Razne novice. * Osebna vest. Sodnijski pristav gosp. Pot o č n i k je premesčen iz Celja v Gornjigrad. — Za podpredsednika pri visjem deželnem sodiačn je imenovan predsednik deielnega Bodisča v Celovcu g. Alojz Walter. * Zaupni shod v Mariboru. Slovenski stajerski državni poslanci 80 sklicali za zadnji četrtek dne 1. marca zanpnike iz cele Spodnje Štajerske, da se posvetnjejo o vladnem zakonskem nacrtu glede volilne pravice. Vabilu se je odzvalo mnogo rodoljubov. Izmed državnih poslancev sta bila navzoča Robič in vitez Berks, dr. Ploj sejeopravičil, ker je bolan na inflaenoi, izmed deželnih poslancev smo zapazili Roskarja, Kočevarja, Vošnjaka, dr. Jurtela, dr. Hrasovca. Obsirno ao govorili o stvari Robič, dr. Eoroiec, dr. Hrašovec, dr. Pipns, dr. Rosina, dr. Sernec, dr. Grossmann, dr. Mayer in drngi. Nazadnje se je soglasno sklenila slededa izjava: nNa zanpnem sboda v Mariboru 1. marca 1906 mnogostevilno zbrani zaupniki spodnjestajerskih Slovencev načeloma pozdravljajo vladni zakonski načrt splosne in enake volilne pravice, ogorčeni so ps, ker ista ni primerna niti steviln, niti denarnemu niti krvnemu davkn štajerskib in koroskih Slovencev in tako obsoja Slovence na Stajerakem in Koroskom kot manj rreden narod. Slovenski zanpaiki odločno zabtevajo pomnožitev slovenskih mandatov na Spodnjem Štajerskem na 8, na Eoroškem na 2 ter da se vladna predloga glede 868tave volivnib obrajev za mesta in trge na Spodnjem Štajerskem primerno popravi, posebao pa, da se predrngači nenaravna sestava glede mestnega celjskega volivnega okraja." * Na branik za svetinje! Dan 7a dnevom slisimo, da delajo naši sovražniki na vse kriplje uničiti krščanski zakon; zlasti po mestih nabiiajo na tisoče in tisoče podpisov proti leločljivosti zakona. Ta bo odložilo samo ljndstvo na deželi; a žalibog, ljndstvo večinoma ne ve, za kaj se gre; ednajsta ura je, a ljndstvo po deželi še mnogokje ni dobilo nikakšnih pojasnil in se nič ne atori v ohranjeoje krsčanskih nacel o zakonu! Goapodje na deželi, posiljajte vendar pole od hiše do hise, ter razjasnjnjte črne namene sovražnikov! * Ugodnosti za naborne zavezance so po § 34. v. z. od 11. aprila 1889 drž. zak. 41 za sledeče: 1. edini gin za delo nesposobnega očeta ali matere vdove, ali pa edini zet, 2. po amrti očeta edini muk za delo nesposobnega starega oceta ali Btare matere-vdove, ce nimajo ti nobenega sina, 3. ediai brat ali polbrat osirotelih bratov in sester, kakor tndi edini polbrat bratov ia sester brez očeta. V prosnji morajo biti natanko dokazani vzroki ngod noeti, katere mora potrditi občinski urad s takozvanim spričevalom nepogresnosti, (ki se dobi r tiskarni sv. Girila v Maribora); priložiti se mora od župnijskega nrada izgotovljena in potrjena rodbinska dopovednica; sledojič morajo priložiti dotični prošnjiki, ki ao posestniki, zemtjiške pole in davčne knjige, oziroma dotične placilne pole. Prošnja se poslje na pristojno okrajno glavarstvo. * Mili daroviza družbo vednega češfienja: Veržej 20 E, Brežice 45 E, Rajhenburg 30 E, Zabukovje 7 E, Sv. Ilj pri Turjaku 12 E 50 v, Misijonska hiia sv. Jožela pri Mariborn 20 E, Spodoja Polskava 10 E, Sv. Peter in Pavel v Ptnjn 42 E 66 v, Sv. Jnrij pod Taborom 100 E, Čadram 10 E, Sv. Barbara pri Vurbergu 53 E 20 v, Hajdin 30 E, Skomarje 91 E 83 v, Sv. Vid pri Valdeku 10 E, Vurberg 63 E. cerkev sv. Alojzija v Maribora 14 E 90 v, Galicija 40 E, Vransko 23 E 50 v, Sv. Andraž nad Polzelo 42 E. Mariborski okraj. m Maribor. Neki predrzen tat je odneael iz stanovanja gospe Scherbanm denarja in drago* cenosti v znesku 4490 kron. Zjntraj med 6. in 7. nro, ko je sla gospa v cerkev, je vlomil v omaro, kjer go bile te dragocenosti shranjene. Zato se opravičeno surni, da je moral biti tat jako dobro znan v hni! — Gostilničarka pri BZlatem levu" na Šmidovem trgn gospa Reza Golob je dne 3 t. m. nmrla. — Delavec v Scherbanmovem mlinn Jnrij Pesl, rojen v Jarenhr, se je dae 2. t. m. obesi1. Zapustil je ženo 8 petimi otroci. Eaj ga je do tega privedlo, se ne ve. m Puščava. V nedcljo, dne 4. marca 1906 je imelo tnkajšnje kat. delavsko drnštvo podnčno zborovanje po službi božji. Govoril je domači gosp. župnik G. Z r n k o o razdrnžitvi av. zakona. Zvesto smo poslušali delavci vnetega govornika. Istotako 8mo izrekli delavci avoje ogorčenje proti delovanju drustva ,,Svobodna šola" (^Freie Schule"). Podpisalo 8e je lastnoročno na posebno polo proti novim nakanam brezverskih nasprotnikov bliza 50 podpornih in rednih članov katol. delavskega druitva. Drogo pončno zborovanje se bo vrsilo v nedeljo, dne 22. aprila. Udje, ndeležite se ga takrat do zadnjega vsi. Pa tndi drngi naj bi se v velikem steviln ndeležili predavanja, aaj smo vsi v sedanjem razbnr kanem časn podnka potrebni. Drnitvo bo skrbelo, da se bodo taksna podnčna predavanja redno vsak mesec vršila. Drnstvo bo imelo dne 19. marca t. 1. kakor vgako leto na praznik sv. Jožefa ob 10. uri alovesno sv. mašo b pridigo. Delavci, ndeležite se vai! m Rogoznica. Zmrznjenega ao nasli na snegn dne 26. m. m. ne daleč od domače hiae 77 let starega Martina Weber. Bržkone ae mn je zmeaalo, ker je vatal iz postelje v hlevn ter ael na pol nag v mrzlo noč. Eakih 100 korakov je pa obleial in zmrznil. m Nasova. Tnkaj je umrl nedavno apoitovan posestnik Bostjan Ejlec. Rajni je vrl značaj, zato je tndi cela vas žalovala ob njegovi amrti. Sveti mn večna luč! m Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je dno 19. febr. vrl narodni mladeni« Avgustin Ozvatič v Župetincih a Treziko Eaučič iz Pesenega vrha, iate žnpnije. Poroka se je imenitno obhajala. Zbrani družbi 86 je tudi navduSeno govorilo, poaebno zaročencema, ker je ženin bil nd bralnega broatva ter pristopil v zadnjem času tudi k tambnraškemu zborn, a žalibog valed drngega poklica spet odstopil. Mladima zaročencema želimo obilo sreče in blagoslova! — Pri nas, pa še bolj po čaanikih kakor doma, je v novejšem časa postola velika praaka radi nemakega nčnega jezika v 4. in 5. razredn na naii že itak slovensko-nemiki ljadaki soli. S posebno vnemo aavdainje za to kramaraki ,Stajerc". Treba iam torej z istino na danl Naša aola je petrazredna z okroglo 400 otroki, od katerih niti eden od doma ne zna niti besedice nemški. Na tej soli se že v 3. razredn nči na teden po 3, v 4. in 5. pa po 4 nie nem- ščina, aeveda na podlagi materinega jezika, kar je edino pravo. Otrok, ki se torej hoče nančiti nem- ščine, ae toliko nanči, kolikor