ČLANKI ARTICLES RAZKORAK MED ZNANJEM MEDICINSKIH SESTER IN NJEGOVO UPORABO V PRAKSI THE GAP BETWEEN THE KNOWLEDGE OF NURSES AND ITS PRACTICAL APPLICATION (Raziskovalna študija Kolaborativnega centra SZO za primarno zdravstveno nego in Zbornice zdravstvene nege Slovenije) Bojana Filej UDK/UDC 616-083:377.5 DESKRIPTORS: nega bolnika; izobraževanje, sestrsko Izvleček - V prispevku so prikazani rezultaii študije, ki sojo izvajali Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstveno nego, Zbornica zdravstvene nege Slovenije in Ministrsvvo za zdravstvo v letih 1993-1996. V študiji so sodelovale liste višje medicinske sestre in višji zdravstveni tehniki, ki so opravljaii strokovni izpit v letih 1990, 1991 ali 1992. Ob zaključku prispevka so našteti dokumenti, kijih zdravstvena nega v slovenskem prostoru potrebuje, da bi razrešiii problem,, ki so bili s študijo ugotovljen.. DESCRIPTOR:: nursing care; education, nursing Abstract - The article presenss the results oj the research study carried out by the Collaborative Center oj the World Health Organisation, the Association oj Slovenian Nurses and Ministry oj Health in the period 1993-1996. In the research study, the nurses and nursing technicians who passed the proJessional exam in 1990,1991 and 1992,participated. In the conclusion oj the study, the documenss required for the solution oJproblem,, ascertained by the study hy nursing care in Slovenia, are enumerated. V jeseni 1993 je Oddelek za zdravstveno nego v glavnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), v Ženevi poslal vsem kolaborativnim centrom obvestilo o možnostih sodelovanja oziroma kandidiranja na razpisu, ki je kolaborativne centre pozval, da se lotijo kakšne študije na področju zdravstvene nege v svoji državi. Tako seje Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego iz Maribora odločil, da izvede študijo z naslovom: »Medicinske sestre niso pravilno strokovno zaposlene, kajti njihova izobrazba jim daje več možnosti za strokovno delo in izvajanje le teh, kot pa dopuščajo dejanske okoliščine v zdravstvenih zavodih«. To je bila istočasno tudi hipoteza študije. Zaradi dolgega naslova smo študijo poimenovali kar »MIRIAM«, po gospe Miriam Hirschefeld, ki vodi oddelek za zdravstveno nego v glavnem uradu SZO. Predlog študije se je uradu zdel dovolj zanimiv, da ga je izbral in deloma tudi finančno podprl. Tako je Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego povabil k sodelovanju Zbornico zdravstvene nege Slovenije, ki so jo zastopale Nana Domanjko, Petra Kersnič in Olga Šušteršič; Ministrstvo za zdravstvo, ki gaje v začetku zastopala Breda Podboj in kasneje Darja Cibic; Kolaborativni center sva zastopali Majda Šlajmer-Japelj in Bojana Filej. Skupina v navedeni sestavi je v bistvu vodila in izvajala študijo, v določeni fazi je imel vsak določeno nalogo. Študija, skupaj s pripravljalno fazo, je potekala dve leti in pol in je bila zaključena konec februarja lanskega leta, ko so bili nekateri rezultati študije predstavljeni na prvi konferenci svetovne mreže kolaborativnih centrov v Manami, Bahrein. V študijo so bile zajete vse tiste višje medicinske sestre in tehniki, ki so končali Višjo zdravstveno šolo v Ljubljani in opravili strokovni izpit v letih 1990,1991 in 1992. V pilotsko študijo je bilo izbranih 30 ljudi po