Frazeološki slovar ruskega knjižnega jezika Aleksandra Iljiča Fjodorova
Jurij Rojs
A. I. Molotkov, Frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka, Moskva: Sovetskaja enciklopedija, 1967.
m
Cobiss: 1.19
A. I. Fedorov, Frazeologičeskij slovar' russkogo literaturnogo jazyka, Moskva:
Astrel' AST, 2008, 880 str.	SI
To je najobsežnejši ruski frazeološki slovar. Vsebuje okrog 13.000 frazeolo-	^
ških enot, zajema pa frazeme od začetka 18. stoletja do naših dni. Besedna gnezda niza po abecednem redu, hkrati pa podaja stilne oznake. Namenjen je vsem, ki se študijsko ukvarjajo z ruščino.
Ključne besede: ruska frazeografija, ruska frazeologija
Phraseological dictionary of standard Russian, by Aleksander Ilyich Fedorov	O
This is the most comprehensive Russian phraseological dictionary. It contains	^
approximately 13,000 phraseological units and encompasses phrasemes from	^
the eighteenth century to the present. It uses nest-alphabetic ordering and also	^
contains stylistic labels. It is intended for everyone studying Russian.	M
Keywords: Russian phraseography, Russian phraseology	^
Z >
O
hJ
0 Slovar, ki je pred nami (gesla iz njega so dosegljiva na http://phraseology. academic.ru/), je doslej najpopolnejši priročnik o ruski frazeologiji in idiomatiki. V ruski leksikografiji je sicer najbolj znan Frazeološki slovar ruskega jezika v uredništvu A. I. Molotkova,1 kot dopolnilo k njemu pa je bil zamišljen Frazeološki slovar ruskega knjižnega jezika 18.-20. stoletja v uredništvu A. I. Fjodorova. Na podlagi teh dveh slovarjev je bilo mogoče sestaviti popolnejši slovar, kakršen je predstavljeni in ki je zajel novosti iz ruske beletristike in publicistike. Tak slovar potrebujejo šole, fakultete in vsi, ki se poglobljeno ukvarjajo z ruskim jezikom.
1 Leksikografska oznaka frazemov in idiomov, navedenih v slovarju
V slovarju je navedeno in pojasnjeno okrog 13.000 frazeoloških enot, tj. idiomov in frazeoloških zvez. Vanj so vključene tudi druge ustaljene besedne zveze, katerih semantiko je treba pojasniti: veliko pregovorov in rekov, krilatic idr.
Z
Merilo za sestavo jezikovnih enot v slovar so avtorske besedne zveze, pönale vljajoče se v več besedilih, tipičnih zvezah besed z enakim ali podobnim pomenom. N Slovar ne vključuje avtorskih besednih zvez z metaforičnim pomenom, ki so po 1 strukturi in semantiki podobne frazemu euxodumh U3 mmonopa s pomenom 'priti ^ iz težavnega položaja': »KpHMOB ... bhobb yBHgen ce6a b 3aTaHyTOH TyMaH^eM O ganH ... h 6onBHO KontHyBmee onaceHHe BnepBHe cepBe3HO 06ecn0K0Hn0 ero: S ,^To «e a - go npegena ycTan? H He Mory euümu U3 mmonopa?. TaK h nponagy'« L (ro. BoHgapeB. Hrpa).
0	Slovar tudi ne zajema pregovorov in rekov iz terminologije, izražene v stal-v nih besednih zvezah (SBZ). Frazemi, znani v ruskem knjižnem jeziku 18.-20. stoletja, ki se v sodobnem ruskem jeziku ne uporabljajo več, so navedeni v slovarju z oznako ycmap.[enoe] 'zastarelo', frazeološki neologizmi imajo oznako Hoe.[oe] 'novo', narečna frazeologija, ki jo uporabljajo v umetniških besedilih, pa ima ozna-
Z ko o6^.[acmHoe] 'pokrajinsko'. A
P
1	2 Razvrstitev frazeoloških enot
S
^ Frazeološke enote (FE) so razvrščene tako kot v slovarju A. I. Molotkova, tj. frazem 1 se nahaja za besedo, ki določa njegovo strukturo in funkcionalno-skladenjski tip. Ta
7	beseda stoji na začetku slovarskega članka. Na primer: •
1	AHren *AH^en 6e3 KpuMumeK. HpoH.
•	Bec * Eec cudum e kom. Pa3r.
