po 50 kr. več plačevati nego druga leta. Res ubogi kmet!
— (»Divji m o ž.“) Iz Frijulskega nam ooroča prijatelj našega lista, da so ondotni lovci v gori Forgarija vjeli moža, ki je bolj opici nego človeku podoben. Mož je atletične postave, po polnem poraščen in ima na nogah in rokah dolge nohte. Mož ne zna govoriti, le časih se čuje kak hripav glas. Živi se od merčesev in druge živadi. Kdo je in kako je v te gozde prišel, se ne ve, nekateri trdijo, da je to nek ujetnik, ki je pred dvajsetimi leti pobegnil iz zapora.
— (Stroški koronovačni) caraAleksandra v Moskvi znašajo ogromno svoto : štiriinpetdeset milijonov!
— (Lakote je v Londonu), najpremož-nejšein mestu na celem svetu, v minulem letu, kakor uradna poročila naznanjajo, poginilo 58 ljudij v pravem pomenu besede.
— (Petakarji) Dunajski mestni zastop vložil je peticijo, da se razširi volilna pravica enako državnemu zboru, tudi za deželni zbor na tako zvane petakarje. Po tem dobil bi Dunaj za deželni zbor 9758 volilcev več kakor zdaj, in bi vse število volilcev znašalo nad 35 000
— (Spodnje avstrijsko obrtno društvo) imelo je 11. maja svoj 43. letni zbor. Dohodki tega društva znašajo v letu 1882 109 572 gld. Stroški 108139 gld. Udov šteje društvo 1792, društveno premoženje pa znaša 119 154 gld. Biblioteka ima 5543 bukev sč 12 690 zvezki. Po končanem zborovanji razdelile so se priznanja in medalje mej izvrstne delavce.
Vas zagotovljam, da sem z veseljem dospčl k godovanji patrijotične deželne slavnosti in bi dolgo rad mudil se v Svojem udanem deželnem mestu Gradci. Prepričal se bom še sč živim zanimanjem o razcvitanji mesta, blaginji njegovih s^novnikov in uvideval posebno zadostenje v mišlenki, ka se je njih zvestoba iti udanost itak nepremenjena ohranila, kakor i moju topla skrb in carska naklonjenost." — Po tem govoru je cesar ogovoril škofe, častno kompanijo in z veliko radostjo sprejel poklonjene šopke. Vhod v mesto je bil nepopisljiv, pero zastaja, ko bi hotel popisati to urnebesno navdušenje od krasno opravljenega kolodvora notri do mesta, nelorojno množico, ki je frenetično pozdravljala milega cesarja. Pred »burgom" je bila zbrana vsa gene-raliteta, oficirski zbor in častna vojaška kompa-nija. Cesar je tudi pri vhodu ogovoril posamične generale, štabne in druge oficirje, na to je de-filirala kompanija. Ob 6. uri je bila pojedina, ob 8. uri pa čepobitje meščanskega vojaškega zbora. Nadušenje neštevilne množice je bilo ne-popisljivo, ljudje so kar jokali, ko se cesar prikaže na balkonu in se ljubeznjivo in najpri-jazniveje zahvaljuje narodu, mej kojim je svirala godba »Mein Oesterreich". Ob 6. uri še le je dovršil pevski moški zbor vso nepozabljeno slavnost.
Tržne cene v Ljubljani
30. junija 1883.
Hektoliter banaške pšenice 9 gold. 15 kr., domače 7 gl. 76 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; rež 5 gl. 20 kr.; ajda 5 gl. 51 kr.; proso 5 gl. 4 kr.; tur-šica 5 gl. 60 kr.; 3 gold. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gl. 57 kr.
Vožnji red
cesarjevič Rudolfove železnice*
od 1. junija 1883.
Iz Ljubljane v Beljak.
Osobni vlaki.
Cesar na jltirskem.
Gradec, 1. julija. — Ravnokar se je pripeljal cesar z velicim spremstvom. Vse železniške postaje so krasno okinčane; uradi in občinska predstojništva, duhovščina, društva, šolska mladina in nebrojua množica ljudska pozdravljala je povsodi ljubljenega vladarja navdušeno. Vojaške godbe so na postajah svirale cesarsko pesen. Srčni sprejem je bil v Murzzuschlagu, kjer so cesarja pozdravili dbželni namestnik g. baron Kubeck, deželni komandujoči general Kuhn in drugi dostojanstveniki. Cesar je prijazno odgovoril županu in ob jednem ogledal častno kompanijo, veterane in strelce.
