Latnati mehurnik - [Koelreuteria poniculota Laxm.)
TRAJČE NIKOLOSKI,
dipl. inž. agr. (hortikultura)
OPIS
Družina: sapindovkc (Sapindaceae)
Latnati mehurnik je razširjen na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. V Evropo so ga prinesli okrog leta 1770, dandanes pa je po vsej Evropi razmeroma pogosto okrasno drevo. Mehurnik ali kelrojterija je do 15 m visoko, listopadno drevo z razprostrto zračno, okro-glasto, zelo široko krošnjo in zelenimi listi, ki jeseni orumenijo. Poleti se drevo okrasi z latastimi socvetji rumenih cvetov, iz katerih jeseni nastanejo napihnjeni bronasto rožnati plodovi. To drevo gojimo zaradi okrasnih listov, cvetov in plodov. Listi se jeseni lepo rumeno ali bronasto rdeče obarvajo. Cvetovi so rumeni in združeni v rahle, terminalne, pokončne, mnogocvetne, do 40 cm velike grozdaste late. Posamezni cvetovi so lahko dvospolni, moški ali ženski; široki so do 15 mm, imajo petkrpo čašo, štiri podolgovate, nekoliko nazaj ukrivljene, rumene venčne liste, osem prašnikov in iz treh plodnih listov zraslo tridelno plodnico. Plod je 4-5 cm dolga viseča, jajčasta in na koncu zašiljena, tridelna, napihnjena, ob zrelosti svetlo ali rdečkasto rjava glavica (odtod ime mehurnik), ki razpade na tri de-
le. V vsakem prekatu glavice je navadno po eno okroglo, do 8 mm debelo bleščeče črno in golo seme.
Rastišče
To je razmeroma skromna vrsta, najraje raste v globokih, rodovitnih, dobro odcednih, rahlih tleh. Prenese zmerno sušo, potrebuje precej toplote in svetlobe, zato ga sadimo na sončna in topla mesta. Dobro prezimi, saj je odporno na nizko temperaturo, občutljivejše so samo mlajše rastline.
Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji ni samonikel, vendar ga ponekod sadijo kot okrasno drevo, zlasti po mestih. Največ ga je na območjih, na katera seže vpliv sredozemskega podnebja, npr. v Novi Gorici, včasih ga opazimo tudi v hladnejših krajih v notranjosti Slovenije, npr. v Murski Soboti, nekaj lepih dreves raste tudi v Kosezah v Ljubljani. Na Celjskem ga najdemo le redkokje, med drugim, kot kaže fotografija, na Vrtnarski šoli v Celju. Ker je lepo, skromno in ne preveliko drevo, bi ga v Sloveniji lahko pogosteje sadili.
%/> Slovenski čebelar 4/2005 - letnik CVII 111
Zre// plodovi in listi Rdeče obarvani zreli mehurnika	plodovi mehurnika
Cvetenje
To je poligamna in žužkocvetna vrsta, cveti julija in avgusta, precej časa po olistanju.
Razmnoževanje
Razmnožujemo ga jeseni s semeni (seme mora biti stratificirano), vegetativno pa ob koncu zime s koreninskimi potaknjenci.
Uporabnost
Kot okrasno drevo je mehumik zelo cenjen zaradi lepih rumenih cvetov, jeseni obarvanih listov in zanimivih, jeseni na daleč opaznih plodov. Raste počasi in ne dočaka visoke starosti, primeren je za sajenje posameznih dreves ali skupin, prav tako za drevorede. Iz trdih črnih semen izdelujejo rožne vence.
Med drugimi vrstami mehurnikov naj omenim K. pa-nicilata »Fastigiata« s stebrasto krošnjo ter pozno poleti cvetočo K. paniculata »September«. Iz Sečuana na Kitajskem je različica K. paniculata var. Apiculata, ki
Zeleni plodovi mehurnika Nepopisni užitek za Foto: T. Nikoloski čebele in druge žuželke
ima do 40 cm dolge, ponekod dvakrat sestavljene liste z neenakomerno krpatimi členi. Cvetovi mehurnika so uporabni v zdravilstvu in za pridobivanje rumenega barvila. Pomembni so zato, ker izdatno medijo, tako da so med cvetenjem polni čebel in drugih žuželk. Mehur-nik cveti julija in avgusta, cvetove pa množično obiskujejo pridne kranjske sivke. To je za čebele zelo koristna medovita rastlina, saj cveti prav v obdobju, ko drugih izdatnejših čebeljih paš ni več.
Donosi medu v domovini mehurnika so od 25 do 30 kg na panj na leto. Pri nas čebele rade obiskujejo cvetove te rastline, o donosih pa ni zanesljivih podatkov, ker pri nas to drevo ni dovolj razširjeno.
Zanimivosti
Latinsko rodovno ime izvira iz imena nemškega botanika Josepha Gottlieba Kölreuterja (1733-1806), ki je med prvimi začel preučevati posledice križanj med rastlinami.
Mehurnik na Vrtnarski šoli Celje	Mehurnik	v	Novi	Gorici	Cvetovi	in	nezreli	plodovi
112 Slovenski Cebeur 4/2005 - letnik CVII