FR. ROJEC:
Za domači muzej. IL
aPfer faf a zbiralnih ali lovskih pohodih za žuželkami sem se flm ^fc H močno zanimal tudi za rastlinstvo in rudninstvo. §K/\ ijfck\l\ Rastlinstvo je 'najpotrebnejši, torej najvažncjši plod H rv^vu zetnlje. Daje človeštvu in živalstvu hrano in vrhu» m $—d ^B tega daje ljudem še vse potrebne snovi za obleko H^#L V in les za kurjavo, pohištvo itd. Tudi obleka iz ži= M ^^v. H valske volne, dlake in iz kož, potem mesna in \ji» f_J /J mlečna hrana.za ljudi kakor za živali izhaja po= *** CT>d/ sredno iz rastlinstva. Živaii, od katerih dobivamo omenjeue potrebščine, se namreč preživljajo neposredno ali posredno z rastlinstvom, ki se po krvtii prekrojitvi pretvarja v njih meso, kožo in dlako, v mast in mleko. Kjer ni rastlinstva, tam ne more stalno živeti nobeno živo bitje.
Rastlinstvo pa daje zemlji tudi primerno in za oči prikupljivo optavo ter tvori v prvi vrsti takozvano prirodo ali naravo na njeni površini. Živalstvo prirodo okraša, oživlja in izpopolnjuje. Priroda svoje vrste je tudi mrzli zapuščeni svet tam v najvišjih ^orskih vrho« vih, kjer iz razpoklin golih skal več ne poganja niti najneznatnejša rastlinica, kjer gospodari sneg in vihar z vso svojo divjo grozoto in kjer solnčni žarki celo ob jasnih poletnih dnevih izgubljajo svojo čudotvorno življensko moč. Sicer večkrat zvedav človek pripleza z veliko težavo iz nižav v tako višavo, a ne, da bi se tam nastanil za daljše bivanje, temveč da nekaj ur z nebotičnega gorskega vrha ogle-dvije divni dolinski svet in da si napase oči na veličastni krasoti ze> meljske površine, popisane in poslikane s čudovitimi barvami živega rastlinstva, Le prekmalu utešt gorska višina želje radovednega hribo« lazca in z nevzdržn,o silo mu zahrepenita srce in duša zopet nazaj v varne, tople, mehke in vseh zemeljskih dobrot bogate nižave.
Ako bi zemJja ne rodila rastlinstva, bi 5-i človek niti ne mogcl postavljati tako dovršenih domov in drugih stavb; zakaj le les vsa* kovrstnih dreves mu daje potrebno kurivo za ognjeno silo, ki si z njo pripravlja apno in mavec iz kamenja, opeko iz prsti ali ilovice ter železo in druge kovine za stavbne vezi in orodje \z rudnin. Brez teh sredstev in pripomočkov bi bilo gotovo nemogoče sedanje moj« strsko stsivbarstvo. V vseh večjih, z ognjem delujočih tvornicah in
4«
delavnicah dandancs navadno uporabljajo v.a kurjavo prcmog na-mesto lesa. A tudi premog — kot je znano — je bil nekoč les.
Rastlinstvo je tudi izvor čudovite prirodne Iepote. Živelo jc že mnogo izredno nadarjenih ljudi z velikanskimi duševnimi zraoi-nostmi, toda nobeden bi si ne bil mogel izmisliti rastlin v tako divnili in lazličnih oblikah in barvah, kakor nam jih je ustvaril duh božji. Itrgajmo si v travi le neznatno cvetko in si jo natančno oglejmo v vseh njenih delih! Kak nedosegljiv umotvor je to! Kar se tu tiče rastlinstva, to velja v nekaterih ozirih tudi gledc človeka in živalstvu šc v višji meri. Naši kiparski in slikarski veiikani so pa le boljši ali slabši posnemalci prirodnih umntvorov. Priroda je njihova prva šola.
Priroda okraša vsak čas zemljo z raznovrstno rastlinsko lepoto in vabi človeka iz mrklega zidcvja vun v svoj sveži in mehki zeleni raj. Najlepše in najprijetneje je v prirodi seveda spomladi in poleti, ko začne iz spočite zemlje vse na novo kliti, zeleneti in cveteti ter se potem to kipeče in cvetoče zelenje rastoč razvija in množi do jeseni. V tem času dozori prvo žito na polju, trava na travnikih in senožetih doraste, in marljivi kmet oboje pospravi domov. Nato pride trudna rumena in rjava jescn, a za njo prikima zaspana bela zima. Prirodoslovčevo oko najde tudi v tch dveh lctnih časih povsod v prirodi obilo rastlinske lepote in zanimivosti. Navadni Ijudje, zlasti ženske in otroci se v prirodi najbolj zanimajo za dchteče živobojne vrtne in poljske cvetice. Z odkritim veseljem jih trgajo v šopkc in jih jemljejo s seboj na dom, kjer jih v sobah postavljajo z veliko častjo v steklene ali porcelanaste čašice (vaze). Da bi ostale sveže in da bi tudi tam še nadalje cvetle, jim k steblom pridno prilivajo vode. A tem nežnim hčerkam prirode je dana le kratka doba lepega cvetnega življenja. Vkljuh zadostni vodni hrani skoraj vse že v nekaj dneh v sobah izgubt svojo prikupljivo lepoto. in treba jih je nado« mestiti z drugimi. Tudi zunaj v prirodi na živih materinskih stebelcih bi ne cvetle dosti dalje časa.