Jednak prelep sprejem je bil v Brucku. Od postaje GraUvein peljal se je cesar sč spremstvom dalje v cisterzijanski samostau Rain, ondu je sprejel pontifikalni blagoslov, ogledal spomenik vojvode Ernsta Železnega in zapisal svoje ime v samostansko spomeniško knjigo.
Veličastno se pomikaj e prihrumi v graški kolodvor hlapon, ki vozi Nj. Veličanstvo. Kar je odličnjakov našega mesta, vse je bilo tu zbrano, mej njimi don Alfonso. Županu je odgovoril cesar takole: »Odgovarjaje na Vaš prisrčni pozdrav,
Postaje	št. 2012 zjutrnj	št. 201G popoldno	št. 2020 zvečer	št. 2018 po noči
Ljubljana j. k		7- 5	12-20	6-35	11-38
Ljubljana R. k		7 10	12-24	6-40	11-43
Vižmarje		7-20	12-33	6-52	11-54
Medvode 		7-31	12-44	7- 6	12- 8
Loka 		7-46	12-57	7-28	12-26
Kranj		8- 3	1-12	7-49	12-43
Podnart		8-22	1 29	8-19	1- 3
Radovljica-Lesce		8-51	1-53	8-50	1-30
Javornik 		9 13	211		1-53
Jesenice		9'24	2-22		2- 7
Dovje		9'45 dopoldne	2-39		2-28
Kranjska gora		10 16	3- 4		2-68
Rateče-Weissenfels ....	10 30	3 18		Ta
Trbiž		10'47	3-33		330
Beljak j. k		11-51	4-42		4'56
Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobni vlaki.
Postaje
Reljak j. k........
Trbiž  ..............
Rateče-Weissenfels Kranjska gora . . •
Dovje................
Jesenice ............
Javornik ............
Radovljica-Lesce . ,
Podnart . . . •
Kranj...........
Loka............
Medvode . . . Vižmarje . . . Ijjubljana R. k. Ljubljana j. k.
št. 201»	št. 2015	št. 2011	i. -	—a št. 2017
zjutraj	dopoldne	popoldne	po noči
	10-45	4-43	11- 9
j	popoldne		
	12 10	5-40	12-38
	12-27	6--	1 —
	12-41	6-17	1-17
	1- 6	6-45	1-45
	1-27	7-10	2-12
	1-34	7-17	2-19
6-30	1-56	7-43	2-42
			zjutraj 3-11
6-59	2-19	8-10	
7-21	2-35	8-29	3-29
7-45	2-50	8-46	3-47
8- 4	3- 3	9- 3	4- 4
8-18	3-14	9-15	4-16
8-29	3-22	9-24	4-25
8.35	3-26	9-30	4-30
Zaradi pomanjkanja prostora prinesli bomo prihodnjič ^vožnji
red južno železnice.
Stanovanje,
ugodno in malo, se oddh v najem o sv. Mihelu v hiši št. 1. Jahaške ulice. Na prodaj je tudi hišni voz. Več povč hišnik.
Pri izdatno znižanih cenah
bogato založenega, v konkurzno maso gospoda
spadajočega
na debelo in drobno. Posebno so priporočila vredna, krasna v velikej izbiri nahajajoča se pisalna, nuSilna in popotna orodja, albumi in fino blago od usnja, otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd.
Izvanjska naročila izvrže se točno in v zadovoljnost po poštnem povzetji
Bratov Koslerjevo
priporoča
v zabojčkih po 25 do 50 steklenic m A. Majer, fJiihUana
Narocila sprejema g. Gustav Treo, trgovec na Preširnovem trgu.
