Uredništvo in eprasništvo: Maribor, Koroški ulice 5. „STRAŽA“ igluja v poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vraćajoi t radništvom se more govoriti *nk du od 11.—12. ure dopoldL Teuton M. 113. Hnrošnina listo: Celo leto h Pol leta . 6 K Četrt leta ..... 3 K Mesečno K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 81. v Maribor, dne 12. julija 1911. Letnik III. Za naše časopisje. Velik je pomen časopisja. S,tevllko za številko skuša list pridobiti svoje čitatelje za načela, ki jih zastopa. Nesramno, da, naravnost gnjusno je pisalo vso nam nasprotno Časopisje ob zadnjih' državnozborskih volitvah. Calsopisje ima, nalogo, izobraževati ljudstvo, ga navajati k dobremu in odvračati od tistjih, ki mu hočejo slalbo. A liberalni in nemšktttarski listi so si ob volitvah začrtaJlii kot cjilje svojega pisarjenja: lazimo kar se da./ črnimo voditelje slovenskega ljudstva, kolikor je mogoče, pobijajmo vse 'kar je pošteno in krščansko! liberalni in nemškutarski listi hočejo s svojo naravnost nesramno pisarijo poneumniti ljudstvo, navajati ga k podivjanosti, da bi nas tako nasprotniki našega naroda lahko še bolj sramotili in vsužnili. Dolžnost vsakega poštenega Slovenca in zavedne Slovenke, ki hoče našemu ljudstvu dobro, je, da pomaga trebiti škodljivi plevel na njivi našega naroda: liberalno in renegatsko Časopisje, ter širiti naše slovensko-katoliške tiste! Ljudstvo je že samo po mnogh, mnogih kragih vrglo liberalne liste na cesto. Ne mara jih! Nasprotno' pa so se naši listi: „Straža“, „(Slovenski Gospodar“1, „Naš Dom“ in drugi tako priljubili v širših masah nagega ljudstva, da jfh čita rajdo vedno večje število naših pristašev. V (volilnem boju so rabili naši Histi sicer ostro brušeno, a polteno orožje! Naši listi liberalnih in nemškutarskih načinov nikdar ne bodo posnemali! Tako Časopisje, kot ge nape, pa zasluži podporo ljudstva, saj mu je najboljši svetovalec. A za razširjenje naših listov se stori po nekod še vse premalo! Izrabimio našo zmago! Trgovci, gostilničarji, o-brtniki, ki hočejo imeti denar našega katoliškega slovenskega ljudstva, naj bodo naročniki „Straže“! Kakor rase moč naše zmagujoče stranke, tako naj dob' še večjo moč naša „Straža,“ Vsi, ki Čutiti s slovenskim ljudstvom — liberalce in nemškutarje ne štejemo med nje — širite naše. liste, Širite „.Stražo“ ! Südmarka obsojena. SL Mj v Slov. gor. Občuten udarec je zadel te dni Sudinarko, sta-viteljico nemškega mostu do Adrije. Najvišje sodišče na Dunaju je v znani pravdi' Potihaszt contra Südmarka odločilo prqti Südmarki, ki zgubi s tem večje posestvo v St. liju in je obsojena ha plačilo vej!(kih sodrih stroškov. Leta 1900 je kupil Nemec-katolik Pojttliaszt bivšo GrnJ-Zejenikovo kmetijo v St. liju za 11,200 K od Südmaiike, katera si je pri prodaji zasigurala predkupno pravico do posestva. Posestnik je leta 1906 u-mrl, Ker je bila vdova radi raznih nesreč in nepri-lik v slabem gmotnem položajju, je glasom predkupne pravice ponudila Südmarki posestvo v nakup, a ta naj ponudbo niti ni reagirala. Vodja Südmarkine» kolonizacije, znani Fraisš, je ponujal, za posestvo tako nizko svoto, da posestnica na ,to ni mogla pristati; cena posestvom v St. liju se je namreč v tem Času povzdignila) za 50%. Gospa Potthaszt je nato prodala posestvo naišincu gospodu Ehrlichu za 17,600 K 'in je vrnila Südmarki ves posojen denar z obrestmi vred. Südmarka pa je nato ugovarjajta) preiti prodaji posestva in je utemeljevala to s svojo predkupno pravico. Začela se je obširna pravda. Okrajno sodišče mariborsko je kot prva inštajnca odločilo v prilog gospej Potthaszt, a Südmarka je vložila priziv na okrožno sddjišče, ki pa je priziv popolnoma zavrnilo. Enako je Šjro od inšiance do instance. Ko vse to ni pomagalo Südmarki iz Škripcev, je zahtevala po svojem zastopniku revizijo cele pravde pij!) najvišjem sodišču, ki pa je odjloč/Io proti Südmarkini želji. Sodne stroške, kateri znašajo gotovo okrog 2000 K, trpii jvse Südmarka. Ta udarec je zadel naiše SüÖmiarkovce v živo, DelaJti so se dosedaj neomejne gospodarje, ši-rokoustiti se, kot bi bila vsa sodišča njihova, a vendar ta udarec. Cela zadeva ni tako malenkostna., kot se zdi, na prvi hip. Pošteni tukajšnji Nemci domačfhi so že ob začejtbu pravde odločna obsojali gonjo Sudmarke proti gospej Potthaszt, ki je Nemka-katoličanka, Südmarka je nameravala z zavlačevanjem te obzirne pravde uničiti eksistenco gospe Potithaszt, najbrž ra-d|ii tega, ker ni — protestantovka. Dočim mirno gleda, kako naseljeni protestantovski Švabi i„vzorno“ gospodarijo,, kako vedno „lepše cveto“ posestva, n,a katerih živijo, kako zginjajo gozdovi in sadno drevje, kako se demoralizuje ljudstvo, je hotela Südmarka svojo „moč in silo“ izrab'ti samo pro,ti neljubi jej Nemkj-katoličanki. A občutno se. je ope&Laf! Posestvo, ki je bilo več kot deset let v nemških rokah, je prešlo zopet v naše roke ih odbila je Südmarka tudi vso pošteno nemško javnost. Kedaj se bodo neki že vsi Nemci spametovali, da ne bodo podpirali društva, ki podpira politično korupcijo in nastopa ne samo proti Slovencem^ ampak tudi proti katoliškim Nemcem! Katoliški shod jugoslovanske mladine. ob desetletnici slovenskega katoliškega akajdemičnega tehniškega društva „Zarje“ dne 24., 25., 26. in 27, avgusta 1911 v Ljubljani. Vspored; I. D n e 24, a vi gust a: Ob 3. udi popoldne: Občni zbor Slovenske dijaške zveze. Ob 4. uri popoldne: Občni zbor .„Slovenske Straže.“ Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer, ki ga priredi slovensko katoliško akademično tehnično društvo „Zarja.“ II. Dne 25, avgusta: Ob 149. uri dopoldne: sveta maša. Ob 9 uri dopoldne: Slavnostno zborovanje ob desetletnici slovenskega katoliškega ak'ademiönega tehniškega društva „Zarja,“ Ob) 3. uri popoldne: Zborovanja diji^tva v odsekih’. Ob 7. uri zvečer: Akademija, ki |jo priredi Hrvatski djački savez,, nato predstava«! ki jo prirede slovenski abiturijanjje. III, Dne 26. a y g u s t «aj: Ob 8. uri dopoldne: Vzporedna zborovanja: L Skupno zborovanje dijaštva. 2, Dedegacijsko zborovanje: a) Mladeniških zvez, b) Marijinih družb, c) Orlov, d) društev rokodelskih pomočnikov. Ob 11. uri dopoldne: Občni zbor Slov, krjščan-sko-sociajne zveze. 0(b 3. uri popoldne: Občni zbor Lige slovan- skih katoliških akademikov, Ob 5. uri popdldne: Skupnö zborovanje vseh mladinskih organizacij. (Ob 8. uri zvečer : Vzporedno: a) Komerz Ljjge, b) Predstava v Ljudskem domu. IV, Dne 27. avgusta: Ob 8, uri dopoldne: Sprevod k sveti maši. P ODLISTEK. Cerkvena umetnost. Rogatec, 11. julija. Na bližnjem gričku na vzhodni strani nad Rd-gatcem stoji prostorna cerkev sv. Hijacinte, Njeno prijazno lice in ljubka lega kaj rada privabita tujca k sebi. Njeno prijetno notranjost krasijo trije bogato opravljeni oltarji s slikami, zanimiva prižnica in pa orgije. PraVi biser te cerkvice pa so njene oltarske slike, izdelane. qd glasovi tega mbjstra Jožefa plem. Frohmullerja leta ,1733. Dasiravno precej stare, so vendar dobro ohranjene. Glavnega oltarja podoba je posvečena sv. Hijacinti, kako premišljuje trpljenje Kristusovo. Umetnik, ki je ta ganljivi prizor tajko živo naslikal, si je predstavljal 'trenutek, ko je trpel Kristus na križu v najhujših bolečinah. To delo je res mojstrsko in krepostno, kar spominja na P, Rubensovo sliko. Tiu vidiš, kako naravno se dvigajo prsa oll* hudih bolečin, pod-prsje, takotnice pa odpadajo, kako delujejo vse kite in živci in vse to v polnem soglasju groznih boječih. Ravno tako karakteristična in'lepa je glava; sicer v primeru z moÖnl'm telesom nekoliko niafhna ali iz perspektivnega stališča opravičeno, kajti glava je nagnjena precej nazaj1, torej nekoliko bolj oddaljena od života. Zraven krj'ža na levi strani kleči sv. Hijacinta. Njena postava je krasna ter jako duhovito izražena. Risana) je ženijalno, ne prisiljeno. Njene 'dušne bolečine so velike, njen pogled pretresljiv; kako krčevito vlije in .sklepa roke in se zgraža nald hudobijo sveta. Toda ne le karakteristika, temuč cela kompozicija je tako umetno sestavljena, da se je ne moreš nagledati. Modelacija je pravilna, kolorit čist, sploh ogleduj si sliko od blizu in daleč, občudovati moraš njeno klasično dovršenost v vsakem oziru. V ostalem si še oglejmo podobi na stranskih oltarjih* sv. Družine in sv. Janeza Nepomuka, Tudi to delo hvali mojstra, četudi nimata: sliki tako visoke vrednosti, kakor prva. Vsekakor pa sta jaklo lep! in ljubeznjivi. Cerkev sv. Hijacinte je bila zidana od letaj 1730 —1738. Leta 1857 je na praznik presv. ReŠnjega Telesa vdarilo v zvoniki, kateri je zgorel. Se le leta 1907 je bilo mogoče olepšati .cerkev z novim, ličnim stolpom. Izletniki, posebno prijatelji umetnosti, se opozorijo s temi vrsticalni na te krasne slike. Novi vinski davek. Državni poslanec PovŠe je pjriobčil v sobotnem „Slovencu“ sledeči članek: Iz vladitih časopisov se cuje, da je finančno ministrstvo' zopet poiskalo načrt prejšnjega ministra