se splob kot otrok naučiti more. V dokaz temu so naši dijaki, katerib je t novejšem casu precej in ki 80 šli naravnust iz domače sole v gimoazijo ter vsi prav dobro aapre- dujejo. Bolj koriatno, kakor nemačina, bi bilo za naie kmečke otroke, ako bi se jih poučevalo kaj več o kmetijgtvu. To bi bilo celemu kraju v prid in zato je paČ pametna zabteva, da se naj rajši od- pravijo ae tiste nre, ki ae porabijo sedaj za nemšcino, ter ae naj v solah poučnje toliko več o kmetijstvn. Nobeden Nemec Tas, kadar pride knpovat sadja, ne bode vprašal, ali zcate nemški, pač pa, ali imate lepih jabolk in koliko? Eaj pomaga čevljarju, če zna nemški. pa ne zna čevlja narediti? Kakšen kovač bo isti, kateri se v svojih letih, aamenjenih za nčeaje kovaske obrti, uči še mizaratva, šivanja in recimo lončarstva — iz njega ne bode niti kovač, niti drng obrtnik. Tako je v soli! Sam preavitli naš vladar 86 je pred kratkim proti aekemn morav- skemn poslancn izrazil: Otrok spada v narodno solo, nemaki v nem$ko, česki v česko itd., slovenski torej v slovensko! Ta stavek zapisite si globoko v src6, t prid bode vam ia vasim otrokom. Otroci se naj ucijo v soli mialiti in to se bodo nančili le tedaj, če jim bode učitelj govoril t jezikn, kojega raznmejo. Eot pravi bedaki prisli pa bodo alovenski otroci iz nemške šole, nančili se bodo morebiti par atavkov, drngega znanja pa ne bodo nobenega imeli. In na eeko drngo reč moramo opomaiti svoje rojake, ki jim bo postala jako neljnba, če se nreaniči želja naaprotoikov. Z nemško solo bo namreč poatal po- treben šesti razred. Ta razred se bo moral prizidati ali na novo zidati in se za to knpiti nov proator. Prijatelji ljndstva, nemčnrji, vam bodo pripomogli torej do gotovih 20 ti80č goldinarjev novih atroskov. Rea, za tako svoto je vredno, da se potegnjete za nemiko Solo! Pa ie nekaj nam je na arcn! Zdaj, ko bi bilo tako potrebno pončevati nase se vrlo Ijndstvo o črnih nakanah nekaterih zaslepljencev, bila bi nam kaj dobro doala poučna predavanja bralnega drnštva. Toda ne iz pametnih razlogov, ampak iz »itnoati nekaterib oseb se je zabranila šola bralnemu društvu ter ae zanesel prepir med nas aame! Veliko šolo imamo, sami smo si jo zgradili, ne pa oni sitneži, po nedeljah stoji prazna, a mi ne gmemo v njo, da bi si v njej izpopolnjevali 8vojo izobrazbo. Farani ne amemo več preatopiti aolskega praga! Niti omara za knjige bralnega drnštva nima več prostora v nasi soli! Nas ao izgnali ven, naše izobraževalno delo ovirajo, in aedaj jim silijo nem- čnrji v solo. Manj straati in več modrosti bi bilo tndi na sloveaski atrani želeti in valovi nemčurakih nasprotnikov, ki se sedaj zaganjajo v naa, bi nam ne mogli ikodovatil m Sv. Jakob v Slov. gor. Mianli ponedeljek je nmrla tnkaj po dolgi bolezni v 78. letu svoje sUroati Ana Beloglavec, bivsa posestnica ter mati našega spostovanega velepoaeatnika, goBtilničarja in mesarja g. Matije Peklarja. Pogreb je bil v četrtek ob spremgtvu velike množice sorodnikov in vasčanov. — Pred 14 dnevi smo pokopali Marijino hčer Amalijo Fluher na Ročici. Dve leti je bolebala za nensmiljeno jetiko, katero je vedno voljno prenasala. Zbog slabega vremena ndeležila se je Marijina drnžba v velikem stevilu, ki ji je zapela pri odprtem grobu v alovo lepo peaem, da se je maraikatero oko razsolzilo. Omeniti bi se bilo, da so se pri nas po smrti rajnkega organista pri ljudstvn tako priljnbljene nagrobne pesmi kakor: BOj dnia, dojdi k svojemn" in nEaj je človek na tem Bvetu' ter drnge popolnoma opustile. Vendar ae imamo aadejati, da se ta stara navada zopet nvede, aaj imamo mladega, nadepolnega in za petje navdnienega organiata. m Sv. Ropert v Slov. gor. Na pustni torek 80 je poBestnikov ain Eonrad Fras v Zgor. Voličini pri atreljarjn z možnarji hudo ponearečil. Pri vaipavanjn smodnika v topli možar ae je smodnik vnel in fanta na licn in rokah težko poskodoval. Velike bolečine je moral preatati, ker ima cel obraz pečen. Tndi obleka ae mu je vnela, katero pa je k areči njegov oče o pravem času ugasil, da se ae ni večja nesreča zgodila. Ubogega fanta je prepeljal oče v mariborBko bolnišnico, kjer bode kmalo okreval. m Slovenska Bistrica. Nekdajni lastnik O8DJarne Mibael Nasko je dne 5. t m. nmrl. Roien je bU 1. 1836. m Studenice. Prihodnjo nedeljo, 11. marca bode imela kmetijska podružnica po alnžbi božji ob pol 3. pouden shod. Govoril bode g. Fr. J a n ž e k o v i 6, nrednik »Gospodarskega Glasnika" o »zimskih kmetijskih solah". Potem bo razgovor o gospodarskih za devah. Udje in prijatelji kmetijskega napredka prijazno povabljeai. Vodstvo. m Poljčane. Tukajsnji trgovec Hans Wonk priporoca avojo trgovino v pŠtajercua. No, ce bi hodili k njemn sami Štajercijanci knpovat, bi gotovo kmalo zaprl Wouk svojo trgovino. Ptnjski okraj. p Ptuj. Prvi vinski sejem, kalerega je priredilo kmetijako drastvo za ptnjaki okraj, je imel večji nspeh, kakor se je pričakovalo za prvo tako prireditev. Prišlo je okoli 120 vinogradnikov, ki 80 nndili nad 4000 hl vina, in sicer večinoma lanakega pridelka in le malo prejsnjih letnikov. Lanski pridelek je bil splosno prav dober, deloma celo izvrsten. Tudi cena ni bila pretirana, večraoma 40 do 50 v liter. Eupcev je doalo blizu 50 in sicer večinoma iz Spodnje Stajerske, le 3 80 bili iz Srednjega Štajerskega in 5 jih je bilo iz Eranjskega. Za večjo ndeležbo krčmarjev dan vinakega sejma ni bil ngoden, ker ao imeli ravno pustne dni opravila doma. Vendar ae je prvokrat na sejmu prodalo nad 500 bl. Gotovo pa 86 je prodalo več, toda odborn se ni naznanilo. Eer ae bodo od zdaj naprej vinski sejmovi po potrebi vsako leto prirejali, poaebno ako očeti minoriti prepnstijo odboru dokaj pripravne proatore, ostane zato izbrani odbor se tndi nadalje aknpaj. Ta odbor je pripravljen dati brezplačno vsakemu interesentu zabtevana pojasnila v tem. kdor se ima v ptujakem okrajn vino na prodaj, iz katerega vrba in po kaki ceni. Eer pa odborniki niso vedno zbrani, kaže, da se obračajo knpovalci in prodajalci pismeno do načelgtva BKmetijskega druitva za ptnjski okraj v Ptnju". To ime pa je treba pri naslovih natanko zapiaati, da ne pridejo pigma v krive roke. Za odgovor je treba priložiti znamko. — Na Bregn so naali dne 1.1. m. delavca Antona Eaakler zmrznjenega na nlici, kjer je pijan obležal. — V hlevn gostilne BPri novem svetu" se je obe8il dne 5. t. m. doslnžeai vojak Janez Nekrep, doma od Sv. Eriža nad Mariborom. — Eakor sliiimo, je