1	CTaTt *Cmamh e neHh. ycTap. ^KC^pec.
Da slovar ne bi bil preobsežen, je v njem vsak frazem naveden le enkrat - za skladenjsko vodilno besedo. Sklicevanja na to ali drugo besedo v slovarju ni. Zmanjšana je količina ponazoril: frazeološki arhaizmi in neologizmi so večinoma potrjeni s tremi do štirimi navedki, frazeološke različice pa samo z dvema. Idiomi in SBZ, prisotni v prejšnjih izdajah frazeoloških pojasnjevalnih slovarjev, imajo samo en navedek.
Slovnične različice frazema so predstavljene v istem slovarskem članku. Sem spadajo zlasti vidski pari glagolskih frazemov; najprej je naveden nedovršnik: Buxodumh U3 mepneHun; Buümu U3 mepneHUM. Če se kaki frazemi z nedovršnikom ne uporabljajo, je naveden le dovršnik: B dypaKU eume^ - za besedo eumen; Ha ny^oü cnuHe e paü ehexamh za besedo ehexamh. Frazemi z leksikalnimi različicami v komponentni sestavi se razlikujejo v semantiki frazema in so razvrščeni v samostojna gesla.
3 Frazeološka semantika in njeno pojasnjevanje
V slovarskih člankih je pojasnjevanje frazemov predstavljeno v obliki definicije in se natančneje določa s stilnimi oznakami. Celotnost in točnost določanja semantike besed in FE sta nedvomno potrebni.
Da bi določili svojevrstnost frazeološke semantike (od katere je v prvi vrsti odvisna svojevrstnost funkcij frazemov v primerjavi z leksiko), je treba primerjati jh frazem z besedo, s katero je v enakem predmetnem odnosu: 6umb öaK^mu - lenari- ® ti; moHumb mhcu - govoričiti, blebetati; cnycmn pyKaea (pa6omamb) - malomarno, ,!., lenobno, slabo. Tu takoj opazimo, da primerjalnih frazemov in besed ni mogoče ^ imeti za ustreznike. V tem primeru beseda in sopomenski niz ne pomagata pojasniti ^ frazeološke semantike: nekaj je za določitev pomena izpuščeno. Če bi primerjalno ^ analizirali vso frazeologijo jezika in vzeli za ta namen ponazarjalno gradivo iz del 19. in 20. stoletja, bi lahko nazorno prikazali, v čem se semantika frazema v vsakem ^ konkretnem primeru razlikuje od semantike besede.	^
Največji ruski lingvisti so že zgodaj postali pozorni na svojevrstnost fraze-ološke semantike. Španski jezikoslovec Julio Casares pravi, da pomen frazemov ^ »večinoma ne more biti točno pojasnjen. Moramo jih sprejeti takšne, kot so, ne da ^ bi skušali pojasniti njihovo notranje bistvo.«
Pri sestavljanju frazeološkega slovarja je posebej pomembno, da je podana diferencirana oblika frazema (glede na njegovo strukturo) in korektna oznaka njegove semantike in ekspresivnosti s stilnimi lastnostmi. Obstajata dve knjigi, ki ju je napisala skupina moskovskih jezikoslovcev pod vodstvom V. N. Telije.2 Toda v mnogih slovarjih naletimo na netočnosti pri pojasnjevanju, posebej v opisu ekspre-sivnih značilnosti frazemov.