Bilinskega, po katerem bi se davek na Vino predelal in seveda še poostril. Jedro te prenadredbe je, da se obdani vse vino;, ne le ono, katero se toči na: drobno v gostilnah, oziroma povžije v glavlnili mestih. Doslej hi obdaceno vino, katero se na primer vsaj 56 litrov na debelo kuj!' od producenta, oziromla vinskega tvgovca in doma popije. Po načrtu finančnega ministra, se bo primoral tudi od onega vina, katero se bo povž(ilo v domači porabi na kmetih in v malih me? stih, davek (vžitninski) plačevati. Minister se nadeja, dobiti iz tako preustrotjenega davka na vino več milijonov Kron novega dohodka za državne f nance. Osobito davek na vino v, steklenicah se bo močno povešal. Da je namerajvani davek na vino hud udarec za našo vinsko produkcijo, kr se ima že tako borfti z vsestranskimi težavami — vsaj brez porabe umetnih sredstev ni shajati pri trtoreji, škropljenje z galico, z žveplom i, dr, — je očividno. Zato so se kmečki poslanci,, osobito S. L. S., z vso odločnostjo in vztrajnostjo takoj, ko je bivši finančni minister Bilinski ta novi davek naznanil, postavili v bran in se združenji z drugimi kmečkimi poslanci toliko časa protivili ministrovi nameri, da ije ta novi davek, to silno breme za vinarstvo, opustil. Ce bo sedanji fifiajnčni minister res našel pogum ponoviti to namero, bodo zastavili naši kmečki poslanci vso silo, da strmoglavijo to nesrečno namero; to pa iz sledečih vzrokov. Že sedaj so bili vinorejei v skrajni skrbi, kako bodo pridelano vino prodali. Saj je še v živem spominu, kako so pred letom drtj’) naravnost prosili' za kupca in vino kar po slepih nizkih cenah prodajali, tako da se niso niti stroški pridelovali j a izplačali, In če še upošjtievanjo, da se |je ogromna večina vi-norejeev do celega zadolžila pri prenovljenju po trtni uši uničenih vinogradov, ter da jim je od dolgov treba plačati obresti in misliti na odplačevanje najetih dolgov, je jasno, da more vsako novo breme dovesti vinogradništvo v hude krize ali celo v propast. Letos so vsled izredno slabe vinske letine cene vinu risove? pa kako dolgo? Ako Bog da letos bogat vinski pridelek, bodo cene zelo padle, in če bodo sledile še nadalje dobre lei'ne„ bo kjnalu za gospodarja nastala skrb, kako spraviti vinski pridatek v denar. Ce upoštevamo, da je Ogrska na sto tisoče hektarov no-1 vih vinogradov v ravni lahki zemlji nalsacfila. da se je tudi pri nas prenov,ilo veliko vinogradov, da narašča žajibog konsum žganja in piva, ni pretirano, če trdimo, da bodo nastlali za vinarstvo še zelo težavni Časi, In taki s tolikimi težkočami in zadolžitvijo spojeni produkciji naj se nova bremena nalože? •Gotovo je, da bi vsled novega obdačenja konsum padel; marsikateri gospodar, ki sedaj daye ke-lavcem osobito ob košnji, žetvi, mlatitvi itd, vino, od Ob 9, uri 'dopoldne: Sveta maša na Kongres- nem trgu. Ob y210. uri dopoldne: Manlfestacijski obhod. Ob 10, uri dopoldne: Ljudski tabor. Ob 4. uri popoldne: Javna telovadba Orlov;. Ob Vil. uri zvečer: Nastop zveze p^v^h zbo- rov Slovenske kršjčansko-socialne zveze, aranžira Slovensko glasbeno društvo ,„Ljubljana.“ Moč mednarodnega kapitalizma. Ni nobena prazna fraza, ako ljudstvo govori: denar sveta vladar. Že več desetletij lje /Turčija, pod jerobstvom njenih upnikov vsled posredovanja finančnih sil; istotako je prišel Egipet pod vrhovno oblast Anglije, ker so si anglešku upniki na ta nam n zavarovali svoje zahteve. Nedavna revolucija v Mehiki tudi ni Kila uprizorjena v drug namen, kakor da ugladi pot za severno-ameriške finančnike; južno-že-lezniško vprašanje bi bilo že tudi hi.treje in jednosita-vneje rešeno, ako ne bi finančne velesile grozile z o-majanjem alvstro-ogrskega, 1'nančnega kredita in v najnovejšem Času je morala tudi Italija upogniti svoj flnik pred mednarodnim kapitalom. JiužnOrželezniško vprašanje je začasno v toliko rešeno, da so upniki in dolžniki jedini; za vsako triodstotno staro obligacijo po oOO frankov se bo izdala nova triodstotna obligacija za. 100 frankov, ena nova Štiriodstotna po 25 frankov. Posestniki obliga-dij dobijo torej kakor du sedaj 13 frankov obresti za eno star ro triodstotno obligacijo, ob enem se je pa znižalo poplačilo od 500 na 350 frankov. Nasprotno pa lahko posestniki pričakujejo, 'da se bodo obligacije precej povzdignile. Že danes se računa pri starih obligacijah pri vsaki na 35 K kurznega dobička. Avstrijska vlada bo k temu aranžma rekla da in amen, kajti njeno privolitev so si zasigurali' že