podpisal Oraig polo za razdrnžaoat sv. zakona. ^Stajerc," kaj pravia tiktemn! Upamo, da nam pojasnis ta korak velikega ^prijatelja" katoliskih slovenakih kmetov! p Nabori v ptujskem okr. glavarstvu. I. Za aodnijski okraj ormoski v gostilni g. Skorčič poprej Hafner v Ormožn in sicer: v petek, dne 9. marcal906 zaobčine: Vodranci,Frankovci,Ormož, Velika Nedelja, Hardek, Hermanci, Jastrebci, Eog, Eoračice, Hum, Lahonci, Litmerk, Mihalovci, Sv. Miklavž, Obrežje, Podgorci, Središče, Pnsenci, Rnneč, Savci; v soboto, dne 10. marca za občine: Samožani, Salovci, Šardinje, Žerovinci, Sodinci, Trgovič, Trnovci, Veličane, Vitan, Vičanec, Bratonečice, Brebrovnik, Cvetkovci. — II. Za sodni okraj ptujaki v gostilni nWei88enstein" poprej BPetovartt v Ptaju: v torek 13. marca za občine: Slovenjavea, Sv. Andraž v Leskovcib, Šv. Andrai v Slov. gor., Sv. Barbara, Destinci, Dolena. Dolič, Dravci, Dragovič, Sv.Trojica v Halozah, Sv. Elizabeta, Formin, Gajovci, Gorenski vrh, Gradise, Grnsknvje; v sredo, dne 14. marca za občine Groskovec, Hajdin, Jiriovci, Janžovci, Št. Jaaž na Dr. poljn, Jurovec, Livanjci, Erčovina, Eicar, Hlaponci, Malaves, Lanca ves, Podlebnik, Sv. Lovrenc na Dr. polju; v četrtek, dne 15 marca za občine: Sv. Lovrenc v Slov. gor., LočiČ, S?. Marjeta, Markovci, Meretinci, Mezgovci, Majsperg, Moškanjci, Nova cerkev, Ptnjska gora, Veliki Okič, Pacinje, Prvenci, Spnhlja; v petek dne 16. marca za občine: Pobrež, Podvinci, Polanci, Polensak, Zg. Pristova, Bnkovci, Rogoznica, Breg, Zabovci, Zagorec, Sakosaki, Zavrč, Sedlssek, Skorisnjak, Slatina, Slomi, Mestni vrh, Stojnci, Stoperce; v 8oboto, dne 17. marca za občine: Trnovci, Trnovski vrh, Trnovska vas, Drstelja, Turiki vrh, Sv. Urban, Vareja, Velika varnica, Bratje, Vintarovci, Biiečki vrh, Sv. Bolfenk, Borovci, Vnrberk, Cirkovce. Za sodniokraj rogaški v gostilni Bezensek v Rogatcn: v četrtek dne 22. marca za občine Dobrina, Donačka gora, Sv. Trojica pri Slatini, Sv. Florjan, Sv. Mohor, Sv. Eatarina, Eostrivnica, Eočice, Nadole, Nimno, Plat, Rajnkovec, Sv. Rok, Rogatec, zdravisče Slatina; v petek dne 23. marca za občine: okolica Slatina, Žetale, Spod. Sečovo, Tokačevo, Črmožiie, Breatovec. p V Moškanjcih se je uatanovilo v nedeljo, dne 25. m. m. gasilno drnstvo. Za načelnika je izvoljen g. Donaj Vid, občinaki predstojaik. Erepko naprej! p Dornova pri Ptuju. PodpiBani izjavljamo, da tatinski Franc Rep ni oženjen tnkaj v Dornovi, kakor je nSlov. Goapodar" v 8. stevilki pod notico wSv. Lovrenc v Slov. gor.u porocal. Isti je iz Eu- kove in je oženjen z neko deklu Mico C?etko iz Borovec. Tukaj je le naatanjen od novega leta sem kot volovski hlapec pri grasčaku pl. Pongrac-u. — Blaž Firbas, obč. 8vet., Jnrij Belsak, Franc Polanec, Martin Hrga, Franc Cnš, Franc Hrga, Jnrij tŠegula. p Kmetijsko društvo za ptnjski okraj naznanja svojim drnatvenikom, da bude tudi letos naročevalo vsakovrstna semena najboljših vrat, posebao deteljna, pesna, oves, krompir, aploh vae, kar bi drnitveniki potrebovali. Naročila ae sprejemajo v pisarni poleg poaojilnice vsak delavaik dopoldne. Dobro bi bilo, 6e bi vaak v kratkem naznanil, česar potrebnje, da 86 naročila labko izvraijo pravocasno. — NačeUtvo. p Sv. Barbara v Halozah. Letoanje leto ae je za našo žapnijo začelo zelo žalostno. Neizprosna 8mrt je kar po vrsti pobirala svoje žrtre. Tako je med drngim nmrl stari Eorenjak, tri tedne pozneje njegov vrli sin Tonček, obč. predstojnik, in dan pozneje starosta takajsnjib mož, Jar. Hvalec, po dom. Riižni, v atarosti 88 let. Več let je aodeloval v svoji občini kot odbornik in pozneje občinski predstojnik, kot nd kraj. solskega sveta in cenitelj. Bil je navzlic svoji viaoki starosti čil in zdrav do zadnjega ter imel se poaebno arečo, da je čital lahko brez naočnikov. Dobro urejeno poaestvo je prepustil svojema skrbnemu m varčnemu sinn Tončekn. Bodi vsem pokojnikom zemljica lahka. — Pa tndi kaj veselegaimamoporočati.Tokajsnje bralnodruatvo nam je priredilo na mastno nedeljo gledisko predstavo, saloigro ^Raztresenca". Bilajeprav primerna zarjta čas, ko je vaak rad vesel. Nasa ^varoska" goapoda je bila prav dobro zastopana. Hvala nji, kakor tndi č. g. žnpnikn Eraljn in vsem, ki ao priili ž njim. Žalibog, da je bilo zopet tako malo kmečkega ljndstva. Pogresali amo se oelo mnogo udov bralnega društva. Saj so vendar gledaliske predatave tudi pripomoček k nadaljnemn izobraževanju. Eje pa je bila naša mladina? Eaj pa delajo fantje in dekleta v drngib krajih? Ne čitate li, da ao pridni ndje bralnib društev ter da delujejo pri petja, igrah itd. Eaj pa vi ? Ne spite še dalje ? Vzdramite se ter bajd na delo? Pristopite v prav obilnem številu k bralnemn drustvn ter marljivo čitajte ia sodelujte pri petju, tambnranjn in veselicabl S tem se boste izobrazili ter tako pokazali svetn, da nočete zaoatati, temveč da želite napredka. Eakor hitro 86 bo le nekaj teh mojih želj izpolnilo, Vam bom, goapod nrednik poročal, kajti hočem, da ae tndi Vi z menoj veaelite. Zdravo! p Velika Nedelja. Eaj mislite, dragi čitatelji, da, mi pri Veliki Nedelji nič ne naprednjemo? 0 da, v marsikaterem ozira smo zadnji čas pokazali, da gremo s časom naprej, in aicer mladi in stari. To vam kažejo dejstva in stevilke: ko smo bili zbrani na srebrni poroki naiega odličnega, v narodnem in verakem ozirn zavednega gospoda Florijana Knhariča, župana na Lešnici, nabrali smo precej kronic za drnžbo av. Cirila in Metoda. Na Miakovi gostiji pn «t gostje nabrali za drnžbo Vednega česčenja 402 E. Poanemanja vrednol E dnižbi 8v. Mohorja jih je pristopilo letos 20 vefi aego lani, tako, da imamo sedaj 218 udov. Naročnikov .Glasnika" je okoli 80 in ^Bogpljuba" okoli 20; RCvetja bv. Frančiška" 12, mnogti novih naročnikov BSlov. Goapodarja" ia BNasega Doma". Bralno drnstvo ima že bizu 100 ndov, mladeniška zveza okoli 30 značajnih fantov. Tadi podpise za protest proti nameravani spremembi zakona smo nabirali in vsi aasi možje, fantje in dekleta so 86 z najvecjo ogorčenostjo nad protiverskimi roparji z velikim nafdusenjem podpisali, tako da smo poalali mi sami 2117 ugovornib podpisov. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Pevako in bralno društvo ,Zvonu je imelo 18. febr. avoj redni občni zbor. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen A. Pajtler. Odborse je razdelil sledeče: podpredgednik A. Janežič, blagajnik M. Salamnn, knjižnicar D. Pinterič, tajnik F. Earbas, odbornika J. Mesko in F. Simonič, odbornikova namestnika 0. Vrbnjak in M. Dolinar. Drastvo je naroceno na 11 časopiaov. p Lešnica pri Ormožu. Srebrno poroko sta obhajala dne 22. t. m. zakonska Florijan in Terezija Euharič. Mož je že 28 let žnpan, okrajnega zagtopa in cerkveni kljncar. Na gostiji je bila tndi glavljenčeva mati, Slletna vdova Ana Enharič. Gosp. A. Haller je nabral pri tej priliki 7 E 40 v. za drnžbo av. Cirila in Metoda. Bog daj slavljencema srečno starost! p Zavrč. Lep nspeh je doaeglo tnkajaaje bralao društvo a svojo veselico dne 18. febr. Eako da ae naae dobro ljudstvo zanima za drnstvo, pokazalo je a svojo nad vse pričakovanje veliko ndeležbo. Počastili ao nas tudi v izvanredno velikern številu naai požrtvovalni sosedi od Sv. Barbare, potem gostje iz probujenega Sv. Benedikta v Slov. gor., iz Ptuja in iz bratske Hrvaske. Vsem bodi izrečena srčna bvala. Slavnostni govornik g. Roškar je krasno in jedrnato razložil namen in veliko važnost bralnih drustev za današnje čase. Poučljiva igra BSanje" se je predstavljala v občno zadovoljnost. Vso slavnost pa je še poaebno porzdigovalo krasno petje moskega zbora od Sv. Barbare in milodoneči glasovi tambnnc. Dokaj smeha m razvedrila je nndila prosta zabava. Poaebno hvalo pa moramo izreči blagi gospej Mihelič, ki je tako požrtvovalno podpirala odbor pri vaeh pripravah in tako največ pripomogla k tako sijajnemu UHpetau. p Sv. Andraž v Slov. gor. Na pnatni torek zvečer, okoli osme ure, je začelo goreti v Vitomarskem vrhn viničar8ko poslopje č. g. Jakoba Očgerl, žnpnika pri Sv. Andražu v Slov. gor. Zgorela je tudi sosedna viničarija Marije Vršič, kmetice v Vitomarcih. škoda je velika, vzrok požara ni znan. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V nedeljo, dne 25. m. m. po noči je neznan tat nkradel preproge in altarna pogrinjala iz žnpne cerkve. Vrednost izmaknjenih stvari je precejšna. Orožniki go sicer zjatraj začeli pridno iskati tatn, toda ogrska meja je preblizu in tat je bržkone smuknil čez njo. — Dne 3. t. m. je umrl obcespostovani Franc Eramberger v Ljntomern. Rajni je bil član vojaškega veteranskega drnstva pri Sv. Erižn, katero mn je kot prvemn nmrlemn članu od drustveaega obstanka priredilo skoraj popolnoma vojaski pogreb. Za križem, katerega so nosili trije najstarejši dlani, je svirala godba ginljive žalostinke. Za 6. duhovščmo pa so drnstveniki nesli zemeljske ostanke svojega tovarisa, ostali pa so po vojasko stopali kraj njih v špalirju in se pri odprtem grobn so mn pri polaganju v zemljo skazali zadnjo čast. N. v m. p.! 1 Cven pri Ljutomeru. Tukajšnje BBralno drostvo" se je razdrnžilo. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 1. marca je nmrla 75 letna Franca Lubi, članica Marijine družbe. Bila je blaga dusa in asmiljenega srca. N. v m. p.! 1 Babinci pri Ljutomeru. Znani Bvisokorodni" ljntomerski jabalec je samozavestno jabal po travniku nekega tukajšnjega kmeta. Eo nato kmeta sreča, se mn raz svojega krasnega konjiča. — neki dopisnik BDomovine" ga je imenoval Bk]juseu — porogljivo nagmeji ter reče: ,Pridite si zato k meni po enega bleba!" (Mož ne zna slovenski; mislil je bleb kruba kot odškodnino za jabanje po travniku.) A kmet mu dobro zasoh: rVaša žena niti nima toliKo moke, da bi speklaenega bleba". 1 Rajžihar pri Ljutomeru. V decembru 1. 1904. je pisal ^Štajerc", po domače ,giltna krota', tako-le: nZa g. kaplana je zares velika sreča, da so ga prestavili ravao v Ljntomer4. Lažiprerok jo je spet slabo pogodil. Februarja 1. 1906. daje aam aebi po zobeh, ko ravno istega gospoda imennje nžegnani nezadovoljnež". Uredniski koš ,Štajerčev\ vprašamo te, ali sedi poleg tebe morda nžegnani zadovoljnež"?? Prazni kosek, gotovo se sramujes, da si prišel v roke znanega nžegnanca", ki je kot ,vzor dubovnika' prevzel preimenitno nalogo nčrez slabo dnhovsčino vselej biti na straži!" Najbrž vsled avoje globoke, po nenmornem trudu pridobljene učenosti in pa zaradi svojega vzglednega življenja je znani Bneznanec" nasel pri Ornikovem starešinjstvu miloBt in visoko odlikovanje, da si sme prilastovati del škofovske oblaati, namreč Bčrez alabo dnhovščino biti vselej na straži!" Miroljubne gospode dnhovnike nŠtajerc" hvali, Bdruge8 pa krtači. Da, da, aŠtajerc" najbolje ve, kdo je goreč, nčen in neustrašen dnhoven, ki ne isče drugega, nego čast božjo in zveHčanje duš, takega odliknje 8 čaatnim naslovom Bvzor pravega katoliskega dubovnika", Bizvrstnega nadzornika", in če koga (n. pr. g. Zavadila) spozna zarea kot najvzomejsega v vsakem ozira* ga visoko odlikuje, da mn nmastnoa slnžbo pri nredniskem kosn, in 8 to službo so v zvezi velike nblasti in izredne prednosti pred ogtalo duhovšcmo. Čnjte, celo gg. dekani, kakor n. pr. ljutomerski, so tako arečni, da dobivajo od ^Štajerca" modre nasvete in nanke, kako naj gg. kaplanom nalagajo Bveč dela". Ljntomerska žnpnija je zelo obsežna in za pastirovanje brez dvoma ena izmed najtežavnejsib v skofiji. Da o drngih opravilih gg. kaplanov molčimo, je dovolj povedano, da gg. oskrbujejo težavno katehetsko službo v 23 razredih. Sicer pa, kdor 86 hoče prepričati o Bpremalem" delu takajsnih dnsnih pastirjev, naj se vsaj za en teden naaeli v Ljntomern ter jib naj opazuje korak za korakom. Gospod Btehanta, kakor jih BŠtajerc" imennje, W gotovo odločno ugovarjali proti Štajerčevim nasvetom in pohvalam — saj poznamo njih odločnost in resen nastop za dobro stvar, a žal ne zvedo nič, ker kot skusen mož takega umazanega lista nikakor in nikdar ne morejo vzeti v svoje roke. Rajžiharski opazovalec. 