Znani leksikograf V. M. Mokijenko je v mnogih delih, ki so nastala z natančnim primerjanjem gradiva slovanske frazeologije, napravil konkretne zaključke o ^ posebnostih frazeološke semantike; pojasnil je vzroke njene zapletenosti. Prevladu- ^ je ekspresivnost nad predmetno-logično stranjo vsebine frazema in prizadevanje, W da se ekspresivnost v govoru nenehno krepi; tako vedno znova nastaja potreba po ^ dopolnjevanju in obnavljanju frazeološkega fonda z zamenjavo besed (sestavin), ki sestavljajo frazem.
Beseda v jeziku je namenjena v glavnem za to, da bi njo poimenovali predmet, dejanje, stanje, oznako predmeta, dejanja in stanja. Vendar pa nekatere besede poimenujejo predmet z oceno, ki jo označuje odnos človeka do predmeta, lastnosti in dejanja. V leksiki se ekspresivna lastnost izraža predvsem morfološko s posebnimi priponami in predponami. V zamotani in veliki celoti jezikovnih znakov, ki spadajo v jezik kot psihofizični pojav in katerih osnovni proizvod so frazemi in leksemi, pa so tudi tako imenovani ekspresivi, ki kažejo na govorčevo čustveno oceno.
Čustvena stran frazema kot znaka je izpeljana beseda: v glavnem je odvisna od prenesene vsebine frazema. Frazeološke enote so po izvoru zgoščene ljudske metafore, primerjave, metonimije, deli pregovorov in rekov. Prenesene predstave, izražene s temi sredstvi, izražajo nekakšna (pogosto smešna, negativna) dejstva iz
2 Leksikografičeskaja obrabotka frazeologizmov dlja slovarej različnyh tipov i dlja mašin-nogo fonda russkogo jazyka, Moskva: Institut russkogo jazyka AN SSSR, 1988; Maket slovarnoj stat'i dlja avtomatizirovannogo tolkovanija ideografičeskogo slovarja russkih frazeologizmov: obrazcy slovarnyh statej, Moskva: Institut jazykoznanija, 1991.
Z
vsakdanjega življenja ali označujejo človeka (cnycmn pyKaea 'delati z nezavihani-mi rokavi obleke, srajce'). N	Ta dejstva navajajo na sklep, da ljudje v nominativnem procesu ustvarjajo
1 jezikovne znake, ki niso toliko povezani z vrsto predmetov, dejanj in lastnosti, am-^ pak ki izzivajo asociacije, ki vzbudijo dejavnost predstave, ker je v osnovi njihove O vsebine v zavesti govorca prenos - namerno spremenjena slika predmeta -, ki naj S pri poslušalcu povzroči določen odnos do predmetnosti. Domnevamo lahko, da fra-L zeme ustvarja tisti del govorcev, za katerega je v večji meri značilen umetniški tip
0	mišljenja (po klasifikaciji znanstvenika I. P. Pavlova). Toda v splošnem ljudskem v govoru uporabljajo frazeme vsi ljudje glede na konkretno situacijo (komunikacijo).
Ves fond ruskih frazemov s stališča semantike izhaja iz sestave frazemov glede na besede - komponente. Razdelimo ga lahko v dve osnovni skupini: v eni so idiomi, v drugi frazeološke zveze. Semantika idiomov ni vsota pomenov posa-Z meznih besed. Je dosti širša, tj. ima ekstenzivnost smisla, ki je določena z njeno A notranjo obliko, ki predstavlja sama po sebi rezultat neposrednega prenosa kakršne-P ga koli dejanja, pojava resničnosti, ki se pogosto ponavlja. Navadno ima ta prenos
1	realni pomen (*6umbCH KaKpbi6a 06ned), redkeje nerealnega (*Kom Han^aKan; *Ha S cedbMOM He6e ...).