y naprej. Ravno tako bo glede Italije. Slednja bo privolila, da se anuitetni dolg premeni v rentnega. Dalo se je vsa zagotovila, da te nove triodstotne obligacije ne bodo delale konkurence italijanskim državnim papirjem. Slednji v Italiji s,ai-mli' notirajo 90% in vsled tega ne bodo kotirajte italijanske nove triodstotne obligacije in tudi ne bo v Italiji nikakih plačilnic. Južna železnica ne bode z italijansko anuiteto samo zadovoljila svoje upnike, ampak bo imela še dovolj denarja za investiranje. Italija je prišla v konflikt z mednarodnim velekapitalom vsled nameravanega monopola na življenjsko zavarovanje, Vlada je v tej smeri predložila italijanskemu parlamentu načrt, po katerem bi v zanaprej samo vlada imela življenjsko zavarovanje v svoji lastni režiji. Prebitek bi se obrnil v prid splošnega državnega starostnega zavarovanja. Privatni zavodi bi naj takoj likvidirali in bi rešili samo tekoče posle, bi ne smlteli se lotiti nobenih' norih in bi morali izginiti;, ne da bi smeli zahtevati odškodnino. Država je s pocejtka jako energično, da, celo nesramno nastopila za svoje načrte in je dala nasproijjuočim poslancem čutiti svojo moč. Med tem so se pa velike mednarodne zavarovalnice,, ki imajo v Titalijji. opraviti, znebile prvega straha in so se zedinile, da storijo in ukrenejo prottikorake, In sicer z vspehom. Italijanska vlada je vsled dreganja finančnih sil povzročeni diplomatični intervenciji morala ugoditi, in je pustila pasti predlog o monopolu. Tudi francoska vlada se mora klanjati zlati internacionali. Že več desetletij se zahteva v Franciji splošni in progresivni osebno-dohodninsld davek. Tekom nekaj let so se že vršila posvetovanja vsled nekega takega osebno-dohodninskega davka in ko se je videlo,, da dobiva stvar resnejše oblike — ije padel Clemenceau. katerega, če ga kupi vsaj vedno 40 bok. skupaij, ne {plača nikakega davka, se bo zopet odločil za žganje, in tuđi drug? ne bojio več jemali vino za dom, ainpak pivo. Nič manj pa bo za kmeta nadležen novi davek, ker bodo finančni organi takoj pdi Vinski trgatvi preiskali njegov vinski hram, da bodo izmerili, koliko hektolitrov je na.prešal mošta, koliko morda napravil za domačo rabo malega vina, petijjata; sporočati bo moral c. kr, finančni straži, koliko \fna bo prodal in komu in kam; saj vedo kmetje marsikaj povedati, koliko sitnosti imajo prebil!. Če porabijo odpadke iz kletarstva, preše, drožje, sadje itd. Jasno jo, da bodo kmetje to novo nameravano breme žeto trpko občutili, Ko sem pisec teh’ vrst imel priliko v davčnem odseku državnega zbora govoriti s finančnim ministrom, ki me je vprašal,' zakaj da tako ostro nastopam proti temu novemu davku, sem mu med drugam tudi to velikansko nadlego kmetov navedel, da bodo morali finančni stražniki vedno hoditi v vinske hrame in kleti, kar bo kmette zelo razburilo. Minister je odgovoril: „No, naj se pa določi, da naj vinski producent takoj plača ves vžitninski davek, poltem, bo imel samo pri prešanju mošta Sitnosti.“ Da mi je bil odgovor na to dan, je umevno. Tar kega bremena sploh ne bo zmožen nositi naš kmet. da bi moral kmetovalec takoj jeseni plačati od vsega Vina precej visok davek, k)! bi znašal pri prirtolku le 50 hektolitrov par sto kron in katerih mnogokrat ne bo vedel kje dobiti, osobito v obilni letini,’ko ne bo Splošno se opaža, da se je mednarodni velekapital povzdignil ‘do suverena vlade in da si ve svoje dostikrat po nepravem potu pridobljene pravice zasi-gurati,_______________ _____________________ Med ljudstvom. Sv. Peter na Medv. selu. V nedeljo dne 9. t, m. se je pd! nas ustanovila moška podružnica „Slovenske Straže.“ Navdušen slavnostni govor je govoril nadžupnik Korošec. Pristopilo je takoj 22 rednih članov, V Odboru so: predsednik župnik ,v pokoju Janez Sparhakl, tajnik Gomilšek, blagajničarja mladeniča Orla Janez Hajnšek in Alojz;j AnjderliČ, Skrb odborova bo, da Še pridobi podružnici ostale zavedne može in mladeniče. V rogaški dekaniji sedaj ‘deluje že pet podružnic jJSlovenške Straže“, šesta se v kratkem ustanovi v Kostrivnici, sedma za Sv. FSiorijan in Rogatec, že lani dovoljena, pa bo meh da tudi y kratkem začela svoje delovanje. Sovražniki naši v naši sredi pridno delajo, bodimo delavni tudi mT! Politični pregled. Gautsch se pogaja. Tekom tega tedna se vršijo pogajanja ministrskega predsednika Gautseba s posameznimi voditelji strank. Namen teh pogajanj je, 'določiti delovni program za postno zasedanje, ki fcjo