8®SSS@5SSS®§KSČXSSSSg®5SS®$SSSS§SSSS@SSS@gSSS®3SXS®5S5SSS3SSSa§SS»e3SSS§gKSS§
pjjf Lovro Ireo-tova opekarna Iti
p| Z 2 S pod Rožnikom (Rosenhiichel), tik novega strelišča, | “ °
’■	:;S	priporoča	svojo	dobro	preskrbljeno	zalogo	fll-o
|3lS| opek za strehe, zidanje, tlakovanje in chohl-opek 11|
® O " §	po najnižjih cenah.	|	“ »
SSg jg g	Naročila se sprejemajo v opekarni pri g. Gustav Treo-tu,	pro-	\>
‘g. g	dajalnica z mešanim blagofn, Preširnov trg, Kolodvorske	ulice	2.“'
^	Rudolfove železnice št. 8, ker je tudi v ljubljanskem mestu zaloga,	ti	51
ggBKsassssSSsssaBsssSssssessssSSsssssssssssiSSssssssssse.ss^sssssMsssssssssgssss KS Naročila se sprejemajo v zalogi Kolodvorske ulioo Rudol love
žcleznic«! išt. 8.
v g. Jeločnikovej hiši, Kongresni trg št. 14, zahvaljuje se za do zdaj mu izkazano zaupanje ter priporoča svoje izvrstne črevljarske izdelke p. n. občinstvu.
Cene so jako nizke, delo pa dobro. Vunanja naročila izvršujejo se hitro.
Na Koslerjevem
pivarnem vrtu
kakor tudi v
zimskem salonu
se ločijo izvrstna piva, dobro vino in dobivajo se tudi dobra
jedila.
Podpisani zagotavlja hitro in izvrstno postrežbo ter se priporoča se spoštovanjem
Karol Koifz
restaurateur
Usojam se naznaniti, da sem
gostilno pri „Lipi“
(Židovske ulice)
zopet v najem vzela.
Najboljša Koslerjeva piva, izvrstna bizeljska vina, okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotavljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne, zahvaljuje se za dosedanje zaupanje.
Odličnim spoštovanjem	Marija	Zierer.
Usojam se p. n. občinstvu in vsem svojim znancem vljudno naznaniti, da sem s dnem 1. julija v lastnej hiši iia Starem trgu zopet odprl svojo novo urejeno in razširjeno prodajalnico, v katerej se nahaja bogata in dobro izbrana zaloga
trakov, čipk, peres, klobukov, podkitarin ali pozanienterij, na-prsnikov, gumbov in druzih v to spadajočih raznih predmetov.
Vsled posebno ugodno nakupljenega blaga mi je moč, ustrezati zahtevam svojih čislanih odjemnikov v vsacem oziru, in prosim potrebno pri meni izbrati.
Nalog mi bo vedno, da s poštenim blagom in vestnim trgovskim poslovanjem in jako nizkimi cenami zadovoljim p. n. odjemnike.
S odličnim spoštovanjem
*X. S. Benediltt
(prej A. Traun)
„zur Spinnerin am Kreuz“.
Naznanilo otvorjenja.
Usojam se naznaniti, da sem na Bregu v baron Cojzovej hiši št. 20
lastni vinotoč imenovan
»Bizeljski ltraiii“
otvoril, kjer se toči ceno in pošteno vino, in sicer: takozvani «cviček» po 24 kr., dober rudeč «cviček» po 28 kr., «istrijanec» najboljše vrste po 36 kr. in «bizeljanec», starina, po 40 kr. liter.—Vsa večja naročila na raznovrstna vina od 56 litrov više izvršujejo se točno, najbolje iz «transitokleti» v Kolizeji. — Tudi imam dalmatinska orna vina od 12 do 18 gld. hklt., v zalogi. — Priporočam se s odličnim spoštovanjem
J. C. Juvančič, vinski trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 21.
Josip Ferjan,
ključar na Starem trgu,
izdeljuje
tehtnice (vaj?e)
in vsake sorte ključarska dela. Tudi se priporoča za izdelovanje in popravljanje Wertheimovih kas, ki so varne proti ulomu in požaru.
Fran Hartmann,
klobučar na Karlovškem predmestji,
Tesarske ulice št. 2,
priporoča svoje klobučarske Izdelke po najnižjih cenah.
Dobri klobuki se dobivajo pri njem od 60 kr. do 1 gold. 60 kr.
Popravljanje in moderniziranje starih klobukov se za 80 kr. čudo hitro izvršuje.
Tudi prodaja klobuke v velikem.
lijddjuteli in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik,
Tiskala Ig. v. Kleinmajr & Fed. Bamberg-