1 Sv. Jnrij ob Ščavnici. Za občino Sv. Jurija ob Ščavnici so sa 1. marca vršile že drug.krat obžinske volitve. Stali ste si nasproti dve stranki, narodna in bračkijanska. V tretjem razredu se bračkijanska atranka volitve niti ni udeležila, svesU si gotovega propada; bili so toraj izvoljeni zanesljivi naroda aki 8 34 do 36 glaaovi. V drugem razredu 80 spet bili izvoljeni z večioo glasov 3 narodnjaki, za četrtega odbornika je žreb odločil bračkijanca. V prrem razredu so prodrli z enim glasom večine braekijacci, to pa po tem, da sta dve vdovi, krčmarica Slaaa in vdova dolgoletnega bivsega csrkveaega kljncarja Eatreja Eorosak dali pooblastilo bračkijancem. Slana se je zaprisegla bila, da nobeni stranki ne da pooblastila, no, na dan volitve ziutraj 80 8i ga vedeli pridobiti od nje bračkijanci. Enako je zagotavljala Eatreja Korošak, da ne da pooblastila nikomur, pa ga je vendar dala — braSkijancem. Bračkijanci so k volitvi na vozn pripeljali tndi bolenega Jožefa Svetonja iz Blagusa, volilca v 1. razredu. Revež je bil tako alab, da Se ni mogel v volilno sobo, ko je bil izklican, še le na zadnje, ko so že vsi volilci oddali glasove, si je toliko opomogel, da je prisel pred volilno komisijo in volil svoje pristaše bračkijance. Odbor steje toraj 7 zavednih narodnjakov in 5 bračkijancev. Volitve so se vršile mirno. Volilni komisar je bil sam c. kr. okrajni glavar. Hvala vsem zavednim narodnim volilcem! Slovenjegraški okraj. s Slovenjgraški okrajni zastop si je dne 3. t. m. izvolil za načelnika g. A. Giintberja, za ajegovega namestoika lesotržca g. Pernata. s Ribnica na Pohorju. Zadnjo nedeljo, dne 4. marca je imelo nase bralno draštvo shod s poučnim govorom o nerazdružljivosti zakona. Zborovalci so se v poaebaem sklepn izrekli soglasno proti brezverski nakani ter podpisali ugovorne pole. 8 Št. Ilj pod Turjakom. Naši vrli možaki in dekleta, v zvezi s pevskim zborom, s nam dvakrat priredili gledališčne predstave. Na 18. febr. ao igrali BŠtnporamoa in BGermanicoa. Bilo jih je res veselje gledati, kako so vsi vzorno nastopali. Posebno ginljivo je bilo videti Germanico, ker se je z vaem svojim ponižnim obnasanjeni kazala kakor živa podoba nedolžnosti. Na 26. febr., to je na pustni ponedeljek zvečer, pa so predstavljali tri igre. Šaljivi Bkovač" je kaj dobro pokazal, da je najboljae, če maiopridni in lenubasti dijak knjige popusti in kjadivo vibti. Tej nad vse smešni igri ste sledili se dve. Vzgojevalna nNedolžnost se je izkazala" in BEako se je nedolžnost maščevala", učeč, da imajo tudi preproste in revne deklice, če so krščansko vzgojene, plemenito srce. Eer so vsi igralci najspretueje kazali, da mora poštenost biti že tnkaj spoznana in poplačana, je marsikomn privabilo solze v oči. Pa namen predstav in veselic ni bil samo pustni. da bi se veselili, ampak plemenitejsi, ker se bcdo dobodki porabili za potrebe revnih šolarfikov. Gledalci, od blizo in daleč, so do zadnjega kotiča aapolnili veliko dvorano ter z zanimanjem sleuili navdušenim in spretnim igralcem. 8 Šoštanj. Zopet hnd udarec za nas šoštanjske Slovence. Zgnbili smo vrlega narodnjaka g. Jožeta Ravlen, klobačarja. Umrl je, od kapi zadet. Ž njim amo ob enem izgnbili tudi volilca v II. razredn. N. v m. p.! 8 Šoštanjski okraj. Še enkrat se opozarjajo vai župani, občinski avetovalci in občinski odborniki sostanjskega okraja, da pridejo na shod žnpanov in občinskih odbornikov, kateri ae yrsi v nedeljo dne 11. t. m. v hotelu Avstrija v Šostanju. Začetek ob 2. uri pop. b Marenberg. Učitelj H. Dietner je 1.1. m. nmrl. Konjiški okraj. k Bralno društvo v Špitaliču pri Konjicah je priredilo dne 18. m. m. veselico z gledaliako igro. Naii fantje ao pokazali, da so vrlo zmožni za gledaliski oder. Ker se je veselica vsestransko dobro obnesla, namerava drustvo po letu prirediti več veselic. Zadnjič so nas počastili s svojjm obigkom tndi rodoljnbna gospoda iz Cresnic. Prihbdnjič na« gotovo tudi tako razvesele narodni krogi iz bližnjih krajev. Drustvo dobiva po več iztisov naalednjih časopiaov: BSlov. Gospodar," BNaa Dom," BDomovina," BDomoljub," ^Bogoljnb," BEmetovalec,a nEnajpovec," ^Jež," ^Dom in Svet" ter knjige drnžbe sv. Mohorja. Geljski okraj. c Celje. Eomiaar Lebman, mož slabega spomina, je že sel na svoje mesto kot okrajni glavar v Eonjice. Na njegovo mesto je stopil dr. B r e 8 c h ar. — Posestnik Hriberšek iz Rifnika je pijaa padel raz skalo in ae ubil. Hriberšek je zapil celo svoje posestvo in premoženje. c Gaberje pri Celju. Natakarica v gostilni BPri Ia8tavicia je nasla dne 5. t. m. zjutraj v sobi v prvem nadgtropju brivca Zverenca mrtvega. Obesil se je bil na žrebelj. Mož je bil narodni in verski odpadnik! c Politično društvo za šmarski okraj ima dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne avoj občni zbor v Šmarju pri Jelsah. Ob enem priredi tudi ahod, na katerem bo govoril g. dr. Eorošec. Časi so važni in resni za nag, ganimo se torej in pridimo vsi na sbod! c Dobrna pri Celju. S prdm marcem je bil odstavljen v tukajsnjih toplicah ^Rentmeister" Auer. Njegov aaslednik je že tnkaj. Nemčnrji so vsled tega strahovito poparjeni. Eo je nSlov. Gosp." prvikrat prinesel novico, da Auer gre, se je hitro razkričalo, da to ni res. Erižečnik in Šobičevo dekle, ki sme pred Auerjevimi vrati pometati smeti, sta bojda celo rekla, da je BSlov. Gosp." ^lažnjiv". No, kaj 80 pa s«daj tisti, ki so trdili, da Auer ostane? Bjljsega sklepa deželni ^odbor res ni mogel atoriti, kakor da je odslovil Anerja. Njegovo delovanje bočemo opisati pribodnjič. — Pretečeno nedeljo je imelo BBralno drnštvo11 na Dobrni svoj občni zbor. Četndi so bili drngokrati občni zbori, društva dobro ob.skani, veadar toliko občinstva, kakor v nedeljo, že dolgo ni videl noben občni zbor. In bili 80 tokrat skoraj sami možje in mladeniči. V svojem poročilu je g. predsednik oBtro prijemal nasprotnike društva, ob enem pa jih zahvalil za nasprotovanje, ker ravno to močno pomaga, da družtvo tako lepo napreduje. Bilo je tudi 1. 1905 nad 100 udov, ki 80 se udelcževali podučnih shodov. 0 denarnem stanju poroča blagajuik g. Kukovič in pravi, da je društvo izdalo za čagnike v 1. 1905 61 E 90 v, za nove knjige in vezavo 47 E 61 v. Zraven tega je že precej drngih 8troskov. Prebitka je 4 E 84 v. Treba bi bilo sicer popraviti od nasprotnikov pomazano društveno tablo, a odbor je to opugtil z ozirom na to, da domači in tujci vedo, kaka je omika nasprotnikov. Naredil se je za to primeren napis pod tablo. Na to je govoril potovalni učitelj g. F. Goričan ter v poljadnem in zanimivem govoru pokazal različae vzroke, zakaj da propada kmečki stan. Op.)zarjal je poslušalce posebno na stanovsko 8trokovno iz >brazbo in na &druženje kmečkega stanu ter priporocal podražnico kmetijske dražba. Navzoči so podučljiv govor po8lnsali z najvecjim zanimanjem in sad je bil ta, da so se ukrenili prvi koraki, da se osnuje za Dobrno in okolico podrnžnica kmetijgke družbe. Pri volitvi novega odbora je bil enoglasno voljen prešnji odbor, namesto Rabernik Antona, ki se je izneveril drnštyu, je bil voljen vrl mož Jožef Verdev. Bralno drnstvo zopet lahko zapiše en častni dan več y svojo zgodovbio. Vedno zvesto svojemn namenn: širiti izobrazbo in omiko med ljudstvo, skrbelo bo tudi za naprej, da izvrsuje to svojo nalogo vestno in častno. In pri tem prizadevanju ga tudi