trajajo, kakor domnevajo nekateri listi, štiri tedne. Težko pa, da bi se ugodilo Gautschevi nameri, odgoditi državni zbor že dne 8, avgusta. Je vse preveč materijala., o katerem se pa v tako kratkem času ne !da 'definitivno obravnavati. Včeraj dne 11. t. m. so bili pri Gautsehu Cehi in sicer predsedstvo enotnega Češkega kluba. Glede konference je bil tzdan komunike, kj jpnafvi, da je baron Gautsch razvijal svoj delovna načrt, v katerem je med drugimi točkami finalizacija bančne predloge in prvobranje brambne predloge, v celoti. Gautsch je zatrjeval Cehom, da bo popolnoma nepristranski. Cehi so vzeli program na znanje in ga bodo predložili klubu. Za; Cehi so bili sprejeti krščanski sociafpi. Ta konferenca je trajala nad eno uro Ih je bila samo informativnega značaja. Vsebina pogovora se je proglas ilia; kot zaupna. Danes je sprejel ministrski predsednik Jugoslovane, Italijane in voditelja Poljakov, poslanca La-zarskega. 'Jutri pridejo na vrsto češki, poljski in nemški socialni demokrati, popoldne pa zastopniki nemške narodne zveze. Državni zbor. Novi predsednik državnega zbora bo najbrže le. z majhno večino izvoljen. Za poslanca dr, Sylvestra bodo glasovali nemška nacionalna zveza, nadalje napredni nemški poslanci, ki niso v tejj zvezi, nemški socialni demokrati in pa Poljski klub. Krščanski so-cialci hočejo, glasovati za dr. Sylvestra in sicer zaradi tega ne, ker je nemška nacionalna zveza pri ožjih volitvah glasovala za socjaMtemokrai;(iöne kandidate. Ce bodo krščanski socjalci ostali pri tem svojem sklepu, tedaj dr. Sylvester sploh ne bo dobil večine, aM bo pa dobil le mlajhno večino. Najnovejša poročila pravijo, da krščanski soc. dementirajo vest!, da ne bi volili dr. Sylvestra: Parlamentarni položaj in Slovenci. („[Slovenec,“ od dne 11. t. m. prinaša na uvodnem mestu članek pod zgornjim zaglavljem. Po uvodu, vi kälterem s številkami dokazuje, da je veof ua, ki bi bila sposobna za vspešnoi parlamentarno delo, zelo težko zvarljiva;, piše z ozirom na Jugoslovane:: dobil kupca za vino, je gotovo kajkjor beli dan. Da bi to pomenilo nič drugega, kakor naše itak V veliki večini revne, zadolžene vinorejce siliti, da bi jeseni za nizke slepe cene oddajali vino in bi pri tem zopet le prekupci, kfatteri kar po tisoče heatolitrov vina pokupijo in potem cene vina določajo in diktirajo, bogajte-i’, ni dvoma. Zato je ta nameravani davek soeiaino-gospodarsko nemogoč, krivičen in vsestransko kvar-ijiv, zato ga monai zbornica a limine takoj odkloniti v celoti. Že so se hoteli udati nekateri poslanci celo iz \1inorodnih pokrajin v strahu, da se ne bo dalo preprečiti te nakane, v pogajanja. Drugi pa smo bili prepričanja, da tu treba zlo zatreti v kalu in predlogo v celoti zavrniti in onemogočiti. Zato bo treba, Če bo sedanji finančni minister res skušal ponoviti to novo predloga, z vso silo nastopiti proiti temu davku. Pa tudi davek na vino, kamero se prodaja v steklenicah, bo v Škodo umnemu vinogradništvu, katero je vpeljalo mnogo žlahtnih trt, katere dajo manj, a žlahtno vino. Zakaj bi za mizo bogatinov ne preskrbeli domači vjnorejci finih vfn, ali se mora res vse tfujim producentom, kar je dražjega, prepustiti? Na tuja, inozemska vina, na šampanjec, naložite visoki davek, domačo produkcijo pa varujte in omogočite ji, 'da se bo mogla lepo razviti. Po teh temeljnih nalzorih umnega ljudskega gospodarstva se imajo davki sploh uravnati In kmečki poslanci bodo vedeli vršiti svoj nalog, svojo dbižnost v varstvo našega kmetijstva in vinogradništva. „Iz tega položaja vsakdo lahko izprevfidi, kako smešne kozolce preobrača alpsko, zlasti graško nem-Ško-nacionajlno časopisje, ko kar v naprej z otročjo naivnostjo protestira zoper priklopjjenje [Jugoslovanov k vladni večini. Kdo pa je rekel,, da Jugoslovani li sploh hočejo v vladno večino ? Iz zgoraj .točno opisanega položaja sledi jasno, da morajo tisti, ki hočejo osnovati vladno večino, iskati Jugoslovane !i Vprašanje je le, če jjh bodo dobili — ne pa če je „Grazer Tiagalatt“ ali kak podoben list s tem za/io|voljjen ali ne. Tak je položaj in v vodilnih hrvatskokslovenskih krogih se jako dobro ve, da je od zadržanja jugoslovanske delegacije zelo jveliko odvisno. Zato pa tudi Jugoslovani ne bodo letali za nikomur — temveč čakajo mirno na raizvoj situacije. Kolikor nam je znano, je v jugoslovanskih krogih zelo malte razpoloženja, pridružiti se vladni./ ,„[večini.