Vešč opazovalec ptirode pa pozna tudi take cvetice in brezcvetne rasrline, ki se jih lahko trajno ohrani v prvotnih barvah in oblikah, ako se jih pravi čas utrga in posuši. To so razne cvetice s suhimi ali papirnatimi cvetovi bele. rdečc in rumene barve. Med njimi so najbolj znane planike ali pečnice in vrtne slamnice. Nadalje so tudi med preprostim kmetiškim ljudstvom dobro poznane nizke cvetke i ohranljivimi cvetovi bele in rdeče barve, ki jih imenujemo mačkine tačice. Rasto po nerodovitnib solnčnih senožctih in pašnikih. Pri ne< katerih hišah na kmetih vidimo na oknih v cvetičnih lončkih tudi srednje visoke cvetice s šopi bledorumcnih suhih cvctov. Za ohranitev
49
teh in podobnih cvetic je potrebno, da jih potrgamo, preden se jim cvetje popolnoma razvije in preden se pokažejo iz osrčja cvetov cvetni prašniki. Potrgane vložimo v knjige med pole pivnega papirja ali jih pa položimo v senco na suhem prostoru, kjer naj ostanejo tako dolgo, dokler se popolnoma ne posuše. Na tak način moremo
50
prirediti /.a trajno ohranitev v prvotnih oblikah tudi vsakovrstne trave, mahove, drevesne in skalne lišaje, pušpanove in ciprcsnc vcjicc i t. d. Barve teh rastlin pa s časom bolj ali manj oblede, ako so na svetlobi.
S svojih zbiralnih pohodov sem spomladi in poleti prinašal domov poleg žuželk tudi zgoraj navedene rastlinske posebnosti, jih sušil ter spravljal v škatle in zabojčke. Nabralo se mi jc že mnogo tega blaga, a vedno sem še našel zunaj ob potih in stezah rastlinskih stvari, ki so mi tako ugajale, da jih nisem mogel tam pustiti poginu. V pozni jeseni, ko so že povsod vse cvetice pokošene, popasene in posušene, štrle tu in tam izmed suhe trave med kamenjem in trnjem bilke s suhimi cvetnimi ostanki. Nekateri teh imajo jako lepo in zanimivo obliko in se kažejo kot nekaki novi cveti. Tudi take prirodne poseb« nosti sem nabiral ter jih polagal doma k drugim rastlinskim stvarem. Pozimi in v zgodnji pomladi pa sem znašal pcikovito brstje, suho travo, listje, smrekove. borove in raecesnove storže ter druge podobne rastlinske paberke.
Znanci in domači sostanovalci so me s posmehom povpraševali: »Kaj boš začel z nabrano rastlinsko šaro? Saj nimaš ne koz ne zajcev, za katere edino bi bilo uporabno tvoje blago.« — »Boste že videli! Narcdil bom nekaj tako lepega in imenitnega, da boste vsi strmeli nad mojim umotvorom!« — Tako sem jim samozavestno odgovarjal, v resnici pa še sam nisem vedel, kaj bi napravil iz svojih rastlinskih zakladov. Čutil sem, da bi se dal narediti iz njih lep nov prispevek za moj domači muzej, a v kakšni obliki, to mi je bilo šc zagonetno vprašanje.
Bila je zima z dolgočasnimi ncdeljskimi popoldnevi in pustimi delavniškimi večeri. Z lovom in urejevanjem žuželk nisem več imel opraviti. Rad bi se že lotil novega dela z uporabo nabranega rastlin« stva za povečanje domačega muzeja, ker me je k temu delu priganjalo vedno več vzrokov. Začel sem torej o tem resno premišljati in pre« udarjati na vse strani, in kmalu se mi je posvetila v glavi dobra misel. Narisal sem si načrt v pravi velikosti za pokrajinsko podobo z okvir« jem in šipo. Potem sem v prostem času podnevi in ob večerih dolgo v noč zopet sedel v sobi pri mizi, pred menoj na njej in po tleh okrog mene je bilo poleg potrebnega orodja nakopičenih vsakovrstnih suhih cvetic, travt, mahu in brstja, jaz pa sem delal in delal, dokler nisem dovršil podobe, katere risarski posnetek vidite tu v odtisku.
—-                                                                                      —         '   --»
51