vsa Iastno8t zaslepljenosti in podkupljenih nasprotnikov ne bo motila. Dobro bi bilo, ko bi si nasprotniki drnštva izbili enkrat iz glave misel, da bodo razaesli BBralno drnstvo11 na Dobrni. Prazno npanje! Prav je povedal g. predaednik, da ni moči na sveta, ki bi to zamogla, dokler drustvo ne preatopi meje postav. Ako si hoče se kdo razbiti svojo glavo nad xBralnim drastvom", naj poskusi. Brez strahu stopamo naprej po ravni poti, ki pelje v boljao bodočnost. Eakor smo slisali, vidimo se zopet kmalu v BBralnem društvn". Bog daj! c Zibika. V nedeljo 4. marca po večernicab smo imeli pri nas žalostno pretreBljiv pogreb. Spremili smo v izvanrednem številu k večnemu počitkn se le komaj 30 letnega, čvrstega, poštenega od vseh čislanega mladeniča Franca Novak, kateri je vsled srčne kapi moral naglo zapustiti ta svet. Eer je bil edini sin dobrih spostovanih starisev, je ta zguba za nje toliko večja in občutljivejša, posebao ker je ravnokar mislil akrbeo oče avoje obsirno gospodarstvo odiožiti na rame svojega sina. V tolažbo plakajočim starišem in drugim žalujočim ao pri odprtem grobn g. župnik omenili, da je pokojni veren mladenič ša pred kratkim sam pobožno prejel sv. zakramente. V lmenu pokojnega so nam klicali Gospodove besede: Bodite pripravljeni, ker ne veate ne nre ne dneva, ter nas opominjali, da naj tndi mislimo na to, ko prosimo ob nedeljah in praznikih 7 litaaijab: Nagle aepre^ideae smrti reši Bas, o Gospod. c St. Peter v Savinjski dolini. Ko se naia je 7 cerk^i razložilo, kaj aameravsjo Ba8proiniki krsčaaskeg« zakoaa, amo z veseljem biteli podpica^at protestae pole ia vsa fara se je vzdigaila kakrr en mož a klicem: Proč roko od zakon*! Lj žalostna trojica: Leako, Wolf, Zwenkl je cspravila raalo častao izjemo. Da sta pr7a d^a odklunila pji pia, se Biamo pre^eč čndili, da se jepa slo^easki trgo^ec Zweakl pokazal očitao Baaprotaika krščaastva, je vzbudilo pri aaa faraaih ^elikaasko začadeaje ia ne^oljo. To da misliti! c Slovenska Polzela. Ce kdo ae ve, kje leži Polzela, mu po^emo, da 7 sredi lepe Sa^iajake doliae, kjer že od cekdaj prebivajo Slo^eaci. Ali kako ao se čadili ljadje, ki jih je pastBi poaedeljek 7cdila pot akozi Polzelo, da je pri hiai tik cerkve b:lo videti aa tleh 7eč trako7 7 fraakfurtarakih barvah Z gla^ami smo zmajali — ker kako bi bilo to mogoče, da bi aa Polzeli kdo aosil take trake. Sa bolj amo začeli po Sa^iajaki dolifli zmaje^ati z gla^ami, ko smo zvedeli, da protestaBto^sko aemška BVahtarca" 7 Celja hvali Polzelaae. Zmeraj Bam je zelo aeljabo, če ta list h^ali koga iz aaše 8rede, ker se kar bnjimo. da ga bomo morali zaničeveti kot aa rodao izdajc\ Hvalili so 86 pa baje Polzelani, — mi seveda oaega lista ae čitam > — zato, ker tako pt'B ino plesejo po 7ižah tamor-nje aemške fabrike. To aaa sili, da 7 nasem domačem kmečkem li.sta izprego7f>rimo besedo o plodonosaem dolo^aaju te fabriake gospode. Na Pulzeli se je oaao^ala požaraa bramba 8 slo^eBakim po^elje^aajem. Pra7 bi bilo, da bi se fabrika a svojimi delavci pridražila tema draštoa. A Nemca tudi Ba alo^eaakih tleh ae diai, kar je slo7ea8ko. Takoj je morala fabrika 8 87ojimi alo^easkimi delavci napraviti nasprotao požarao brambo, — seveda z aemskim povelje^aajem ib nemškimi zaaki. Sloveaski (abriiafli aiso imeli poguma, se tema asta7lja.ti, tem^eč 80 pikorBo 7.1f.zli v nemcaraki jarem. Zdaj je pa na pnBtao aedeljo tru BBemaka FeuefwehrmaDa8cbaft" imela svoj bal v biši tik cerk^e — ae 7emo, ali z do7oljeBJem občiae, ali brez do7oljeaja. Polzelski domačfn, krčmar Jelea — starejsi Polzelani se še aeki dobro apomifljajo Fraacelaa, ki je dreto 7lekel, ael potem za aekaj let na tnje ia ae zopet vrnil, obložea z bogaatvoaiia Bemšaimdubom, kot rHir8chenwirttt — ta je 7 87oji biai 8prejemal aemško ia nemčorsko dražbo z napism: BWillkommeaa. Od bliza in dalečjebaje prišla ^aemšba" dražba gledat slo^eBske ^može*' in (aatičke, ki s<"» ae tako dobro priačili pozdra707 rHeil" ia BGiit Ndbjat" ia ki so se tako globoko prklanjali aasprotaikom svojega aaroda. Bil je res pravi pust, ko so plesali po teh fabriških Tižah. Bilo bi za smejati ae, ko bi at^ar ae bila tako žalostaa. Mi ae sovražimo mirnih Nemcev, a aa naaih tleh se ae smejo obflašati preveč oblastao. Eer nai Slo^eaci smo takaj gospodarji, oai ao le goatje. Mi Be potrebajemo aemakih fabrik, za aaa kmete bi bilo brez BJih bolje. Če aam že jemljete delavske moči aaaega naroda, a pnstite tema ljudstvo 7saj Bjego^o aarodBoat. Mir hočemo imeti na 87ojib rodaib tleh in da se aaa ta ae zaaičuje ia ae žali. Vi fabriški delavci, katere vas je rudila blo\enska mati, ohraaite ai svojo svobodo ia nikar a svojim delom vred ne prodajajte tndi sroje aarodaosti ia 87ojega jezika. Nikar ae spra^ljajte aase lepe domo7iae 7 alab glaa, kakor da ta ai več zavednih Slo76BC67, tem^ed, da so tod jaaičarji Bemčarat7a. — Troje aarodflih draste^ na Polzeli aaj bi si pred 7aem stavilo aamero, 786 prebi7alst70 apra^iti 7 87oje okrilje ter tako maoge resiti pogabnega objema tajst^a. V dosego te s^rbe aaj bi draat^a za8ta7ila 78e B7oje moči. Sicer so pa za?edai Slovenci aa \efer ^fajerberbala" imeli lepo alo^easkn veselico 7 aarodai gostilni Alojza CimpermaBa — rHitel znm Hirschea" radi prepastijo Nemcem in nemčurjem po gesla: S^oji k 87ojim! c Mozirje. Dae 25. febr. ai je izvolila požaraa bramba za aačelaika g. Martiaa Šusterja. Na čast no7oiz7oljeBema]aadelaika priredil se je zabavni večer, katerega ae je udeležilo mnogo občinstva ia polaošteTilaa domača požarna bramba. Pri zabavi ae je aabralo za dražbo 87. Cirila in Metoda nekaj čez 4 kroae. Nabirala je tadi aeka maska, aicer tajao, ia aabrala 9 kroa 60 7iBarje7, 7obče 8e je mislilo, da tadi za Ciril ia Metodo^o dražbo, a omeajena 87ota ae je obraila za Savinskega Sokola. Želi se, da bi odbor Sokola BaaieBJeao 87oto poslal diužbi 87. Cirila in Metoda, ker se je darovala res 7 ta aamea. 