“ Čemu tudi? Aktualna situacija je sTno ugodna za politiko proste roke. Situacija vladne večine pa ne bo posuta z rožicami.“ Odlomek iz avstr, gospodarstva je podal na shodu velikih objrtnikov stavbni nadsvet-nik Günther, kj! je pokazal, kak» je avstrijsko gospodarstvo zaostalo in kako daleč je na Svetovnem trgu za Nemčijo. Dočim Nemčija izvaža blago, izvaža Av-stro-Ogrska — ljudi. Nemčija je ‘izvozila leta 1997 740 milijonov meterskiii stotov blaga, Avstro-Ogrska pa le 225 milijonov meterškik stotov. Na enega prebivalca se. iz Nemčije izvaža skoro 12; centpv blaga na leto, iz Avstro-Ogrske le 4 stote in pol. A dočim izvaža Nemčija skoro izključno obrtne izdelke, zal,aga Avstro-Ogrska svetovni trg do malega le s poljskimi pridelki in z obrtnimi sirovinami, Ztefo pa izvažamo tem več živega blaga — ljudi. Iz Nemčije se je izselilo leta 1891 120,000 ljudi, leta 1907 le še 31.000 ljudi. Avstro-Ogrsko je zapustilo leta 1898 81 tisoč ljudi, leta 1907 pa — 3(86.000 ljudi.; Nemčija ne izvaža delavskih šil, ker jih zaposluje v svoji industriji. DoČlm jih je bilo leta 1882 zaposlenih' v obrtnih panogah Šest milijonov in pol, je poskočilo to število do leta 1907 na dobrih osem milijonov, to je od 12.9 na 18.2%. V Avstro-Oigrsla' se je število v tem času povečalo le od 10.3 na 12%. Ministrski predsednik baron Gautsch ne bo otvoril državnega zbora z običajno vladno iz j ar va. Vladna izjava izostane. Vsjed tega odpade velika politična debatla, ki sledi, taki vladni izjavi. Predloge o socialnem zavarovanju fcjo baje — kakor poroča „Deutschnation aje Korrespondenz“ — vlada predložila državnemu zboru jeseni in sicer nekoliko izpremenjeno, vendar pa na podlagi načrta, kakor ga je izdelal pododsek za socialno zavarovanje. Jesenski manevri. Cesar se udeleži jesenskih manevrov, ki se vrše letos na Zgornjem Ogrskem in se pripelje dne 12. septembra v glavno cesarsko taborišče v Eperijes, kjer ostane 4 dni. Kako rešujejo na Ogrskem volilne ugovore? Pred najvišjem ogrskim, sodiščem ([„{kraljevsko kurijo“1) se vrše še od zadnjih volitev procesi zaradi državnozborskih mandatov, proti katerim so bili vloženi ugovori. Kraljevska kurija je namreč .tudi volilno sbdišče. V tem oz:'ru je Ogrska navidezno pred Avstrijo. Ali če bi se imelo v Avstriji ustjuno^fti tudi tako volilno sodišče,, kakor na Ogrskem, bi se lepo zahvalili za tako inštitucijo. Trinajst mesečevi je tega, kar so volitve končane. Kako. je Khuen-Hederva-ry z,gnal svojo večino skupaj,i je znano. Trinajst mesecev se vlečejo procesi, pa se še ne ve, kedaii bodo končani. Pri tem pa je postopanje silno drago. Med drugimi je vložen ugovor tudi proti izvolitvi, tfv-Šegu velikega župana Beöthyja v, okraju Hofszdpallyj, Beö-thy je član Khuenove vladne stranke. Višji sodnik, k'i vodi preiskavo, je ukrenil, da se ima zaslišati 1700 prič. Za pokritje stroškov so morali tožniJC že dvakrat položiti po 3000 K. Sedaj so dobili ukaz, da plačajo še enkrat 3000 K, sicer bt se proces ustavil in bi bil zanje izgubljen. Pri tem pa je zaslišanih še le 450 prič izmed napovedanih 1700, a Beöthiyjev odvetnik ri' sivojih prič nit5 naznanil. Kakor se vidi, je to jako primerno sredstvo, da se uženejo nezadovoljni volilci v kozji rog. Da so ogrski sodniki („{popolnoma neodvisni in nepristranski sodniki“, pa tudi ve ves svet. Nemška nacionalna zveza hoče na to delovati, da se število članov posameznih odsekov zmanjša. Veifjna odsekov) je imela v prejšnji zbornici 52 Članov, kar je obralo dejlovanje posameznih odsekofv. Nadalje pa tudi v parlamentu ni zadosti tako velikih lokatev, v katerih bi mogli zborovat! tako mnogoštevilni odseki. Delajo torej na to, da bi samo najvažnejši odseki imeli po 52 članov’,, manjši pa po 24 ajl! največ po 30 Članov. Ogrska. Grof Khuen-Hedervary misli, da bodo brambne predloge v ogrskem državnem zboru rešene tefkom poletnih mesecev. Justhova stranka se pa pripravlja na najodročnejši boj in zahteva, da pride, na vsak' način volilna reforma pred brambno predlogo na dnevni red. Turčija. Turčiji dela albanska vstaja vendaar-le sive lase, Turška vlada hoče baje ugoditi vsem albanskim zahtevam razven one, da bi za izpolnitev teh zahtev jamčila, kaka tuja velevjlast. Vojni minister Mahmed Selket pašaj odpotuje še v tem tednu z večjim številom častnikov in upravnih' uradnikov v Albanijo, da takoj („Študira“ reformo albanske uprave. Porta je bar jje poslanikom svečanostno obljubila,! da hoče zajbra-niti vse vojne komplikacije. To mirno razpoloženje pa motijo gotove osebo in gotovi