naključnem vzorcu, v njej smo v glavnem tudi testirali pripravljeni vprašalnik. Vsaka sodelujoča v študiji je tudi sama opravila po dva intervjuja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo seveda morale spremeniti vprašalnik, ker nekatera vprašanja niso bila dovolj jasno postavljena, pa tudi način vrednotenja odgovorov je bilo potrebno poenotiti. Tako je bila pilotska študija zaključena do konca leta 1994 in glavna študija do konec 1995 leta. Vprašalnik za glavno študijo je imel naslov »Možnosti uporabe znanj, pridobljenih v procesu izobraževanja pri izvajanju zdravstvene nege v praksi«. Mag. Bojana Filej, višja medicinska sestra, dipl. org. dela, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, Zdravstveni dom Maribor 98 ObzorZdrN1997;31 V vprašalniku je bila v uvodu zapisana definicija zdravstvene nege, in sicer definicija Virginie Henderson, tako da bi bilo anketiranim izhodišče v celoti jasno. V glavno študijo so bile zajete medicinske sestre, ki so opravile strokovni izpit v letih 1990, 1991 in 1992. Tako je v letu 1990 opravilo strokovni izpit 62 medicinskih sester, 1991 64 medicinskih sester in leta 1992 78 medicinskih sester, skupaj torej 204 medicinske sestre. V študijo je bilo vključenih 186 medicinskih sester, saj pri 18 nismo mogli najti naslova prebivališča. 250 200 150 100 50 o Graf 1. Število medicinskhh sester, ki so opravile strokovni izpit v letih 1990, 1991,9992. Vrnjenih je bilo le 76 vprašalnikov (40,86%), od tega je bil eden nepopoln, tako da sem analizirala 75 vprašalnikov. 1B vrnjeni B niso vrnjeni] 59% ? 1963 Ü1964 |H9966 [j]l967 g9968 01969 Ql970 41 % Graf 2. Število razposlanih in vrnjenih vpra§alnikov. V anketo je bilo vključenih 72 žensk (96%) in 3 moški (4%). | B ženske ? moški ¦ skupaj | 80 70 60 50 40 30 20 10 o 30 25 20 15 10 JL Graf 4. Letnica rojstva anketiranih. 1963 1 (1,34%) 321et 1964 1 (1,34%) 31 let 1966 1 (1,34%) 29 let 1967 8 (10,66%) 28 let 1968 17 (22,66%) 27 let 1969 28 (37,33%) 261et 1970 19(25,33%) 25 let Ugotavljam, daje večina anketiranih opravila strokovni izpit takoj po opravljenem izobraževanju. Le trije anketirani so starejši (rojeni 1963,1964 in 1966) in so opravljali strokovni izpit kasneje, verjetno gre pri dveh za študij ob delu, kar sklepam glede na dolžino delovne dobe (več kot 9 oziroma 10 let). Pri enem anketiranem iz ostalih podatkov ne morem ugotoviti vzroka. BHprim. EJsek. rater. 'i 35 -i / / "7 / in ¦ 25 • 20 ¦ 15 ¦ 10 ¦ 5- o ¦ J GU 3. Š.t „.o s^.^jočih v §tudiji po spolu. Graf 5. Števi/o zaposlenih v zdravstvenhh zavodih po ravneh. Na primarni ravni (zdravstveni dom, dom starejših) je zaposlenih 15 anketiranih (20%), na sekundarni ravni (bolnišnice) je zaposlenih 34 anketiranih (45,34%) in na terciarni ravni (klinika, inštituti) 26 (34,66%) anketiranih. lz podatkov je razvidno, da se je večina anketiranih po strokovnem izpitu zaposlila v bolnišnicah, nekoliko manj na klinikah in inštitutih, najmanj pa v osnovnem zdravstvenem varstvu. lz tega je razvidno, kje je pomanjkanje osebja največje. 5 o Filej B. Razkorak med znanjem medicinskih sester in njegovo uporabo v praksi 99 M viš. med. sr. ES3 vod. mesto ^B vnri tirna "™ voa. tirna r~3 patro med. sr. zelo dobro m dobro B sprejemljivo M slabo zelo slabo (n.il << Š e .i;:-slenih glede na delovno mesto. 35 30 25 20 15 10 5 O -l^ Graf 8. Usposobljenost za samostojno delo po zaključenem študiju in pripravništvu. 50 (66,67%) anketiranih je zaposlenih na delovnem mestu višje medicinske sestre, 4 (5,33%) medicinske sestre so na vodilnih položajih (glavna medicinska sestra oddelka, nadzorna medicinska sestra, glavna medicinska sestra odseka, odgovorna medicinska sestra), 13 (17,33%) medicinskih sester je vodij tirna in 8 (10,67%) anketiranih je patronažnih medicinskih sester. Iz navedenih podatkov je razvidno, daje večina medicinskih sester zaposlenih v neposredni operativi in daje le malo medicinskih sester v tem času imelo možnost napredovati, iz česar lahko sklepamo, da tudi na področju zdravstvene nege velja hierarhija napredovanja. rank @ isto del. mesto m drugo del. mesto 29% Graf 7. Razme:je med zaposlenimi na istem delovnem mestu in tistimi, ki so delovno mesto že zamenjali. 22 (29,33%) anketiranih je ves čas zaposlenih na istem delovnem mestu, ostalih 53 (70,67%) je že zamenjalo prvotno delovno mesto. Ugotavljam, daje zamenjalo delovno mesto na primarni ravni 14 anketiranih od 15, na sekundarni ravni 25 od 34 in na terciarni ravni 14 od 26. Vprašanje ni bilo zastavljeno tako, da bi lahko ugotovili vzrok spremembe delovnega mesta - ali gre za zgodnjo fluktuacijo ali za napredovanje, vsekakor pa je delovno mesto zamenjalo 93% anketiranih na primarni ravni, 73,52% na sekundarni ravni in le 53,84% na terciarni ravni. 7 (9,33%) anketiranih je odgovorilo 31 (41,33%) anketiranih je odgovorilo 33 (44%) anketiranih je odgovorilo 4 (5,34%) anketiranih je odgovorilo O (0%) anketiranih je odgovorilo zelo dobro 3 dobro 1 sprejemljivo 2 slabo 4 zelo slabo O Iz podatkov je razvidno, da je usposobljenost za samostojno delo nadpovprečna. Na vprašanje, kako so bili v času študija usposobljeni za izvajanje diagnostično terapevtskega programa, so anketirani odgovorili: rank 4 2 I 3 5 2(2,67%) anketiranih 13 (17,33%) anketiranih 34 (45,33%) anketiranih 24 (32%) anketiranih 2(2,67%) anketiranih je odgovorilo je odgovorilo je odgovorilo je odgovorilo je odgovorilo zelo dobro dobro sprejemljivo slabo zelo slabo in za izvajanje samostojne zdravstvene nege: ~ rank zelo dobro 3 dobro I sprejemljivo 2 slabo 4 zelo slabo 5 12 (16%) anketiranih je odgovorilo 35 (46,67%) anketiranih je odgovorilo 23 (30,67%) anketiranih je odgovorilo 4(5,33%) anketiranih je odgovorilo I (l,33%) anketiranih je odgovorilo Iz navedenega ugotavljam, da so bili anketirani bolj usposobljeni za izvajanje samostojne zdravstvene nege kot pa za izvajanje diagnostično terapevtskega programa. 35 30 25 20 15 10 O zelo dobro dobro sprejemljivo slabo zelo slabo Graf9. Usposobljenott za izvajanje diagnosiično terapevtskega programa in neodvisne oziroma samostojne zdravstvene nege. 100 ObzorZdrN1997;31 35 30 25. 20 15. 10 5 o je odgovorilo zelo dobro 2 je odgovorilo dobro 1 je odgovorilo sprejemljivo 3 je odgovorilo slabo 4 je odgovorilo zelo slabo 5 zelo dobro dobro sprejemljivo slabo zelo slabo Graf 10. Usposobljenost za načrtovanje in izvajanje zdravstve-novzgojnih aktivnosii v okviru zdravstvene nege ter vodenja. rank 15 (20%) anketiranih 32 (42,67%) anketiranih 18 (24%) anketiranih 6 (8%) anketiranih 3 (4%) anketiranih I (1,33%) odgovor je bil nepravilen Ugotavljam, da so se anketrrani zelo dobro usposobili za izvajanee aktivnosti zdravstvene vzgoje. ~ rank 5(6,67%) anketiranih je odgovorilo 27 (36%) anketiranih je odgovorilo 26 (23,67%) anketiranih je odgovorilo 16 (21,33%) anketiranih je odgovorilo O (0%) anketiranih je odgovorilo 1(1,33%) odgovor je bil nepravllen___________________ Anketirani so se prav tako dobro usposobili za prevzem nalog s področaa vodenja. 35 30 25 20 15 10 5 zelo dobro 4 dobro 1 sprejemljivo 2 slabo 3 zelo slabo S 6 ur 5 ur 4 ure 3 ure manj Graf 11. Število ur za izvajanje diagnostično terapevtskega programa (posegi) po naročilu zdravnika in za izvajanje neodvisne oziroma samostojne zdravstvene nege. Število in % anketiranih 10 (13,33%) izvaja diagn. terapevtski program 6 ur 15 (20%) izvaja diagn. terapevtski program 5ur 22 (29,33%) izvaja diagn. terapevtski program 4 ure 15 (20%) izvaja diagn. terapevtski program 3 ure 11 (14,67%) izvaja diagn. terapevtski program manj kot 3 ure 2 (2,67%) odgovora sta bila nepravllna________________ Za izvajanee diagnostično terapevtskega programa porabi 8 anketiranhh po pet in šest ur na terciarni ravni (1 šest ur, 7 pet ur), na sekundarni ravni jih 9 potrebuee šest ur in 7 pet ur; ter na primarni ravni 1 šest ur (pa-tronažna medicinska sestra, ki verjetno izvaja v glavnem zdravstveno nego bolnika na domu.. Število in % anketiranih ~ 6 (8%) izvaja samostojno zdrav, nego 6ur 3 (4%) izvaja samostojno zdrav, nego Sur 13 (17,34%) izvaja samostojno zdrav, nego 4 ure 25 (33,33%) izvaja samostojno zdrav, nego 3 ure 19 (25,33%) izvaja samostojno zdrav, nego manj kot 3 ure 9(12%) odgovorov je bilo nepravilnih __________oziroma na vprašanje ni bilo odgovora________ Večina anketiranhh porabi za izvajanee samostojne zdravstvene nege le malo časa. Na primarni ravni jo izvaja 8 (53,33%) od 15 v povprečuu tri ure in manj (7 tri ure, 1 manj kot tri ure), na sekundarni ravni 22 (64,7%) od 34 tri ure in manj (8 tri ure, 14 manj kot tri ure) in na terciarni ravni 19 (73,07%) od 26 tri ure in manj (13 tri ure, 6 manj kot tri ure). Iz navedenega lahko sklepam, da še večino svojega dela opravjjo medicinske sestre po naročllu zdravnka. 8 {Y&M* 7 6 5 4 3 2 1 O največ najmanj povprečje Graf 12. Število ur za izvajanje podpore varovancu pri živ/jenjskih aktivnostih, za organiziranee dela v timu, za povezovanje z drugimi službam.. - Podpora varovancu pri življenjskih aktivnostih največ najmanj v povprečju 8 ur O ur (v dveh primerih) 2,32 ure V šestih primerih ni bilo odgovora. - Organiziranje dela v negovalnem timu največ najmanj v povprečju 4 ure O ur (v 10 primerih) 1,1 ure V šestih primeiih ni bilo odgovora. Filej B. Razkorak med znanjem medicinskih sester in njegovo uporabo v praksi 101 - V povezovanju z drugimi službami in dejavnosmi največ 8ur najmanj O ur (v 1 primeru v povprečju 1,2 ure V sedmih primeiih ni bilo odgovora. Glede na rezultat - večina anketrranhh je zaposlenhh v neposredii operativi - so povprečja pričakovana. zelo dobro dobro sprejemljivo slabo zelo slabo Graf 13. Položaj zdravstvene nege v zdravstvenem zavodu, položaj medicinske sestre v zavodu, položa) anketirane. - Položaj zdravstvene nege rank 4(5,33%) anketiran so odgovorili zelo dobro 4 15 (20%) anketiran so odgovorili dobro 2 32 (45,34%) anketiran so odgovorili sprejemljivo I 19 (25,33%) anketiran so odgovorili slabo 3 3 (4%) anketiran so odgovorili zelo