0 tej zadevi se 7eliko go^ori 7 aasem kroga ia ae 8 tem dela so7ražt7O med draštvi! Eo bi aekatere oaebe delale tako 7 prid drnštev, kakor delajo 7 razprtijo, bilo bi draat^eao ži^ljeaje 7 aaaem trga aa višji atopinji kakor pa je. c Nazarje pri Mpzirju. Pr^ič je kat. alo7. izobraž. draat70 7 Nazarjib Bastopilo na oder 7 igri ^Zamujeai 7lak". Igralci so 87oje 7loge izTratao reaili. Sedaj smo dobili pogam. Ča Bog da, po Veliki aoči 86 zopet poskusimo. Takrat pa kaj 76Č! c Lu6e. Zadaja veselica kat. 8I07. izobr. drast7a ae je še boljse obnesla kakor pr7a; 7elika šolska 8i ba je bila polna vkljnb tema, da aosoaedje Sol<5a7aai kakor prvič, tako tadi dragič izostali, d< o;m so 8e Ljabeučaai pripeljali skapaj aa treb ali stirih vozeh. — Preteklo aedeljo je imelo kat. sl. izobr. drašt7<> tudi 87oj redai občai zbor. No7oiz7oljeBi odbor se je tako le seata^il: Fr. Lekše, predsedaik; Joa. Eorbaa, podpredsedaik; Iv. Zakoaek, tajaik; Fr. Polaasek, tajaiko^ aamestaik; I?. Traaa, blagajaik; Pet. Zabovaik, blagajaiko? namestaik; 17. Rop, kBJižoičar; pregledevalca račnao?: AatoB Paato8lemšek m Fr. Dešmaa. — Drašt7o ateje aedaj 80 ndov, ima lepo kajižaico, iz katere ae je preteklo leto izposodilo do 200 kajig, to je veliko za naae razmere, če se pomigli, da dobra poloTica otrok ue obiskuje šole zaradi velike oddaljenosti. Iz a^ojega premožeaja bo drašt70 7 tem letu omialilo novo zastavo solski mladiai za 150 K, vkljab temu ostaae 7 blagajai še 100 E prebitka, ki se bo porabil za razširianje knjižrpce. c Velenje. S 1. marcem ae je upeljal pri naaem postaem uradu poatai pt za sledeče kraje: Saht, tovaraa, Škale (kraj), Skale (občiaaka hisa), Zabrd (Zapaa) Št. Aadraž (šola), St. Aadraž (žapaisče), Erajac, Št. Martia (žapBišče), Sele, Paka, Salek, grad Eggen8teiB, Bevše in bevski okraj do Miaknaa ia Zg. Šalek, katere bo obhodil aa tedea stirikrat ozirom* trikrat. Postui Babiralnik pride 7 Šaht (to7araa), Škale (kraj), Zabrd, Š5. Aadraž (iola). Erajac, Paka, Šalek ia pri Miflknsu. c Trbovlje. Naš rojak č. g. o. Ri'n Sele^iek, saperior beaediktiaske opatije 7 Ht. Lamberta, je amrl v Marijiaem Celja na Gorajem Štajerskem. Labka ma taja zemljtea. — Takaj si sanjemo BEme6ko bralao drastvo za Trbo^lje ia okolico". Pravila so že odposlana 7 Gradec. Sedaj pa aa delo! Brežiški okraj. b Brežice. Vodja policije 7 Brežicah ia mestai občiaski tajaik Ewol Šaloaa je bil obaojea radi telesne poškodbe dvcb oseb in radi razžaljenja časti dveh uraddaib 'seb aa 100 kroa globe ali pa aa 10 dni zapora. Eer je tadi pri ra?pravi razžalil zago7ornika tožiteljev g. dr. BeBkoviča, je bil se posebej kaznovaa na 20 E globe. Ia takšen človek aaj akrbi, da ae vse po postavi godi in vrsi! — Meato si je izposodilo za BO7 moRt 125.000 E. N07 moat ge bo imenoval cesar Franc Jožefo7 most. b Slovenska Matica je 7eledaaao podarila gospodarsko bralaemu dnjstvu aa Piaaiai 81 kajig. Iakreao zab^alo izreka v imean l^uist^a odbor. Drobtinice. d Milo bo dražje, tako Dam Dapovedujejo to7J.raarji mila. S 1. marcem ae je p idražilu milo za 1 krono p.i 1C0 kg. d Cesar je poiuilostil 7 Avstriji 50 kazajeacev. Od teh odpadejo na moiko kaznilnico 7 Maribora trije, in aa žeasko kazoilaico 7 Beganjah dve. d S celo družino je 19. m. m. prišel k vojakom dela^ec Hmko Voatry 7 Casla^i, ki je bil prideljen 21. pespolka. Laai bi bil imel priti aa orožae 7aje, ker ga pa ai bilo, 80 ga imeli za be gaaa. Eo se je pred dae^i predsta^il 7ojai oblaati, je bil obsojea aa 10 daevni zapor. Dae 19. m. m. je prišel v zapor, a ae aam, ampak aa eni roki je nc8el otročiča. drugi je capljal zra^ea ajega, tretjega pa je aesla žena na hrbtu. Dejal je, da jih je zato pripeljal seboj, ker bi doma brez ajega lakote amrli. — PolkovBo po7eljst7o mu je kazea odpaatilo ia ga uvratilo med deželao brambo. d Katoličanstvo in izobrazba. Po aajaovejšem stetjn ima Belgija, ki jn vlada katoliska 76Čiaa, 13.013 Ijudskib šol, tako da pride aa vsakib 516 prebivalce^ eaa Ijud8ka aola. To je tako Bgodea odatotek, kakor se dosedaj nikjer ai dosegel ia to 7kljab aU bolje, ker so 7 Belgiji aa krmila klerikalai sovražniki izobrazbe, kakor jih imeaajejo sovražaiki vere. V zadajem časa ao se vrsile aa učiteljišča 7 Gambridge težke, sklepae skašaje. Eot pm je bil obdarovaa mlad Fraacoz, ki 87oj.h štadij ai mogel dokoačati 7 Pariza, ker je bil član BMarijiae dražbe". Mladi Fraacoz zaa 20 jeziko7 ia je dobil pn*o darilo med 4000 tekmeci. Na 7sak način je to jasen dokaz, da je neresnična trditev nasih brezverskih hberalaih nasprotnikov, da katoliI čaaat70 vpliva poaeamljajoče. Narodno gospodarstvo. Letina 1. 1905 na celem svetu. Za aeka- tere detele je bilo miaalo leto 1905 še slabejse kakor 1. 1904. Lotiaa je bila valed vladajoče sase zelo slaba. Slabo žetev ao imeli poaebao Raaija ia cela zabodna Evropa. Po ceflitvi poljedelskega ministrstva se je aaželo aa celem s^eta: 1. 1904 1. 1905 milijonov meterskih stotov pšeaice .... 866*1 868*38 rži 460*9 39120 jecmeaa .... 300*7 286*33 O78a 547-5 501*17 karaze .... 842*4 891*33 Skapaj ~. . . 3017*6 29H841 S^etoTaa žete7 za 1. 1905 je torej 7 celem za 79 milijoao7 meterskih stoto7 manjša kakor 1. 1904. Ta pomaajkljaj je po^zročila posebao slaba letiaa 7 ETropi, kjer ae je naželo: 1. 1904 1. 1905 milijonov meterskih stotov pseaice .... 488 88 486*39 rži 44376 37283 ječmena . . . 20040 188 43 07sa .... 37086 31939 karaze .... 90*60 107*65 Skapaj . . . '. 159450 14.75*69 Evropa je torej zakrivila s 87ojo alabo letiao, da je tak primanjkljaj 7 aveto^ni lelini. Posebao malo ae je pridelalo rži ia O7aa. Važno za lesotržce. Južna železaica je po posredovanja g. državnega poslanca viteza Berksa uališala proaajo južaoštajerskih Iesotržce? ia je znižala tovoriao za les 7 celih vagoaih tako-le za 100 kg.: iz Rimskih toplic . . 7 Trst 87 b 7 Reko 91 h „ Laškega , „ 90h , , 94h . Łelja „ , 94h „ „ 99h , Štore „ „ 96 h , , 101 h „ Sv. Jurija ob j. ž. „ „ 98 h „ „ 103 h , Grobelnega . . . , , 99 h , B 104 h Doaedaj ae je plačalo iz Celja 7 Trst 102 b, 7 Reko 107 h za 100 kg 7 celem 7agoau. Trgo^ci so zahtevali, da bi se cena zaižala na 83 b za Trst ia 87 h za Roko. Torej je jažaa železaica le deloma agodila želji Ieaotržce7, a vendar je to korak aaprej. Za lea, ki pride iz Savinjske doliae ia se 7ozi kar skozi Celje (takoz7aai traaaito) je ceaa iz Celja 7 Trat 90 \ 7 Reko 95 h; za ta les sa je zaižala ceaa r . _ /. a od 100 kg. Naše vino. 562.000 Iitro7 Tina so naiožiii 7 d^eh meaecih aa kolod^oru 7 Moal-ABJcih pri Ptniu. Za 786 to 7iao so izkapili 224.000 E. Viaa je bilo za 114 7agoao7 ia je bilo večiaomH iz Haloz, aekaj pa tadi iz Slovenakih goric. Narodno-gospodarsko delo poznanjskib Poljakov. Te dai se je vrsilo 7 PozBanju zboro7anje 7seh poljskih goapodarskih društe7, ki so 7 blagor Poljako? na Praakem. Vsa pcljska goapodarska drust^a 7 Praaiji dfluioča 8'* zdrnžen* v oaredaji Z7ezi (0Zwazeka). Leta 1904 ie biio pn zvezi 149 drastev, lani >e bil > B8taa(»Nl tn h 33 aovih dra.-te7. Najatanjše drastvo ie obrtaijsk;* Oaaka 7 Pozaaaja, ki je bila astaaov^jfaa že i. 1861. Cela zveza razpolaga z glavaico 17 miiijocov mark; vhge znašajo 70 milijoaov mark. Zveza 7 obče delaje a kapitalom 100 milijonov mate. Dasa in orgaflizator zreze 7 Pozaaaji je prelat Wawrziaak, 7 zabodnji Prasiji pa dr. Rzepaikowaki. Pruska vlada dela delovanja zveze razae zapreke; tako a. pr. laai 7 jeaeai z^eza ai mogla iaieti svojega letaega zborovanja, ker tega polieija ai dovolila. Navzlic temn pa veadar zveza zelo sijajno napreduje. Najnovejše novice. V učiteljskem nčnem tečaju a& sadjarakem in 7inarakem nčaem tečaju 7 Maribora so letoa sledeči apodfljestajergki učitelji: 1. Aaeraik Fraac, aadačitelj pri Št. Florjaau bliza Rogatca. 2. Čeh Ed^ard, ačitelj pri S7. Leaarta 7 SI07. gor. 3. Medved Jakob, aadačitelj 7 Piaecah pri Brežicah. 4. Pogrujc Alojzij, učiteli na Hajdiai pri Ptaju. 5. Porekar AatoB, Badačitelj aa Huma pri Ormoža. 6. Raatar Fraac, aadačitelj aa Planiai pri Sa^aici. 7. Vodusek Josip, aada^itelj 7 Spodaji Polska^i. 8. Zabnkošek Afltoa, učitelj pri S?. Marjeti ob Peaaici. Iz SrodBjega iB Zgorajega Stajerakega je 11 a3itelje7. Neačitalje^ je 11, med temi 7 dara. Sv. Lenart v Slov. goricab. Večao z^estobo sta ai obljabila takaj pred altarjem 19. m. m. mladeaič Fran Ei-aaer, posestaik iz ŠčaTaice, žapaije S7. Beaedikta, m Pepca Dimat iz Spodajega Porčiča. Eraaao je bilo gledati postavnega ženina ia ae^eato, ko 80 njima bliščale družbene avetinjice aa praih. Naj vam bo Tzgled mladeaičem ia dekletaml Obilo sreče želimo 7rlo aarodaima ao^oporočeacema! — Na pnstni daa so 86 lenarški posilinemci aalemljeni vozili in jabali po trga ia okoliei. Ratbo vštric cerk^e pa ao po^ozili enega sedemletaega fanteka. Težki parizai voz ma je sel čez gla7o tako, da mu jo je popolaoma zdrobilo. Lahko ai mialimo žaloat ia strah aboge matere im ¦esrečnega očeta, ki je tndi pri tem obhoda aorce7 aodelo^al. Goto7O bode izoatalo od zdaj tako počenjaaje. — Na puatai 7ečer ao neki zlikovci odtrgali tablo a aloveaakim aapiBom aarodae trgo^iae BLoačarec—Ha^elka" in jo poakodovali. — Vaako številko SI07. Gospodarja akrbao pregledujemo, kedaj bo imelo bralao drustro zborovaaje ali veaelico, a ae najdemo aič". Eaj mora to biti? Čitalnica v Slov. Bistrici 7abi k pončnenra predavaajn 7 aedeljo 11. marca 7 drašt7eni d^oraai. Go^ori goap. ačitelj Milan Vršic" o ,Prlekih in Prlekiji". Opozarjamo aa preda^anje posebno okoličaae. Začetek ob 7. ari Z7ečer. V Čadramu je 4. t. m. drnitvo BSlogaa imelo zborovaaje ia se je toliko poalaialce7 zbralo, da še polovica Bi nasla 7 sobi proatora. Druatveai predsednik je vzrok zborovaija razložil 7 daljaem go^ora 0 nameravaaem razdoru zakoaa in prosti soli, katero hočejo aaii eovražaiki Tpeljati. Razloiile ao ae razmere na Fraacoekem, 7 katere moramo tadi mi priti, ako se 7 začetku ne bomo branili po vzgledu dobrih katoličanov. Podpisati moramo ugovor proti temn, katerega nemški obč. odborniki oplotaiški aiao boteli podpisati, ker jim je župaa po M. Latra zakoa tolmačil. Soglasao se je rezolacija sprejela, 76Č ato poslusalce^ se je podpiaalo. Markovci pri Ptnju. Na pastai dan bi se bila kmala zgodila aesreča. Pri Forsnero^ih ao ^krafelce" Bapravljali in ao praveč zaknrili, 78led česar ao ae užgale aaje. E areči pa je vrlo domače ženstvo pod 7odst7om hrabrega ,Earopatkiaa" pogasilo ogeaj ia 8 tem preprečilo veliko nesrečo. — Pretečeai teden ae je a sekiro 7sekal 7 nogo želar Weisbache]*, tako da j« kri aa meter Tiaoko brizgala. Raaa je bila ailo hada, pa se na boljše obrača, akoraTBo bo ostal moža apomin za celo ži7ljenje. Bukovci pri Ptuju. Redki alacaj je zagoto^o, da ao ae ožecili oziroma omožile t aasi 7aai od eae hiae ea brat in dve sestri, od drnge d^a brata in od tretje d?e seatri. Iz Zabovske vasi pa zvemo, da sta edea ia iati dan pri poročaem altarja atala oče7do7ec, ki si je poiakal drago žeao, in ajego^a hči, katero je spremljal srečea ženin k altarju. Da bi bili vai srečai! — UbttI je 7 preteceaem meaeca 7 naši 7asi Fraae Petro^ič, komaj 18 let atar mladeaič. Pred aekaj meaeci ga je ugriziil koaj, in mu poikodoval led^iče in jetre. Valed tega je hiral, dokler ai 7 hadih boledinab skončal 870,ie mlado življeaje na 7eliko žaloat 87ojih aeater ia avoje matere, ki je ljndska peaaica ia bo gotovo avojemn aiaa pos^etila kaksao peaem. Borovci pri Ptuju. Zmrzail je želar Jakob Dokl dae 23. febr. t. 1., ^račajoč ae iz nearečaega Ptaja, kjer se je žganjice aapil. Zapašča 7dovo, ki je že poldrago leto bolaaa, ia 2 mala otroka 7 aajvečjem airomaštTa. Ali bo aedaj ta atraboTito 7 aŠtajercn" poh^aljeai Bdobrotaik'1 kmečkega ljudatva ptajaki Ornig ia Bjegovi prijatelji Hatter \u Straschil, ki zaatrapljata a svojim n8Bap8omli celo ptajako okolico, prihitel tem airotam aa pomoč? Društvena naznanila. DrnBtvo nSkala" pri Sv. Petra niže Haribora priredi v nede(jo, dne 11. marca po večernicah predavanje. GoTori g. dr. Leop. Poljanec iz Maribora 0 krompirjevem in trtnem plesnivcu (peronospori) v društrenih prostorib. Srodiiče. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 1. uri popoldan zbornje okrozje središko c. kr. konjerejskega druitva za Štajersko, v gostilni g. Venigerholc v Sredifičn. Pri tem zborov»nju bode c. kr. žmnozdravnik gosp. Anton E 0 r 0 i e c iz Gradc* prednaSal 0 konjereji in bode v svoji poznati vljndnosti in naklonjenosti kmeikim živinorejcem dajal pojasnila in pončljive nasvete. Zategadelj se vabijo ne samo druitveniki, temui vsi konjerejd iz Središia in središke ckolice k temn zborovanju. Onnoika podrninioa slor. čebelarskega draltva sa Spodnje Stajersko ima t nedeljo, dne 11. marca 1906 ob 11. tari dcpoldne y Solskem prostoru slovenske ormoik« oko- liske gole svoj letni občni zbor z obiiajnim vzporadom. Odboi. Bralno draitvo Frankolovo ima v nedeljo, dne 11. t. m. svoj občni zbor v šol. poslopjn. Kmečko bralno društTO na Planiei bode imelo v nedeljo, dne 11. marcija svoj občni zbor ob treh popoldne t ioli na Planici. Eer bode treba voliti novi odbor, se vsi adje ter prijatelji druStva k temn zboru n»jvludneje vabgo. Odbor. ProatoToljna poiarna bramba v Latkoti vasi ima dne 18. t. m., to je v nedeljo, ob 8. uri popoldne v prostorih gosp. Ivana Janc v Latkovi ?asi svoj redni občni zbor s sledetim vsporedom: 1. Sprejem vdov. 2. Volitev odbora. 8. Poročilo blagajnika. 4. Predlogi in nasveti. E obilni vdeležbi vabi odbor.