krogi. iTUrMtyi najvišp. zapovednik v Albaniji, Torgut paša, se je baje izrazil napram nekemu baronu Nopesi, ki so v („jZeijt“' izdaja kot znameniti poznavalec Albanije, da je treba severno Albanijo popolnoma opustošiti;, nato pa v deželo poklicati mohamedance jz Bosne. Ta baron Nopesi predbaciva Crnigori, da se hoče polastiti južne Albanije, Ob enem pa izraža svoje obžalovanje, da Avstrija, kj ima nekak protektorat nad katoliškimi Albanci, ni nastopila v prospeh lajlbapskih vstašev. Notranje ministrstvo turško, je bjaje dobilo brzojavno poročilo, da se je podvrglo devet rodbin Mali-sorjev, ki se nahajajo v Podgorici. • m „Neue Freie Presse“ poroča iz Carigrada, da se je sestal tam ministrski svet, ki je sklenil v očigled dejstvu, jda odklanjajo 'Malisori tturške ponudbe in zahtevajo garancijo evropskih velesil, preklicati vse storjene ponudbe, ob enem pa podaljšati' Maliso-rom rok, da se podvržejo, za 20 dni. Po oeli Mace-doniji je opažati obsežno Četaško gfbanje. TjurŠka vlada je poslala v vstaško ozemlje mnogo novih vo-jev ter blokirala celo Črnogorsko mejo. Razmerje med obema državama je do skrajnosti napeto in skoraj brezupno. : : i . L i ... I l il lliflfliHI Bolgarija. Veliko sobranje v Tfirnovi je med nasprotovanjem opozicije sprejelo sprememtjo ustave, po kateri se imenuje bolgarski vladar kralj. S teni je tudi sobrar nje proglasilo Bolgarijo za kraljevino. Raznoterosti. Letošnji novomašniki so sledeči Častiti gospodje: iz IV, leta: Ignac Brvar,. Sv. Lambert, due 30. julija; pridiguje vlč. gospod Josip Koblar, župnik Sava, Kranjsko. Ivan Goleč, Sfv. 'Miklavž na Polju, dne 6. avgusta; pridiguje vilč. gospod Franc Božiček, kaplan v Selnici pri 'Mariboru. Venčeslav Jaj-strobnik, Sv, Florijan v DolliČu, dne 6. avgusta; pridiguje vlč, gospod Alojzij Arzenšek, župnik v Vitanju. Franc KompolŠek, Sv. Jurij ob južni železnici, dne 6. avgusta; pridiguje vlč. gospod Anton Laßblacher, kapitan v Dramljah, Ivan Ogulin, Semijč, dne 30. julija; pridiguje vlč. gospod Jakob Pavlovčič, župnik v Sunorju, Kranjsko. Funic Osterc, Sv. Križ pri Ljutomeru, dne 15, avgusta; pridiguje preč gospod dr. Matija Slavič, nemški pridigar v Celju. Fr. PauliČ, Sv. Peter pri Radgoni, dne iß. avgusta; pridi gujo vlč. gospc|i Alojzij Zamuda, župnik na Črešnjevcu. Iz III. leta: Ivan Gilenšek, Gotovlje, dne 30. julija; pridiguje m,il. gospod Franc Ogradi,, opat v Celju. Franc Casl, Rečica, dne 20. avgusta; pijTdigu-je vlč. gospod Josip Tratnik, kaplan v Rajhenburgu. Franc Hohnjec, na Svetlih gorah pri Sv. Petru, dne 13. avgusta; pridiguje preč. gospod dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru. Franc Pofak, bo radi mleftosti posvečeni še le meseca novembra, Josip Potočnik, Sv, Rok ob Sotli, dne 6. avgusta; pr/diguje preč. gospod dr/ Franc Kovačič,, profesor v Mariboru, Matura. Dosedaj je maturiralo že 40 maturantov na mariborski gimnaziji. Od teh jih ima šest odliko ..(dva Slovenca, štirji Nemci), 14 je zrelih soglasc no (sedem Slovencev, sedem Nempev), 9 z večino (6 Slovencev, trije Nemci), 7 jih je padlo (pet Slovencev, dva Nemca). Zrelim proglašeni so nadalje še naslednji Slovenci: Gračner, Jarh, Kosi, Ma|tek, Mohor, Petrovič, Rak', Relier, Strnad, Nov brzo vlak na progi Dunaj—Trst. Na progi Dunaj—iTrst se je preizkusilo te dni novo lokomotivo, ki lahko doseže hitrost 100 kilometrov v eni uri. Dosedaj je bila resnična hitrost le 80 kilometrov. S temi lokomotivam| bo mogoče progo Dunaj—Trst prevoziti v 7 urah. Dosedajj se je rabilo za to vožnfio 12 ur. Somišljenikom! Ker po nekod žandar ji denun-cfrajo naše somišljenike radi razširjenja lepakov in letakov, naznanjamo, da smo mi za vse volilne tiskovine oskrbeli oblastveno dovoljenje, kar smo tudi naznanili v „(Straži“ štev. 52 z dne 5. maja 1911, str. 3. Pristaši naj torej vso odgovornost odvalijo na vodstvo, ki je edino poklicano lin odgovjorno za postatvno postopanje z volilnimi tiskovinami. Štajerski slovenski poslanci se zberejo v sobo* to dne 15.1 t. m. ob 10. uri predpojdan v prostorih' Slovenskega kluba na Dunaju, da se posvetujejo o svojem stališču v krogu drugih jugoslovanskih poslancev. Navzočnost vseh poslancev nufino potrebna. Rako dela socialna demokracija za delavce, so pokazali graški socialni demokrati. V četrtek dne 6. julija so Smeli graški socialnemokraški mizarski pomočniki shod, na katerem so sklenili, z dnem 10. julija nastopiti stavko, edino le z namenom, prisiliti delodajalce, da odpustijo krščansko-soeialne pomočnike. Jasno kaže ta slučaj, kako teroristično nastopajo so-ciji proti onim, kj si ne dajo kratiti pravice na samih sebih, namreč,, da se organizirajo, kakor sami hočejo, in ne, kakor rudečkarji predpišejo. V obče so pa tak| slučaji jako koristni, ker odprejo marsikateremu zaslepljencu oči, da sprevidi, da dela socialna demokracija za vse kaj drugega, koti pa za dobrobit delavstva. Liberalni lažnjivci. Iz Maribora dobiva „Slovenski Narod“ zadnji čas iz liberalnega tabora dopise, ki so polni najgrših laži iu psovk proti naši, stranki, posebno pa Še proti duhovnikom, za katere rabijo le besedo „far.