^	Semantika stalne besedne zveze se bistveno razlikuje od pomena idiomov,
1 ker je določena z leksikalnim pomenom besed, ki so vključene vanjo, ena izmed 7 njih pa ima prenesen smisel (*3aKaduHHUu ^py^; *XMypumb 6poeu). Nekatere iz-
•	med SBZ se bistveno razlikujejo od pomena idiomov in so lahko delni (nepolni) 1 sinonimi idiomov. Primerjajmo: *0Ka3beamb npomueodeucmeue,*cmaeumb nanKU
•	e Koneca. Splošna za te obrate je samo ena izmed komponent pomena, t. i. denotat, 1 tj. predmetni pomen. Te razlike v semantiki idiomov in FE določajo način pojasnjevanja pomenov v našem slovarju. Semantika imenskih in glagolskih idiomov v vrsti primerov omejuje spreminjanju njihovih oblik. Tako ima npr. idiom *KonoMeHCKaM eepcma v govoru samo obliki im. in tož. ed. *cmpenHHUü eopo6eü, nima pa drugih sklonov in množine.
Na primer: beseda nuuHocmb lahko ima celo vrsto pridevnikov (KpynHa^, npuMenamenbHan, eučarn^ancH, 6ec^eemHaH, cepan, y6o^aH, HUKueMHan ...). Ti pridevniki se skladajo z besedo uenoeeK, ki pa se lahko veže z večjim številom pridevnikov. V ruskem jeziku je nekaj tisoč FE, ki označujejo človeka.
Ekspresivno prenesena, konkretno detajlizirana frazeološka semantika povzroča neprevedljivost »formaliziranih« pojmov. To dejstvo pa otežuje določitev pomena frazemov v pojasnjevalnih in frazeoloških slovarjih.
Pojasnjevanje pomena frazema mora prikazati v slovarskem članku njegovo pripadnost k določeni slovnični kategoriji, ki določa skladenjsko funkcijo frazema v stavku: *6umb HaeepHHKa - delati brez napake, s prepričanjem v uspeh. V fraze-mih medmetnega tipa ima prilastek splošen, nekonkretni pomen: eom nodu ^ mu! (pog.) - glej ti to, glej no (izraža začudenje).
V pojasnjevalnih in frazeoloških slovarjih se ti frazemi pojasnjujejo enoti-pno: izraz začudenja, razočaranja ... Pri določanju podobnih frazemov ni podatkov o njihovi skladenjski funkciji ter čustvenih in ekspresivnih lastnostih. Vzrok za to stanje je v leksikografiji jasen: sestavljalec slovarja razpolaga z leksikalnimi sred-
stvi, v katerih pa ni ustreznika za vsak primer. Zato pa mora slovaropisec, izhajajoč iz možnosti (tj. izbire primernih besed za določitev besednih zvez in ekspresivnih jh opomb), variirati tipe določitev.	®
Leksikografska praksa pozna nekaj tipov razlag pomenov: opisne, sinonimne ,!., zamenjave, opisno-sinonimne in opombne. Te se uporabljajo v pojasnilih in fraze- ^ ološki semantiki.	^
Večina frazemov v kakem jeziku jeziku spada med ljudske metafore, pri- ^ merjave, metonimije ter dele pregovorov in rekov. Ljudska metafora, primerjava in ^ vsakršen prenesen obrat se lahko uporablja v komunikaciji v enakih ali podobnih ^ situacijah, tako da se lahko pomen vzpostavi iz proste besedne zveze. Element pre- ^ nesene predstave, ki je osnova frazeološke semantike, določa njeno idiomatičnost, ohranjajoč (v različni meri) ekspresivno-ocenjevalne lastnosti frazema.
Da točno določimo ekspresivne lastnosti frazema, je potreben predvsem dovolj ^ gost sistem stilnih oznak, kot so npocm.[oe] 'ljudsko', ^py6o-npocm.[oe] 'robato ljudsko', pa3^.[oeopHoe] 'pogovorno', ^Kcnpec.[cueHoe] 'ekspresivno', mym^.[ueoe] 'šaljivo', upoH.[uHHoe] 'posmehljivo', Heodo6p.[umenbHoe] 'neodobravajoče', yHUHu:m.[umenhHoe] 'ponižujoče', npe.3p.[umenbHoe] 'zaničljivo', 6paH.[Hoe] 'žaljivo', jiacK.[amenbHoe] 'ljubkovalno', eocmop^.[eHHoe] 'vzhičeno' in KHu^H.[oe] 'knjižno'. Oznako identifikator imajo imenski, prislovni in adjektivni frazemi. V ruščini pa je veliko frazemov, v katerih je v semantiki dokaj težko najti denotativni ® in signifikativni element pomena. Da bi se izognili nedoločnosti pri pojasnjevanju hi^ frazema, je treba predvsem določiti njihovo skladenjsko funkcijo v stavku in jo ^ izraziti v pojasnilu.
Avtor obravnavanega slovarja A. I. Fjodorov si je prizadeval premagati te- W žave pri pojasnjevanju semantike frazemov, da bi se kar se da izognil ponavljanju ^ napak iz nekaterih starejših slovarjev.
4 Nekaj primerov frazemov v slovarju
*ApTHCT CBoero ge^a. Pa3r. ^KC^pec. Človek, ki opravlja svoj posel z veliko spretnostjo in ljubeznijo. Ho ^naeHaH cmpacmb Ouiunna HeaHoeuna - ^mo^o oh He cKpueaem - pu6onoecmeo. Oh apTUCT CBoero ge^a. 3Haem noeadKy u ocmopo^-Hou doHCKou cmeprndu, u npocmoeamo^o coMa, u xumpw^e^o HaiuMa (B. TKa-HeHKO. 3eMna fflonoxoBa).
Ea3ap *Ha Becb ßaaap. ycTap. ^KC^pec. Zelo glasno (kričati). Bom oh exodum Ha KpuJb^o, /Bom xeamaem 3a K0Jb^0, / ^mo ecmb cuju e deepb cmynumcn, / ^ymb nmo KpoejH He eanumcH, / u Kpunum Ha Becb ßaaap, / Cjobho cdeiajCH no^ap (n. EpmoB. KoHeK-rop6yHOK).
BBoguTb BnpocaK Ko^o. BBecTU BnpocaK Ko^o. ycTap. Privesti koga v neprijeten položaj. Cydb6a Ha coepeMeHHou c^eHe eeponeücKoü u^paem pojw, nodo6Hyw poiu conepHuKa, u BBoguT BnpocaK Hamux Je^KoeepHux euxo^^ee (Ba3eMCKHH. 3anHCHHe khh^KH).
E
raHKa *raHKa c^a6a y Ko^o. npocT. Ni dovolj moči, sposobnosti ipd., da bi kaj napravil. ^ymumb-mo mu yMeemb, ^aKm, a eom paöomy nocmaeumh - ranKa y N TeÖH c^a6a! (fflonoxoB. nogH^Taa ^e^HHa).
I
^	flacT *KaK nuTb gacT. npocT. Verjetno, zanesljivo, prav gotovo. CmenaH - nepmy
O	6pam: noecmpenaemcn Medeedb-cmepenmHUK - xeamb ho^om, KaK nuTb gacT
S	(fflnmKOB. A^He cyrpo6H). L
0	Emb TH MyxH c KOMapaMU. 06n. ^KC^pec. Oblika šaljive, neresne kletvice. Ax, v	emb TH MyxH c KOMapaMu! ffa mu ^u ^mo, Mumpuu? Mue, sdopoe? (H. MapKOB, N	O. MapKOB. B ch6HPCKOH gantHen CTopoHe).
1
E^KH-MOTa^KH. npocT. fflyTH. Vrsta družinske graje; izraz zadovoljstva, ugodi-Z tve. Eh, e^KH-MOTa^Ku! M eom e necy pa6omaw - 6o^bmue ^eHb^u, da? A Kyda A MHe c ^eHb^aMu? M da dedKO - u mom e^e om ceouxpyK KopMumcn (O. A6paMOB. P ^Be 3HMH H TpH HeTa).
I
S	5 Na koncu slovarja je abecedni seznam frazemov (str. 773-878). Največja
^	pomanjkljivost slovarja je, da besede v frazemih nimajo zapisanih naglasov.
1	Slovar predstavlja velik uspeh za rusko frazeologijo in leksikografijo. Kdor
7 se resno ukvarja s preučevanjem ruskega jezika, ne bo mogel mimo njega. •
2 0