slabo 5 - Položaj medicinske sestre rank 3 (4%) anketirani so odgovorili zelo dobro 4 9 (12%) anketirani so odgovorili dobro 3 29 (38,67%) anketirani so odgovorili sprejemljivo I 29 (38,67%) anketirani so odgovorili slabo 2 5 (6,66%) anketiran_ so odgovorili zelo slabo 5 Položaj anketirane rank 2 (2,66%) anketirana sta odgovorila II (14,67%) anketiranih je odgovorilo 43 (57,34%) anketiranih je odgovorilo 17 (22,67%) anketiranih je odgovorilo 2 (2,66%) anketirana sta odgovorila zelo dobro 4 dobro 2 sprejemljivo 1 slabo 3 zelo slabo 5 Vprašanaa 13, 14 in 15 so medsebojno povezan.. Položaj zdravstvene nege in medicinskih sester je v zdravstvenih zavodih v povprečju, tako čutijo tudi anketirani. Če pa upoštevamo še ostale odgovoee izven povprečja pa ugotav1jam, daje položaj slab in zelo slab. 40 35 30 25 20 15 10 5 O zelo dobro ^ dobro • sprejemljivo El slabo m zelo slabo Graf 14. Komunikacija v zdravstvenem timu. rank 7 (9,33%) anketiranih je odgovorilo 21 (28%) anketiranih je odgovorilo 30 (40%) anketiranih je odgovorilo II (14,67%) anketiranih je odgovorilo 5 (6,67%) anketiranih je odgovorilo 1(1,33%) ni bilo odgovora________ zelo dobro 3 dobro 2 sprejemljivo 1 slabo 4 zelo slabo 5 Na terciarni ravni so komunikacije v zdravstvenem timu v 53,84% nadpovprečne in 1e v 19,23% podpovprečne; na sekundarni ravni je komuniciranje nadpovprečno v 20,58%, pod povprečeem v 23,52% in na primarni ravni so komunikacije v 46,66% nadpovprečne in v 19,99% pod povprečn.. Vidimo torej, daee komuniciranje v zdravstvenem timu najbo1jše na terciarni ravni, nato na primarni, najslabše je na sekundarni ravn,, kjer je pod povprečjem. 60 50 40 30 20 10 M zdravnik M vodilna MS .MS ? ZT M zdrav. sod. zelo pogosto pogosto občasno redko nikoli Graf 15. Komunikacije: z zdravnikom, z vodilno medicinsko sestro, z medicinskimi sestram,, z zdravstvenimi tehniki, z zdravstvenimi sodelavc.. - Komunikacija z zdravnikom_______________ 11 (14,67%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 43 (57,33%) anketiranih je odgovorilo pogosto 21 (28%) anketiranih je odgovorllo občasno O(0%) anketiranih je odgovorllo redko O (0%) anketiranih je odgovorllo nikoli__________ 0 102 ObzorZdrN1997;31 35 30 25 20 15 10 5 o-kl B zdravnik Ü kurir • laborant O fizioterapevt 0 bol. strež. ? nabavna sl. zelo pogosto pogosto občasno redko nikoii Graf 16. Frekvenca prevzemanja dela zdravnika, kurirja, lahoranta, fiziotera-pevta, bolniške strežnice, nabavne službe. Komuniciranje z zdravnikom, glede na frekvenco, je zelo pogosto. - Komunikacija z vodilno medicinsko sestro 23 (30,67%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 35 (46,67%) anketiranih je odgovorllo pogosto 10 (13,33%) anketiranih je odgovorllo občasno 6(8%) anketiranih je odgovorllo redko O(0%) anketiranih je odgovorllo nikoli I (1,33%) ni bilo odgovora______________________ - Komunikacija z zdravstvenimi sodelavci 8 (10,67%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 30(40%) anketiranih je odgovorllo pogosto 29 (38,67%) anketiranih je odgovorllo občasno 7(9,33%) anketiranih je odgovorllo redko O(0%) anketiranih je odgovorllo nikoli 1 (1,33%) odgovor je bil nepravllen_______________ Komuniciranje z zdravstvenimi sodelavcije prav tako povprečno pogosto kot z vsemi ostalimi. Komuniciranje z medicinsko sestro je prav tako nadpovprečno pogosto, vendar nekoliko manjše kot z zdravnikom. - Komunikacija z medicinskimi sestrami 38(50,67%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 32 (42,67%) anketiranih je odgovorllo pogosto 4(5,33%) anketiranih je odgovorllo občasno O(0%) anketiranih je odgovorllo redko O(0%) anketiranih je odgovorllo nikoli 1(1,33%) odgovor je bil nepravllen___________________ Komuniciranje z medicinskimi pogosto kot z zdravnikom. sestrami je prav tako - Komunikacija z zdravstvenimi tehniki 36 (48%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 25 (33,34%) anketiranih je odgovorllo pogosto 7(9,33%) anketiranih je odgovorllo občasno 4(5,33%) anketiranih je odgovorilo redko 2(2,67%) anketirana sta odgovorlla nikoli 1 (1,33%) odgovor je bil nepravllen___________________ Komuniciranje z zdravstvenimi tehniki je prav tako pogosto kot z vodi1no medicinsko sestro. - Prevzemanje dela zdravnika 8 (10,67%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 26 (34,67%) anketiranih je odgovorllo pogosto 22 (29,33%) anketiranih je odgovorllo občasno 10 (13,33%) anketiranih je odgovorllo redko 8 (10,67%) anketiranih je odgovorllo nikoli 1(1,33%) odgovor je bil nepravllen_______________ - Prevzemanje dela kurirja 4 (5,33%) anketiranih je odgovorllo zelo pogosto 11 (14,67%) anketiranih je odgovorllo pogosto 23 (30,67%) anketiranih je odgovorllo občasno 19 (25,33%) anketiranih je odgovorllo redko 18(24%) anketiranih je odgovorllo nikoli - Prevzemanje dela laboranta 7 (9,33%) anketiranih je odgovorilo zelo pogosto 7(9,33%) anketiranih je odgovorllo pogosto 11 (14,67%) anketiranih je odgovorllo občasno 26 (34,67%) anketiranih je odgovorllo redko 23 (30,67%) anketiranih je odgovorllo nikoli 1 (1,33%) ni bilo odgovora______________________ Filej B. Razkorak med znanjem medicinskih sester in njegovo uporabo v praksi 103 Graf 17. V strokovni dilemi na področju zdravstvene nege vam pri odločitvi pomaga: vodilna medicinska sestra, timska medicinska sestra, zdravnik, zdravstveni tehnik, drugi zdravstveni delavc.. 45 40 35 30 25 20 15 10 S vodllna MS M timska MS • zdravnik O zdrav. tehn. EÜ3 drugi zelo pogosto pogosto občasno redko nikoii - Prevzemanje dela fizioterapevta_________ 2 (2,67%) anketirana sta odgovorila zelo pogosto 15(20%) anketiranih je odgovorllo pogosto 22 (29,33%) anketiranih je odgovorilo občasno 12(16%) anketiranih je odgovorllo redko 23 (30,67%) anketiranih je odgovorilo nikoli I (1,33%) ni bilo odgovora______________________ - Prevzemanje dela bolniške strežnice 3 (4%) anketirani so odgovorili zelo pogosto 11 (14,67%) anketiranih je odgovorilo pogosto 23 (30,67%) anketiranih je odgovorllo občasno 22 (29,33%) anketiranih je odgovorllo redko 14 (18,67%) anketiranih je odgovorllo nikoli 2 (2,66%) ni bilo odgovora_____________________ - Prevzemanje dela nabavne službe________ ~6~(8%) anketiranih je odgovorilo zelo pogosto II (14,67%) anketiranih je odgovorllo pogosto 17 (22,67%) anketiranih je odgovorllo občasno 24(32%) anketiranih je odgovorllo redko 16 (21,33%) anketiranih je odgovorllo nikoli 1 (1,33%) ni bilo odgovora______________________ Najpogosteje prevzemajo anketirani delo zdravnika, nato fizioterapevta, kurirja in bolniške strežnice; redko ali nikoli pa delo laboranta in nabavne službe. - Vodllna medicinska sestra_________________ rank 22T29,34%) anketiranih je odgovorilo 16 (21,33%) anketiranih je odgovorilo 19 (25,34%) anketiranih je odgovorilo 12(16%) anketiranih je odgovorilo 4 (5,33%) anketirani so odgovorili 2 (2,66%) ni bilo odgovora________ - Timska medicinska sestra zelo pogosto I pogosto 2 občasno 3 redko 4 nikoli 5 rank 21 (28%) anketirani! i je odgovorilo zelo pogosto I 20 (26,67%) anketirani! i je odgovorilo pogosto 2 12(16%) anketirani! i je odgovorilo občasno 3 6 (8%) anketirani! i je odgovorilo redko 4 7(9,33%) anketirani! i je odgovorilo nikoli 5 2(12%) ni bilo odgovora - Zdravnik rank 2 (2,66%) anketirana sta odgovorila 11 (14,67%) anketiranih je odgovorilo 20 (26,67%) anketiranih je odgovorilo 31 (41,33%) anketiranih je odgovorilo 8 (10,67%) anketiranih je odgovorilo 3 (4%) ni bilo odgovora________ zelo pogosto 4 pogosto 3 občasno 2 redko 1 nikoli 5 - Zdravstveni tehnik rank 4 (5,33%) anketirani so odgovorili 9 (12%) anketiranih je odgovorilo 31 (41,34%) anketiranih je odgovorilo 17 (22,67%) anketiranih je odgovorilo 7(9,33%) anketiranih je odgovorilo 7 (9,33%) ni bilo odgovora________ zelo pogosto 4 pogosto 2 občasno 1 redko 3 nikoli 5 - Drugi zdravstveni delavci rank I(1,33%) anketirani je odgovorll 2 (2,66%) anketirana sta odgovorila 14 (18,67%) anketiranih je odgovorilo 30 (40%) anketiranih je odgovorilo 21(28%) anketiranih je odgovorilo 7 (9,33%) ni bilo odgovora________ zelo pogosto 5 pogosto 4 občasno 2 redko 1 nikoli 3 5 o 104 ObzorZdrN1997;31 Iz navedenih podatkov je razvidno, da anketirani pri razreševanju strokovnih dilem na področju zdravstvene nege upoštevajo strokovno hierarhijo injim pri tem najpogosteje pomaga vodilna medicinska sestra, nato timska medicinska sestra, zdravstveni tehnik, zdravnik in nato drugi zdravstveni delavci. Sklep Na osnovi zbranih podatkov in njihove analize ugotavljamo, daje bila postav1jena hipoteza potrjena. Poleg tega pa ugotavljamo še naslednje: - študijski program zdravstvene nege je dober in pravilno usmerjen (poudarek na izvajanju postopkov); - obstaja velik razkorak med teorijo in prakso (medicinske sestre v praksi večino časa porabijo za izvajanje posegov); - pri razreševanju strokovnih dilemje upoštevana strokovna hierarhija, ki je prav tako upoštevana pri napredovanju; - položaj zdravstvene nege, medicinskih sester v zdravstvenih zavodih in samih anketiranih je na lestvici od sprejemljiv do zelo slab; - komuniciranje je najslabše na sekundarni ravni, torej v bolnišnicah, inje pogostejše z zdravnikom kot pa z vodilno medicinsko sestro; - medicinske sestre najpogosteje prevzemajo delo zdravnika; - v študijo seje vključilo le 41% medicinskih sester. Za razrešitev problemov, ki so bili ugotovljeni, nujno potrebujemo naslednje dokumente: Zakon o zdravstveni negi, Razmejitev zdravstvene nege, Organizacijo službe zdravstvene nege. Zato je delovanje Zbornice zdravstvene nege Slovenije, glede navedenih dokumentov povsem pravilno. Literatura J. Councll of Europe. The role and educaiion of nurses. Strasbourg, 1995. 2. Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveoo nego. Dolgoročni program splošnega razvoja zdravstvene nege. ObzorZdrN 1994; 28: 1-11. 3. Salvage J. Nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1995. 4. VugaS.Vizijainstrategijadolgoročnegarazvojastrokezdravstvene nege. ObzorZdrN 1994; 28: 133-6.