“ Mariborski duhovniki, izvzeti so seveda samo dr. Medved in en frančiškan, se psujejo kot izdajalski farji, ker baje niso šli volit gospoda Sterna. Dr, Korošca in dr. Hohnjec a se navaja Imenoma, Čeravno je liberalcem najbolj znano, ker so na n ju prežali,, da sta z drugimi marijborskimi duhovniki vred hodila volit. Nazadnje odreka liberalni dopisnik mariborskim duhovnikom pr,a/vleo, veljati za narodne Slovence in jim pravi, da „ne sodijo več vi pošteno družbo.“ Upamo, da se bodo mariborski duhovniki znali ogibati perfidnih1 liberalnih prijateljev In da ne bo nobeden več letal za svojimi zasramovale!. Liberalci — na oslu. Zadnjo nedeljo so se liberalci' tolažili pri Ropanu v Ljubečni. Modre celjske glave so se posvetovale in posvetovale ter nazadnje odobrile žalski kancelparagraf in izrekle nezaupnico — dr. Korošcu. Ta pa) ta! Liberalci izrekajo dr, Korošcu nezaupnico! Da liberalci, dr, Korošcu ne zaupajo več, to je tak preobrat v slovenski politiki, da je — za poö’t! Kakor razvidno, še liberalna, stranka vedno jahai — osla,. V „Slovenca“ je nekdo utihoitapil) dopis, Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstvo za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: Cene nizke! Podpisani Jože Arlič obžalujem, da sem gosp. Jakoba Pader, posestnika v Novicerkvi v volilnem bojn z neosnovanim! trditvami žalil in ga prosim odpuščanja. ki opravlja tudi službo : : : : Orgamst cerkvenika se precej sprejme. Ponudbe s potrebnimi pojasnili in z župnikovim priporočilom se naj pošljejo vsaj do 20. julija na Cerkveno predsfojnišfvo Koprivnica (štajersko). Irojaii mojster f Celju » priporoča sv®! = S \ i ' I modni salon ta gospode, ! p? ti sb nahaja i novi posojilnici hiši na Ringu Zdravilišče TOPLICE na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice. Akratotherme 86°C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno cs-peSno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopaM basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in diužabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija. ===== Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ■■......»- Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča. mS- Za potovalno jjj sezono. \ X Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni K X kovčeki iz govejega usnja in bogato X s zalogo usnjatih galanterijskih S ^ stvari kakor oprav za konje, jahalne p potrebščine itd. priporoča ^ jjj Rudolf Novak, Maribor g ^ jermenar in sedlar — Grajski trg. ^ 2 Samo lastno izdelovanje. : % Kje se kupi dobro, po ceni in fino ObUValOf Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri Štefanu Straieku, Rovašha ulica 3, Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi Čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis. Z spoštovanjem Kjer sta v redu tek, prebada. Sta telo in duša zdrava! Tcrej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“ Slovenci pozor! Vam ni potrebno naročiti (f oam* ji pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago. Zahtevajte poseben cenik za birmo. Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar Irt zlatar £}yre§ Maribor Tegethofova cesta št. 39. Štefan Strašek, Celje, m S Prevzamem vsa dela M dekoracijske, slikarske In ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah. je piipravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Ljndska kakovost Kabinetna kakovost Gospodska ulica 5. Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana. Hotel Trabesinger v Celovcu : Velikovška cesta št. 5 Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko, se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188 VelIRe dvorane za shode in veselice. Lastnik: Ivan IMillonig. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive pedi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus,