INTERVJU Duhovnik Mitja Markovič o cerkvi, veri in medsebojnih odnosih str.22-23 GOSPODARSTVO Mercator išče najemnike tudi na Celjskem jjfj novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 51 / Leto 77 / 22. december 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Brez urgentnih ambulant tudi pri nas? V javnosti je ogromno nejevolje povzročil dokument Celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ga pripravlja delovna skupina Ministrstva RS za zdravje. Na Celjskem - glede na dokument - naj bi urgentne ambulante izgubili v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Žalcu, Laškem, Nazarjah, Rogaški Slatini, Kozjem in Radečah. Mnenja o tem so ostra, predvsem zaradi razpršenosti območij nekaterih občin, kjer imajo že zdaj težave s hitrim dostopom reševalcev v primeru poslabšanih zdravstvenih stanj občanov. str. 2-3 Ustanovna seja Mestnega sveta MOC Str. 6 Nova spoznanja o rifniških zakladih Str. 10 9770353734051 2 AKTUALNO ZADETKI »Ponosna sem, da imamo tako v Šentjurju kot tudi v Dobju svetovalne delavke in tudi ravnatelje, ki so rahločutni in se znajo odzvati na probleme v okolju. Stiske rešujemo z roko v roki.« Albina Karmuzel, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur »Nekateri bi radi, da so njihovi psi kot plišasti: da sedijo v kotu, dokler se lastnik ne odloči, da potrebujejo malo zabave. V resničnem življenju žal ni tako.« Melani Skornšek, vedenj -ska svetovalka za pse »Večino predmetov, ki smo jih našli, smo obdržali in jih umestili v kontekst prostora. To so stari stoli, luči, noge razstavnih lutk, originalne slike iz 80. let, stara vrata, šivalni stroji, ki smo jih uporabili kot umivalnike...« Simon Božič, lastnik lokala Štumffabrika »Na Rifniku smo našli tudi sledove življenja iz tega časa. Predvidevamo, da je bil takrat tam tempelj, verjetno posvečen Akvoniju, lokalnemu božanstvu reke Voglajne.« Maja Bausovac, arheolo-ginja in višja kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje »Vesel sem, ko vidim, kako motiviram te mlade ljudi, ko jim predajam izkušnje iz sodnih dvoran in primerov, ki sem jih obravnaval. Prijetno je, ko me po koncu predavanj obkrožijo, sprašujejo za nasvete, informacije.« Ivan Žaberl, upokojeni tožilec in zdajšnji predsednik ZŠAM Celje ČETRTEK 1 1 PETEK ✓ 3 9 o3 SOBOTA 1 1 NEDELJA 11 ^Vl/^ 8 6 2 D s > Reorganizacija nujne medicinske pomoči Zdravstvena oskrba na kocki? V javnosti je ogromno nejevolje povzročil dokument Celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ga pripravlja delovna skupina Ministrstva RS za zdravje. Na Celjskem - glede na dokument - naj bi urgentne ambulante izgubili v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Žalcu, Laškem, Nazarjah, Rogaški Slatini, Kozjem in Radečah. Mnenja o tem so ostra, predvsem zaradi razpršenosti območij nekaterih občin, kjer imajo že zdaj težave s hitrim dostopom reševalcev v primeru poslabšanih zdravstvenih stanj občanov. SIMONA SOLINIC Po predlogu bi med drugim na terenska posredovanja zdravniki prihajali le iz satelitskih (manjših) in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Ob tem bi v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, ukinili urgentne ambulante, bi pa v teh krajih ob delovnikih med 7. in 20. uro delovale neke vrste dežurne, akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja. Na Ministrstvu RS za zdravje so potrdili, da pripravljajo reorganizacijo nujne medicinske pomoči (NMP): »Slednja je še v fazi usklajevanja, vendar je zdaj o kakršnih koli rešitvah prehitro govoriti. Prav tako še ni uradnega dokumenta, ki bi bil usklajen in pripravljen, da bi ga lahko predstavili javnosti. Ko bo zadeva usklajena z vsemi, jo bomo pravočasno predstavili. Predvidoma januarja. Rešitve, ki se pojavljajo v medijih, so samo osnutki, ki niso bili še z nikomer usklajeni.« Uradnega obvestila (še) ni V nekaterih zdravstvenih domovih iz naše regije, ki so navedeni na neuradnem seznamu, so redkobesedni. V ZD Radeče, Laško in Šmarje pri Jelšah (kamor spada zdravstvena postaja Rogaška Slati- na) pravijo, da o reorganizaciji mreže NMP niso bili uradno seznanjeni, zato ne morejo podrobno komentirati. Nekje so bolj zgovorni. Da je dokument o reorganizaciji dodobra razburil občane, pravijo v ZD Slovenske Konjice, kjer dodajajo, da so presenečeni in zaskrbljeni. »Celovita prenova ponekod predvideva ukinitev dežurnih mest, med drugim tudi v Slovenskih Konjicah (gre za območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje). Ukinitev se nanaša na zaprtje dežurne ambulante z zdravnikom v nočnem času ob delovnikih med 20. in 7. uro, med vikendi in prazniki. To pomeni, da bodo bolniki v tem času primorani poiskati pomoč zdravnika na drugem dežurnem mestu, ki bo praviloma bolj oddaljeno. Dežurna ambulanta oz. t. i. akutna ambulanta bi bila v Slovenskih Konjicah vsak delovnik od 7. do 20. ure.« V konjiškem ZD dodajajo, da naj bi bile nekatere strateške točke, na katerih naj bi bili vzpostavljeni manjši urgentni centri, kjer bi bila organizirana dežurna služba z zdravnikom in bi delovala vse dni v tednu 24 ur: »Za naše območje je takšna točka predvidena v Slovenski Bistrici. V Slovenskih Konjicah ostaja nujno reševalno vozilo. Ta ekipa, sestavljena iz diplomirane medicinske sestre, zdravstvenika ter zdravstvenega reševalca, bo prisotna 24 ur na dan 7 dni v tednu za posredovanje na terenu. Če bo posredovanje zahtevalo tudi zdravnika, se bo ta pripeljal iz oddaljene lokacije, kar pomeni daljši dostopni čas.« Med življenjem in smrtjo Cilj reorganizacije naj bi bila optimizacija števila dežurnih mest in združevanje v večje in manjše urgentne centre. To naj bi razbremenilo zdravnike, ki jih primanjkuje. »V našem zavodu sicer pozdravljamo prizadevanja za ureditev sistema nujne medicinske pomoči, ki ima kar nekaj težav, vendar ocenjujemo, da je predlog za nas v takšni obliki povsem nesprejemljiv. Menimo, da bo delovna skupina morala ponovno preučiti zmožnosti sistema ter organizirati službo, ki bo upoštevala posebnosti našega okolja. Pretekli teden se je na pobudo direktorja konjiškega ZD Dejana Verhovška vodstvo doma srečalo z župani občin ustanoviteljic te ustanove, torej z župani Slovenskih Konjic, Zreč in Vitanja. »Nedvoumno smo ocenili, da predlagana sprememba ne prinaša izboljšanja zdravstvene oskrbe na našem območju in poslabšuje dostopnost do nujnih zdravstvenih storitev. Zavedamo se, da je dokument neuraden predlog, vendar obsojamo predloge, saj niso bili usklajeni z lokalno skupnostjo in izvajalci zdravstvene dejavnosti ali na kakršen koli način predstavljeni širši javnosti,« so še sporočili iz ZD Slovenske Konjice. Tudi tamkajšnja stroka podpira prizadevanja za ohranitev dežurne službe v sedanji obliki. »Neuradni predlog reorganizacije mreže NMP bi imel negativne posledice za vse, ki živijo na območju našega ZD. Terenski zdravnik bi bil v Slovenski Bistrici in Celju, kar podaljša dostopni čas za 10 do 20 minut in v najbolj nujnih primerih pomeni tudi razliko med življenjem in smrtjo. Predlog predvideva zaprtje dežurne ambulante med tednom ponoči ter med vikendi, tako bi morali ljudje zdravniško pomoč poiskati v Slovenski Bistrici ali Celju. Hišni obiski, v katerih skrbimo za menjave urinskih katetrov, aplikacijo protibolečinske terapije, zdravljenje bolečin v križu, bi na našem terenu postali težje izvedljivi, ljudje pa bi nanje čakali veliko dlje. Otroke z anginami, bolečinami v ušesih, s kašljem bi morali peljati na pregled v Celje ali Slovensko Bistrico, vse rane in druge poškodbe bi bile oskrbljene šele v urgentnem centru. V našem ZD kadrovske stiske za NMP nimamo in prisotnost zdravnika ves čas zagotavljamo nemoteno. Menim, da bi se dostopnost do zdravnika in s tem povezana zdravstvena oskrba za naše ljudi zelo poslabšali, zato reorganizaciji v tej obliki ostro nasprotujem,« pravi vodja NMP na Konjiškem Nejc Ribič, dr. med, spec. urg. med. Za vse ne bo tako slabo Zdravstveno ministrstvo naj bi o načrtovanju sprememb zdravstvene domove obvestilo na novembrskem srečanju na Brdu pri Kranju, vendar ni podalo podrobnosti, le to, da je reorganizacija napovedana za marec 2023, uveljavitev sprememb pa v letu 2024. »Letos je bilo precej zdravstvenih domov po vsej državi soočenih s kadrovsko stisko,« AKTUALNO 3 V Skupnosti občin Slovenije napovedujejo uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da reorganizacijo preprečijo. Nad predlogom so zgroženi in ogorčeni, saj gre za »330.070 prebivalcev, od tega 70.892 starostnikov, katerih zdravstvena oskrba bo v najnujnejših primerih na kocki«. Sprejetje predloga bi pomenilo izgubo marsikaterega življenja, navajajo. Kot nesprejemljivo označujejo to, da so na ministrstvu spremembe pripravljali po tihem in da naj bi jih, tako pravijo v skupnosti občin, nameravali sprejeti brez splošne razprave v javnosti v manj kot mesecu. Posledica predvidene reorganizacije NMP naj bi bilo višje število obravnavanih v Urgentnem centru Celje, ki je že zdaj preobremenjen, pravijo v zdravstvenih domovih in občinah. (Foto: Andraž Purg - GrupA) pravijo v Zgornjesavinjskem ZD Nazarje, kje dodajajo, da informacije težko komentirajo, ker več podrobnosti ni. »Kar pa lahko razberemo, je dokončna vzpostavitev tako imenovanih satelitskih urgen-tnih centrov. Naš najbližji bo v ZD Velenje, kar pomeni, da bo našim občanom skrajšana pot do urgence, saj so doslej morali v večini primerov obiskati Urgentni center Celje. Med drugim se morajo vsaj do Velenja že zdaj voziti bolniki, ki jim dežurni zdravnik predpiše zdravila v času, ko naše lekarne ne obratujejo,« pravijo v Zgornjesavinjskem ZD Nazarje. Poudarjajo, da je za to dolino daleč najpomembnejša pridobitev letos vzpostavljena dodatna ekipa nujne medicinske pomoči na Ljubnem, in sicer poleg reševalne ekipe v Mozirju: »Ta je takoj skrajšala povprečne dostopne čase reševalcev do obolelih, poleg tega je bistveno izboljšala razpoložljivost ekipe NMP, ko je ena na nujni vožnji. Med tednom je dežurna služba v naših rednih ambulantah,« še dodajajo. V ZD dr. Jožeta Potrate Žalec pravijo, da niso dobili nobene informacije o tem, da bi ukinjali dežurne zdravstvene ambulante, ampak le, da strokovna skupina na ministrstvu za zdravje pripravlja reorganizacijo mreže, kar je lahko dobrodošlo. Tako pravi dr. Hana Šuster Erjavec, direktorica zavoda. »Verjamemo, da bodo pri reorganizaciji mreže upoštevali dejanska posredovanja. Glede na to, da pri nas beležimo veliko zahtevnih posredovanj (50 oživljanj letos), ne vidimo logične razlage za ukinitev. Če bi nujno službo ukinili, bi se s tem seveda zmanjšala dostopnost do nujne oskrbe, kar zagotovo ni sprejemljivo, zato tega ne pričakujemo in ne podpiramo. V primeru zaprtja pričakujemo, da bi posredovali tudi naši ustanovitelji. Težko komentiramo organizacijo in delo urgen-tnega centra, a lahko pričakujemo večji pritisk nanj, če bi ukinjali naše ambulante,« dodaja Šuster Erjavčeva. Foto: SHERPA Tudi občine zastrigle z ušesi Tudi v občinah so ob objavi teh podatkov v medijih zastrigli z ušesi, ponekod je jeza še toliko večja, ker uradno o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči občine kot ustanoviteljice zdravstvenih domov niso bile obveščene. »Ministrstvu za zdravje smo posredovali stališča občin s pomočjo reprezentativnih organov, Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije. V dopisih je izraženo >ostro nasprotovanje predlaganim spremembam in načinu sprejemanja tako pomembnih odločitev<. V dopisu je bilo prav tako izpostavljeno, da so navedbe delovne skupine, ki izhajajo iz predstavitve reorganizacije NMP o lokalnih skupnostih in županih, nesprejemljive,« so nam odgovorili iz Občine Šentjur. Dodajajo, da se z reorganizacijo NMP, o kateri govori vsa Slovenija, nikakor ne morejo strinjati. »V okviru ZD Šentjur izvajajo NMP za 21 tisoč občanov naše občine ter Občine Dobje. Pri nas gre za 222 km2 zahtevnega terena. V primeru izgube dežurnega zdravnika bi morali bolniki v času dežurstva, tudi v primeru drugih, manj nujnih stanj, namesto v lokalni ZD v oddaljeni urgentni center. To bi bistveno poslabšalo dostopnost do zdravniških storitev in kakovosti oskrbe,« so ostri v šentjurski občini. Tudi Občina Žalec se ne strinja z možno ukinitvijo dežurnih zdravstvenih ambulant: »Zato si bomo prizadevali, da se to ne zgodi, saj je nemotena zdravstvena oskrba naših občanov in širše Spodnje Savinjske doline eden osnovnih parametrov kakovosti bivanja. Pričakujemo, da bo ministrstvo pred kakršno koli spremembo to strokovno uskladilo z zdravstvenimi domovi, v katerih delujejo dežurne zdravstvene ambulante.« Bistvena sprememba organizacije V laški občini zadeve ne komentirajo, ker pravijo, da uradnega obvestila niso dobili. Tudi v Občini Rogaška Slatina težko komentirajo, pravijo le, da naj bi bilo na srečanju ministrstva za zdravje, ZZZS in združenja zdravstvenih zavodov povedano, da bi se ZD Šmarje (kamor glede zdravstvenih obravnav spada območje Rogaške Slatine) januarja 2023 vključil v dispečerski sistem, kar predstavlja bistveno spremembo organi- zacije NMP na slatinskem območju. »ZD Šmarje pri Jelšah organizira dežurno službo za območje šestih občin ustanoviteljic. V skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja sredstva za 24-urno dežurno službo vse dni v tednu v Šmarju pri Jelšah. Že zaradi epidemije so morali NMP v Šmarju pri Jelšah nekoliko reorganizirati, namesto zdravnika v pripravljenosti v Rogaški Slatini in na Kozjanskem so uvedli t. i. vozilo terenskega zdravnika. »To pomeni, da je vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro en zdravnik terenski zdravnik. Ta v ambulanti v Šmarju pri Jelšah sprejema nenapovedane bolnike, opravlja hišne nenujne obiske, ko gre prva urgenca ven ali je zasedena, je on nadomestna urgenca, opravlja mrliške oglede, izvaja tudi preglede glede okužb. Z ukinitvijo tega v Rogaški Slatini in na Kozjanskem bi ZD Šmarje pri Jelšah izgubil prihodek za pokrivanje vozila terenskega zdravnika,« pravijo v slatinski občini. Jabolko navdiha Marijani Kolenko Predsednik RS Borut Pahor, ki v teh dneh končuje svoj mandat, je pred dnevi v Predsedniški palači vročil priznanja jabolko navdiha štirim Slovenkam, ki že vrsto let spodbujajo bralno kulturo na Slovenskem. Med njimi je bila tudi mag. Marijana Kolenko, predsednica Društva Rastoča knjiga in ravnateljica OŠ Lava. »Kot učiteljica je popolnoma predana svojemu poslanstvu ter svoje učenke in učence z raznovrstnimi projekti, med katerimi ima osrednje in posebno mesto prav Rastoča knjiga, uči, kaj pomeni biti človek. Domislila se je številnih projektov za mlade, ki vsi izhajajo iz ljubezni do književnosti in zavedanja, da je knjiga tlakovala pot slovenstvu do države in narodu do svetle, svobodne prihodnosti,« je mogoče prebrati v utemeljitvi priznanja. Kolenkova vodi društvo od letošnje pomladi, medtem ko se je Oš Lava že pred leti pridružila omenjenemu gibanju in ena od dejavnosti v tem okviru je tudi vsakoletni izid šolske Rastoče knjige in koledarja odličnosti. Letos bo izšla že sedma knjiga. »Rastoča knjiga je slovenska inovativna ideja, ki je nastala leta 2000. Krepi temeljne človeške vrednote, podpira branje, znanje in razmišljanje v želji, da bi postali narod Marijana Kolenko je prejela jabolko navdiha v imenu Društva Rastoča knjiga. Za spodbujanje bralne kulture na Slovenskem so priznanje prejeli še Združenje splošnih knjižnic in predsednica Vesna Horžen, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS in generalna sekretarka Manca Perko ter dr. Manca Košir za življenjsko delo. (Foto: Nebojša Tejić/STA) kakovostnih posameznikov in družbe v celoti. Ob tem naj bi se vsak zavedal, da lahko sam veliko prispeva k skupnosti ne glede na to, kaj ustvarja,« pojasnjuje idejo Rastoče knjige Marijana Kolenko in dodaja, da gibanje zagovarja znanje in na drugi strani delovanje. »Različnost je tista, ki plemeniti in ne razdvaja ali postavlja nekatere v privilegiran položaj. Vsak je pomemben člen družbe. To je projekt za družbo prihodnosti,« poudarja nagrajenka, ki je zelo ponosna na jabolko navdiha kot na priznanje za desetletno delo. Vrednost projekta so prepoznali že mnogi, sodelujejo tudi številne šole in gospodarstveniki, na primer Krka, posamezne občine ... Kolenkova si želi, da bi tudi Celje in regija prepoznala pomen gibanja, ki postaja prepoznavno tudi v svetu. Rastoča knjiga ima svoje simbolno me- sto v ljubljanskem parku Navje, kjer je kip deklice, ki je vsako leto modrejša za eno misel in simbolno raste z narodom. V tamkajšnji zbirki rastočih knjig sveta je že 16 držav prispevalo besedila svojih najvidnejših literarnih predstavnikov. TC 4 GOSPODARSTVO Franc Pangerl vodenje upravnega odbora družbe Celjski sejem prepustil Nini Ermenc Pangerl ^ ■ I ■ V ■ ■ »Cas je za mlajšo generacijo« Franc Pangerl se po enaintridesetih letih umika z vrha družbe Celjski sejem. Do leta 2011, ko se je upokojil, je bil predsednik uprave, nato je prevzel vodenje upravnega odbora. Na tem mestu ga bo 1. januarja zamenjala Nina Ermenc Pangerl. »Čas je, da se umaknem in družbo prepustim mlajši generaciji,« pravi Franc Pangerl, ki je letos dopolnil 74 let. Še naprej bo ostal član upravnega odbora, v katerem so še Tina Kramer, Boštjan Marovt in Robert Otorepec, ki je tudi izvršni direktor družbe. Celjski sejem je po dveh koronskih letih, ko zaradi ukrepov za zajezitev pandemije večinoma ni smel opravljati svoje dejavnosti, letos spet posloval dobro. JANJA INTIHAR Robert Otorepec ocenjuje, da je družba Celjski sejem letos ustvarila približno štiri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje. V letih 2020 in 2021 so zaradi prepovedi poslovanja njeni prihodki znašali le 1,1 milijona oziroma 1,5 milijona evrov. »Ti dve leti sta bili najtežji v zgodovini družbe. Imeli smo približno 1,2 milijona evrov čiste izgube, da bi preživeli, smo porabili vse rezerve in vsa sredstva amortizacije. K sreči nismo bili zadolženi, zato večjih težav pri poslovanju ne pričakujemo. Le naložbe, ki smo jih načrtovali, bodo mo- rale počakati dve ali tri leta,« pravi Robert Otorepec, ki je z letošnjim poslovanjem zadovoljen. Podjetju je uspelo pripraviti vse načrtovane sejme, le datume za izvedbo nekaterih je moralo prestaviti. »Izkazalo se je, da so razstavljavci in obiskovalci željni druženja, zato nam je bilo tudi sejme lažje napolniti kot pred korono,« še pravi Otorepec. Družba Celjski sejem ima za leto 2023 na seznamu tri festivale in devet sejmov. Sejemsko dejavnost bo začela marca s tradicionalnima pomladanskima sejmoma Altermed in Gre- Celjska sejemska hiša je letos ustvarila približno štiri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje. V letih 2020 in 2021 so bili zaradi prepovedi poslovanja njeni prihodki od 60 do 80 odstotkov nižji. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Lastništvo celjske sejemske hiše si po letu 2019, ko je Mestna občina Celje prodala svoj malo več kot 26-odstotni delež, delita družina Pangerl in Boštjan Marovt. Oče Franc Pangerl in njegova hči Nina Ermenc Pangerl imata neposredno ter s podjetjema Celuks in MFCE v lasti malo več kot 51 odstotkov Celjskega sejma. Lastnica preostalih delnic je Marovtova družba Max-Rent. enVita ter z dnevi čebelarstva ApiSlovenija, ki jim bo dodala še sejem lova in ribolova. Aprila bo Mednarodni industrijski sejem, maja bo pripravila tradicionalna sejma Avto in vzdrževanje ter Gospodarska vozila in logistika, ki se jima bo pridružil novi sejem komunalne opreme in tehnologije Komot. Septembra bo že 55. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, konec novembra ali v začetku decembra bo še sejem Erotika, ki je v času korone in tudi letos zaradi negotovih epidemioloških razmer odpadel. Tudi za prihodnje leto so se celjski sejmarji s Slovensko vojsko dogovorili za predstavitev in promocijo vojaških poklicev, ki bosta novembra. Še več pozornosti kongresni dejavnosti Pomemben del prihodkov Celjskemu sejmu prinaša tudi kongresna dejavnost. Ima tehnično dovršen kongresni center s tremi velikimi dvoranami, ki lahko skupaj sprejmejo malo več kot 1.500 udeležencev. V kongresnem centru je že zdaj približno 200 dogodkov na leto, od seminarjev in izobraževanj do sej skupščin in drugih poslovnih dogodkov. V družbi pravijo, da bodo v prihodnjih letih razvoju kongresne dejavnosti namenili še več pozornosti. Tako na poslovnih dogodkih kot na sejmih pričakujejo v prihodnjih letih še več obiskovalcev. Zato bodo še naprej ohranjali dobre odnose z dosedanjimi partnerji in sklepali nove povezave, računajo tudi na še močnejše sodelovanje z lokalno skupnostjo. Verjamejo, da jim Predsednica upravnega odbora družbe Celjski sejem bo od 1. januarja Nina Ermenc Pangerl. bo ob načrtih, ki jih imajo, ter dobrih lokalnih projektih to tudi uspelo. Sončne elektrarne na vseh strehah V družbi Celjski sejem napovedujejo, da bodo v prihodnjih letih še večji poudarek namenjali tudi trajnosti in skrbi za okolje. Pred leti so bili med prvimi družbami, ki so na strehe svojih stavb namestile sončne elektrarne. Trenutno z lastno električno energijo pokrivajo dve tretjini svojih potreb, z namestitvijo sončnih celic še na preostalih sejemskih halah bodo v celoti postali samooskrbni. Prav zdaj jih nameščajo na strehah upravne stavbe in dvorane E, do konca maja jih načrtujejo še na dvorani C. Robert Oto-repec pravi, da bodo presežke električne energije prodajali drugim odjemalcem. V družbi Celjski sejem po dveh kriznih letih ponovno zaposlujejo. Trenutno imajo petnajst redno zaposlenih, kolikor jih je v podjetju delalo tudi pred epidemijo korona virusa. Državni denar za Gorenje in Mik Vlada se je odločila, da bo podjetjema Gorenje, ki je v lasti kitajske multinacionalke Hisense, ter Mik, ki je last Celjana Francija Pliberška, prispevala malo več kot 14 milijonov evrov za njuni naložbi. Obe podjetji gradita razvojni središči, s katerima bosta povečali proizvodne zmogljivosti ter zagotovili nova delovna mesta. Gorenje je pred letom začelo graditi V Gorenju napovedujejo, da bodo s to novo stavbo, v kateri bo razvojni cen- naložbo pomembno povečali proizvo- ter, ki bo občutno prispeval k razvoju nove generacije velikih gospodinjskih aparatov. Celotna naložba, ki bo po napovedih končana novembra 2024, je vredna 39,3 milijona evrov. Od tega bo Gorenje v nakup in vgradnjo nove opreme in orodij vložilo 36 milijonov evrov, malo več kot 3 milijone evrov bosta stali gradnja in ureditev nove stavbe. Državna subvencija bo znašala 9,4 milijona evrov. dne zmogljivosti za kuhalne aparate, pomivalne stroje in pralno-sušilne stroje. Obljubljajo 242 novih delovnih mest, od tega najmanj 25 visokokvalificiranih. Nova delovna mesta Miku je vlada odobrila 4,9 milijona evrov finančne spodbude za Razvojni center Mik. Temeljni kamen za 6.400 kvadratnih metrov veliko stavbo, v kateri bosta nov razvojni inštitut in proi- zvodnja najnovejših prezračevalnih sistemov, je podjetje v neposredni bližini svoje tovarne v Vojniku položilo konec letošnjega marca. Naložba vključuje gradnjo proizvodne hale, avtomatiziranega skladišča, nakup novih strojev in opreme ter postavitev nove tehnološke linije za izdelovanje oken, a tudi nakup programske opreme in razširitev poslovanja. Njena vrednost je ocenjena na malo več kot 18 milijonov evrov. Franci Pliberšek je letos poleti napovedal, da bo gradnja stavbe končana do jeseni prihodnje leto, naložba pa bo v celoti končana do konca leta 2024. Zaradi novega razvojnega središča bodo v Miku novo zaposlitev omogočili petdesetim ljudem. JI ■Ш-Ш . = ■ .t- •... Drage občanke, dragi občani, mirne, čarobne in tople praznike vam želimo ter pogumno, zdravo in upanja polno novo leto "i. v- :' Ш lit Шмшшо^, Ш MESTNA OBČINA CELJE GOSPODARSTVO 5 Gospodarstveniki o zakonski ureditvi izplačila nagrad ob koncu leta Obvezne božičnice? Da in ne. Prvi osnutek novele Zakona o delovnih razmerjih, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, med drugim predvideva tudi obvezno božičnico. Takšen predlog je septembra, ko je prvič prišel v javnost, razburil gospodarstvo, saj je v njem zapisano, da ima delavec pravico do letnega plačila poslovne uspešnosti najmanj v višini minimalne plače. Vprašanje, kaj menijo o tem, da bi bilo izplačilo božičnice oziroma nagrade za uspešnost ob koncu leta zakonsko urejeno tako kot regres za letni dopust, smo v teh dneh, ko marsikje nagrajujejo svoje zaposlene, zastavili tudi direktorjem nekaterih podjetij na Celjskem. Njihovi odgovori so različni. JANJA INTIHAR »Za nas takšna zakonska ureditev ne bi predstavljala pomembne spremembe, saj božičnice izplačujemo že vrsto let,« pravi Ivan Cajzek, di- rektor in lastnik podjetja Gic Gradnje. Obvezno izplačilo božičnic podpira tudi predsednik uprave Kovintrada Jože Kastelic, a le pod pogojem, da bo davčno razbremenjeno. »Vsekakor bolj podpiram izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, saj ta dejansko odraža naše delo in je praviloma bolj ugodno za zaposlene,« Povsem drugačnega mnenja je Anton Kisovar, direktor in lastnik žalskega podjetja Teh-nos. »O vsem tem imam resne pomisleke. Zakaj? Plače so za plačilo opravljenega dela in nikoli niso enake za vse. Tudi nagrade niso enake in ne smejo postati obveza, sicer niso več nagrade. Predlagatelj mora vedeti, kaj želi. Politika ne upošteva razbremenitve dela in socialne kapice, v veliko primerih nepravično deli socialne transferje. Pri vsem tem bi posegala še v nagrade. Moj odgovor na vprašanje o obveznih božičnicah je torej ne,« pravi Kisovar. Prava merila in pogoji Branko Potočnik, generalni direktor podjetij Aplast in Zagožen, navaja, da zakonodaja že zdaj ob uspešnem poslovanju omogoča izplačilo božičnice. »Pri nas božičnico izplačujemo vsako leto že od ustanovitve podjetij, saj obe poslujeta uspešno in vsako leto beležita rast. Uzakonitev božičnice bi lahko pomenila tudi enakopravno obravnavo vseh podjetij in delavcev ter zlasti njen vpliv na konku- renčnost med podjetji. Vsekakor mora zakonodajalec skrbno presoditi, katera so prava merila in pogoji za takšno izplačilo,« poudarja Potočnik. Kot delodajalec si želi večjo davčno razbremenitev izplačil zaposlenim, tako plač kot tudi božičnice. »Zgolj za primer: pri izplačilu božičnice za leto 2022 znaša strošek delodajalca 1.490,36 evra na zaposlenega, delavec pa dobi na račun tisoč evrov neto, pri čemer je izplačilo oproščeno plačila dohodnine,« še navaja Potočnik. Da mora država uvesti čim več olajšav, ki bodo podjetja spodbudila k izplačilu božič-nice, meni tudi Dušan Žu- žek, direktor družbe Fragmat Tim. »Iz zneska, ki ga družba nameni za nagrade ob koncu leta, morajo zaposleni dobiti čim več,« poudarja. Čas ni primeren Vinko But, direktor Mlekarne Celeia, meni, da v teh časih zakonsko vsiljevanje božičnice ni potrebno. »Vsi vemo, da ljudje predstavljajo največjo vrednost podjetja in vsak delodajalec se bo za svoje zaposlene potrudil po najboljših možnostih, ki jih ima,« je prepričan But. V tovarni BSH Hišni aparati opozarjajo, da sta možnost izplačila nagrade ter njena davčna obravnava zakonsko že urejena. Morebitno dodatno zakonsko ureditev izplačila božičnice je po njihovem mnenju treba najprej uskladiti v okviru ekonom-sko-socialnega sveta. Mercator išče najemnike tudi na Celjskem Trgovska veriga Mercator trenutno po Sloveniji išče najemnike za kar 170 svojih poslovnih prostorov, med katerimi jih je veliko tudi na Celjskem. Nekatere svoje nepremičnine, za katere je ocenila, da jih ne potrebuje več, prodaja. Kupce za poslovne stavbe in manjše poslovne prostore išče tudi v Celju, Velenju, Šmartnem ob Paki in Kozjem. Mercator išče najemnike za 170 svojih nepremičnin. Med njimi je tudi poslovni prostor v Novi vasi v Celju. (Foto: SHERPA) Na Celjskem Mercator oddaja svoje poslovne prostore v skoraj vseh večjih krajih. V Celju išče najemnika za prostore v svojih stavbah v Novi vasi in na Trubarjevi cesti. Tuševim sindikalistom uspelo Stavke, ki so jo zaposleni v Engrotušu napovedali za 23. december, ne bo. Njihovemu sindikatu je z vodstvom družbe uspelo skleniti dogovor o višini plač, beleženju delovnega časa in tudi o povračilu potnih stroškov. Predsednica Sindikata Tuš Mirjana Janjić je z doseženim sporazumom zelo zadovoljna, vendar, kot pravi, pogajanj še ni konec. Nadaljevala se bodo februarja, ko se bo sindikat z vodstvom pogovarjal še o ureditvi delovnih pogojev. Sindikat in vodstvo sta se za pripravo na delo. Sindikatu dogovorila, da bo najnižja osnovna plača za delovno mesto prodajalca, ki zdaj znaša 697,60 evra bruto, od 1. januarja prihodnje leto znašala 1.060 evrov bruto. Povračilo potnih stroškov bo znašalo 85 odstotkov cene mesečne vozovnice. Kjer ni javnega prevoza, bo delavec prejel 17 centov za prevoženi kilometer. Zaposleni v Engrotušu bodo prejeli regres v denarni obliki, kot določa kolektivna pogodba. Urejeno bo tudi beleženje delovnega časa. Vsaka minuta, ki jo bo delavec preživel v podjetju, se bo štela v delovni čas. To bo veljalo tudi za sestanke, izobraževanja ter čas je z vodstvom uspelo skleniti tudi dogovor o omejitvi premeščanja zaposlenih iz ene v drugo poslovalnico na največ 50 kilometrov od kraja bivanja. Predsednica Sindikata Tuš Mirjana Janjić pravi, da jim takšnega sporazuma ne bi uspelo doseči, če se zaposleni ne bi dobro organizirali in če sindikalisti ne bi vztrajali pri svojih zahtevah. Nekaj je najbrž prispevala tudi grožnja s stavko. Do zdaj se je v podjetniški sindikat včlanilo že 520 prodajalcev in delavcev v skladiščih. Pogajanja so bila zelo težka, še pravi Janjićeva, saj so bili predstavniki sindikata v minulih mesecih deležni Oddati želi tudi trgovske ali gostinske lokale na Mestnem trgu v Žalcu, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Vojniku, Slovenskih Konjicah, Preboldu, Vitanju, Kozjem, na Polzeli, v Velenju in Mozirju. Zanimanje za najem očitno ni veliko, saj so v Ljubljani rok za oddajo nezavezujočih ponudb z začetka novembra podaljšali vsaj do začetka januarja prihodnjega leta. Mercator več svojih nepremičnin prodaja. Na seznamu ima trenutno 14 zemljišč in 46 poslovnih prostorov, njihova skupna izklicna cena naj bi bila malo manj kot 29 milijonov evrov. Na območju Savinjske regije išče kupca za 730 kvadratnih metrov veliko poslovno stavbo na Ljubljanski cesti. Izhodiščna cena zanjo znaša 635 tisoč evrov. Najdražja nepremičnina, ki jo prodaja na našem območju, so malo več kot 2.200 kvadratnih metrov veliki skladiščni in poslovni prostori v Šmartnem ob Paki. Zanjo pričakuje najmanj 835 tisoč evrov. Poslovno stavbo, ki ima približno tisoč kvadratnih metrov prostora, prodaja tudi v Velenju. Njena izhodiščna cena znaša malo več kot pol milijona evrov. JI »Pogajanja z vodstvom so bila zelo težka, ampak na koncu smo vendarle >prišli skupaj<«, pravi Mirjana Janjić, predsednica Sindikata Tuš. (Foto: osebni arhiv) tudi nezaupanja, šikaniranja in ustrahovanja nadrejenih. Kljub dogovoru o plačah in drugih svojih zahtevah svojih dejavnosti ne bodo ustavili. Že februarja naj bi se z vodstvom začeli pogajati tudi o ureditvi delovnih pogojev. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV moč sodelovanja CELJE - Podžupana iz največjih strank v mestnem svetu Zaupanje v 33-članski Mestni svet Mestne občine Celje se je v torek sestal na ustanovni seji. Dvanajst svetnikov je prvič sedlo v svetniške klopi, medtem ko jih je 21 že izkušenih odločevalcev. V svetu ima največ, devet svetnikov Celjska županova lista, torej stranka dosedanjega župana Bojana Šrota, z osmimi svetniki ji sledi Gibanje Svoboda. Novi župan Matija Kovač se je zato v skladu s predhodnimi dogovori s strankami v mestnem svetu odločil, da bo za podžupana imenoval predstavnika iz obeh omenjenih skupin. Gibanje Svoboda je predlagalo Uroša Lesjaka, medtem ko bo podžupan iz CŽL znan v prihodnjih dneh. 33-članski mesti svet Mestne občine Celje se je na čelu z županom Matijo Kovačem zbral na svoji ustanovni seji. TATJANA CVIRN Na seji, ki jo je kot najstarejši svetnik vodil Leon Pod-linšek (SDS), so se svetniki najprej seznanili s poročili občinske volilne komisije o izidu volitev članov mestnega sveta, župana in članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Mandatna komisija je pregledala in potrdila mandate novih svetnikov in župana, nakar so vsi slovesno prisegli, novemu županu pa sta pripadla tudi lenta in nagovor. V njem se je Matija Kovač zahvalil svojim predhodnikom, ki so skrbeli za skupnost in ljudi, tudi dosedanjemu županu Bojanu Šrotu, ki je po njegovem veliko prispeval k široki politični vključenosti in sodelovanju v mestnem svetu. To tradicijo spoštljive medsebojne komunikacije želi negovati tudi v prihodnje, da bo mestni svet forum za vsebinsko, domišljeno in v prihodnost zazrto razpravo. Vse politične skupine v mestnem svetu je zato v preteklih dneh povabil na pogovor in vse so se pozitivno odzvale. Predstavil jim je svoje poglede in razmišljanja in poudaril, da bo njegov pristop k političnemu sodelovanju odprt in vključujoč. »Predstavniki svetniških skupin so predstavili številne ideje, ki se skladajo z mojo vizijo, in nekaj takšnih, ki so me presenetile in navdušile. Želim, da bi čim več teh idej uspešno uresničili,« je dejal Kovač. Kovač je predlagal tudi člane komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (Kviaz). S predlogom je želel, kot je dejal, izkazati zaupanje v moč sodelovanja, zato je predlagal predstavnike vseh devetih političnih skupin v mestnem svetu. Svetniki desetih strank in list so se namreč organizirali v devet svetniških skupin, in sicer se je dr. Darko Drev kot edini izvoljeni svetnik Liste za Celje odločil za sodelovanje v okviru svetniške skupine Gibanje Svoboda. Praznična CELJE - »Ni prav, da se pritožujemo nad temo, ki nas obdaja, bolje je, da prižgemo lučko v sebi in v očeh tistih, ki jih srečamo vsak dan. Verjamem, da bomo z lampijoni marsikomu narisali nasmešek na obrazu,« je na odprtju letošnje okrasitve Savinjskega nabrežja dejal Arnold Ledl, ravnatelj Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC. Šola je bila pred desetimi leti začetnica izdelave prazničnih lampijonov, ki decembra krasijo in osvetljujejo sprehajališče ob Savinji. »Letos smo sicer izdelali le dva lampijona, ker imamo še vrsto drugih projektov, a pri nas v šoli nato zberemo tudi vse druge izdelke in jih opremimo za namestitev, ki jo tudi pomagamo izpeljati,« je dejal Arnold Ledl. Če je bilo prvo leto na dre- Za člane Kviaza je tako na osnovi predlogov strank Kovač predlagal Damirja Ivanči-ča (Sd) za predsednika in za člane Bredo Arnšek (CŽL), Primoža Posineka (SD), Leona Podlinška (SDS), Sama Seničarja (Levica in Vesna), Mirana Gracerja (Celjska ne- odvisna lista), Saša Farčnika (Stranka za delovna mesta), Petra Piška (SLS) in Dominika Ocvirka (NSi). Predlog je bil sprejet z večino glasov (30 članov), proti je glasoval en svetnik, dva sta se vzdržala. Foto: SHERPA Več kot dve desetletji Pravljične dežele CELJE - Slabo vreme je v petek okrnilo odprtje Pravljične dežele na Glavnem trgu, a program bo trajal še vse do konca leta, ko bodo otroke razveseljevali vile in drugi pravljični liki. Dopoldne bodo po mestu vodili najavljene skupine otrok, za druge bo na Glavnem trgu popoldanski program. V Celje bodo tudi letos vozili pravljični vlaki iz Ljubljane, Maribora in Velenja. Pravljična dežela nudi brezplačna pravljična in praznična doživetja za otroke in družine že 23. leto. Vodja projekta je Vladimira Skale, ki pravi, da so nekatera mesta skušala posnemati ta koncept, a neuspešno. »Vsako leto ustvarjamo novo zgodbo s pravljičnimi sporočili in Odprtje Pravljične dežele je zmotil dež . tudi zvočna kulisa s posebno glasbo je vedno drugačna,« je dejala. Projekt je pomemben tudi zato, ker ohranja pripovedovanje pravljic v živo, kar je dragocena izkušnja za najmlajše. Zaključek pravljič- ... a med otroke se je s kočijo kljub temu pripeljal Božiček. nega dogajanja bo otroško silvestrovanje, in sicer 31. decembra od 10. do 13. ure. V petek je imela odprta vrata Umetniška četrt Celje z dogodkom Luč v UČ. Na ogled so bile razstave, predstavitve in umetniška ponudba. V Gubčevi in Lilekovi ulici je minule dni zaživel božično--novoletni sejem z imenom Zakladnica daril. Na Glavnem trgu se že od začetka decembra vrstijo koncerti, na Krekovem trgu bo prvi jutri, v petek, in tam bodo Celjani lahko pričakali tudi novo leto v družbi s skupino Kingston. Po oceni zavoda Celeia naj bi v prvih dveh tednih letošnjega decembra več kot deset tisoč obiskovalcev obiskalo Pravljično Celje. TC, foto: SHERPA V delovni skupini tudi Deleja in Kolenko Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Pa-pič je imenoval delovno skupino za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033. V njej sta tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center, in Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje. Poleg priprave predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki naj bi ga ustvarjalnost mladih delovna skupina pripravila do konca prihodnjega leta, je njena naloga tudi svetovanje ministru o vprašanjih, povezanih z razvojem vzgoje in izobraževanja. TC vesih le sedem lampijonov, se je krog sodelujočih vrtcev in šol z leti širil. Tokrat jih je 69, pri izdelavi je sodelovalo približno 50 vzgojno-izobra-ževalnih ustanov iz Celja. Organizatorja dogodka, ki sooblikuje praznično podobo mesta, sta Zavod Celeia Celje in Mestna občina Celje. Di- rektorica zavoda Celeia mag. Maja Voglar je povedala, da so mladi letos ustvarjali na temo Pravljičnega Celja. »Akcija je tudi spodbuda mladim k ustvarjalnosti in pripadnosti mestni skupnosti.« Lam-pijoni bodo krasili nabrežje Savinje do 6. januarja. TC, foto: SHERPA Letos je Savinjsko nabrežje okrašeno z 69 lampijoni. IZ NAŠIH KRAJEV 7 SOLČAVA, ZREČE - Kdo sta najbolj skrbna lastnika gozdov iz naše regije? Neločljivo povezana z domačim gozdom Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi letos izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnika priznanj iz naše regije sta Aleksander Ošep iz Podolševe in Peter Ločnikar z Zreškega Pohorja. Tako prvega kot drugega odlikujejo zgledno gospodarjenje in tesna življenjska povezanost z gozdom, strokovna izvedba gozdarskih del in spoštovanje večnamenske vloge gozdov. SPELA OZIR Aleksander Ošep s Solčavskega je lastnik kmetije Štiftar, velike 127 hektarjev. Od tega kar 109 hektarjev pokriva gozd, ki leži na nadmorski višini od 700 do 1450 metrov. V njegovi drevesni sestavi prevladujejo iglavci, ki jih je v preteklosti poškodoval močan vetrolom, zaradi česar precejšnjo težavo zdaj predstavljajo pod-lubniki. Ošep, ki vsa dela v gozdu opravlja sam in s pomočjo sosedov, vrednost posekanemu lesu dodaja z lastno manjšo žago za razrez hlodovine. Kot pravijo gozdarski svetovalci iz nazarske območne enote, Ošep pri izbiri drevja za posek skrbno upošteva naravne zakonitosti obnove gozda. »Izvajanje del v gorskih gozdovih je zelo zahtevno, kljub temu Aleksander svojo gozdno posest obvladuje z dobro opremljenostjo, zavzetostjo in hitro odzivnostjo. Zato so vsa dela v gozdu brezhibno in pravočasno opravljena,« so še zapisali. Od lovca do folklorista Na drugi strani regije je priznanje prejel Peter Loč-nikar, ki z ženo Petro in s tremi otroki živi v bližini vasice Skomarje. Vsega skupaj imajo 68 hektarjev gozdov in ob tem še 8,5 hektarja kmetijskih površin. »V Petru se zrcalijo najboljše vrline Pohorja, kot so skromnost, pridnost, volja in ponos. Tradicijo dobrega in skrbnega gospodarjenja z gozdom kot tudi prva znanja in izkušnje v zvezi z delom v gozdu je prejel kot doto neprecenljive vrednosti po svojem še živečem očetu Slavku,« so o njem zapisali uslužbenci celjske območne Peter Ločnikar, ki živi v bližini vasice Skomarje, je opravil vse tri poklicne nacionalne kvalifikacije za gozdarja sekača, traktorista in gojitelja. Zelo dejaven je tudi v lokalni skupnosti. Še posebej dejaven je pri vseh sekaških tekmah. enote Zavoda za gozdove Slovenije. Ločnikar je sicer že vrsto let dejaven tudi v lokalni skupnosti, kjer sodeluje kot član Krajevne skupnosti Skomarje in tamkajšnje folklorne skupine. Obenem je član Lovske družine Zreče in od letos tudi predsednik društva lastnikov gozdov Dravinja-Hudinja. Še posebej dejaven je pri vseh sekaških tekmah za lastnike gozdov, ki se jih redno udeležuje in na njih dosega vrhunske rezultate tudi na držav- nem tekmovanju lastnikov gozdov v Gornji Radgoni. Odziv na spremenjene razmere Ošep in Ločnikar sta priznanji prejela prejšnji teden v Radljah ob Dravi, kjer je bil letos odprt edinstveni center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Ob tej priložnosti je direktor zavoda za gozdove Gregor Danev povedal, da so bili v zadnjem letu tisti, ki skrbijo za slovenske gozdove, Aleksander Ošep iz Podolševe je po izobrazbi strojni tehnik in dober poznavalec kmetijske mehanizacije, kar s pridom uporablja pri delu v gozdu. Vrednost posekanemu lesu dodaja z lastno manjšo žago za razrez hlodovine. Revež vpraša modreca: »Zakaj sem tako reven?« Modrec mu odgovori: »Ker se še vedno nis >üutil dajati.« Siromak ga ponovno vpraša: »Kako naj dajem, če nimam ničesar?« Modrec mu odgovori: »Imaš kcc nekaj stvari: obraz, s katerim lahko daješ nasmeh, usta, s katerimi lahko daješ modrost in podporo drugim, srce, ki ga lahko odpreš za druge, oči, ki lahko vidijo dobro v drugih, teb, ki ga lahko uporabiš, da pomagaš drugim.« V resnici nismo revni, siromaštvo je siromaštvo duše. Bogastvo v duši, miren in blagoslovljen božič ter veselo in ljubezni polno novo leto 2023 vam želi župan Občine Braslovče Tomaž Zohar z občinsko upravo. Božična poslanica celjskega škofa »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« (Lk 2,10) To je trajno sporočilo božiča, ki ga moramo slišati vsako leto, da ne zakrknemo v dušečih skrbeh vsakdana. Bog človeku ne daje samo življenja, ampak želi, da ga živi v veselju in sreči, da ne životari, ampak da živi polno življenje. Ne glede na stan, premoženje ali poklic. Bog si je že na začetku izbral majhno in neugledno, da se je približal človeku: izbral je dva mala in preprosta človeka, ki sta ga sprejela, Jožefa in Marijo, da preprosti ne bi mislili, da ga niso vredni; izbral je hlev, da revni ne bi mislili, da se zanje ne zanima, izbral je navadnega dojenčka, da se ga ljudje ne bi prestrašili. Božič je dokaz, da Bogu ne zmanjka idej, kako bi človeka nagovoril in se mu približal. Nekatere nagovori preko lepote, druge preko modrosti, zopet druge z močjo, nekateri ga srečajo v trpljenju, drugi v sreči, eni v družini, drugi v samoti. Vsem ljudem pa je skupno, da iščejo bližino, da iščejo ljubezen. Ker Bog ve, da človek ne more živeti sam, da bolj kot kruh potrebuje drugega, bolj kot orožje besedo Ne boj se, bolj kot bogastvo in slavo besedo Moj si, rad te imam. Zato je Bog poslal na svet Besedo, da bi jo lahko slišal vsak, kdor ji želi prisluhniti. Sprejelo jo je preprosto dekle iz Nazareta. In sprejeli so jo še mnogi drugi. In jo še sprejemajo. Zato naš svet ne ostaja brez upanja. »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« Tudi danes ima ta beseda moč, da prebudi upanje, da pomiri sprte, da opogumi preplašene, da ohrabri pogumne. Bog ni obupal nad človekom, ampak mu ostaja zvest. Daje se mu v roke, da bi ga prepričal o moči ljubezni in o lepoti življenja. To veselo sporočilo praznujemo na božič. Želim vam, da bi lahko v veselju božičnega praznovanja drug v drugem prepoznali, da ste veliki v Gospodovih očeh. Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2023 vam želim! Maksimilijan Matjaž, celjski škof postavljeni pred velike izzive. »Posledice podnebnih sprememb vedno bolj narekujejo gospodarjenje s slovenskimi gozdovi. Nekaj let nazaj so gozdove prizadeli žledolom, vetrolomi in prenamnožitve podlubnikov, letos so bili v njih obsežni gozdni požari,« je izpostavil Danev in dodal, da se bodo morali na spremenjene razmere odzvati predvsem s sodelovanjem med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo. Foto: ZGS [51 UN I FOREST ^^ PRODAJALNA k-*— . ...... 4' ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2023! prodajalna.uniforest.si Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom želimo lepe božično-novoletne ■ praznike in srečno 2023! Mestna četrt Hudinja Celje Kakovostno bivanje in življenje! Veliko složnosti, strpnosti in spoštovanja! v letu 2023! Mestna četrt Nova vas 8 IZ NAŠIH KRAJEV POLZELA, VELENJE - Januarja posvet o varstvu in zaščiti živali Glasnica trpečih rejnih živali Tudi rejne živali so pogosto trpinčene in zanemarjene. Zaradi neučinkovitega dela inšpektorjev in pomanjkljive zakonodaje po besedah Natalije Nedeljko, predsednice Društva za zaščito konj in drugih živali Velenje, so rejne živali najbolj izkoriščana bitja, zato ^^ nakopičene težave kličejo k čimprejšnjim sistemskim rešitvam. Morda bo k izboljšanju razmer pripomogel januarski posvet, ki je sklican na pobudo predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, nanj pa _ [^ндш so povabljeni predstavniki številnih društev in nevla- јјјДИР dnih organizacij ter pristojnih ministrstev. BARBARA FURMAN Društvo za zaščito konj in drugih živali Velenje, ki ima svoje prostore tudi v Orovi vasi pri Polzeli, je neprofitna in prostovoljna organizacija, ki skrbi za trpinčene, zanemarjene in zlorabljene živali. V društvu rešujejo, sprejemajo, rehabilitirajo in iščejo domove za takšne živali, osve-ščajo ljudi ter si prizadevajo za spremembe in dopolnitve zakonov. »Pot je težka in ima veliko vzponov ter padcev, vendar vsaka majhna zmaga pripomore k zagotavljanju boljših razmer za rejne živali, ki smo jim vzeli ne le materinstvo in dostojanstvo, ampak tudi pravico do življenja in umiranja,« poudarja predsednica društva Natalija Nedeljko. Več inšpektorjev na terenu Pravi, da si od januarskega posveta na temo varstva in zaščite živali ne obeta veliko, saj bo imel vsak udeleženec na voljo le pet minut časa za predstavitev težav. »Toda problematika rejnih živali je zelo obširna in zapletena, zato bi potrebovala več časa za temeljito predstavitev. Na sestanku bodo tudi predstavniki zavetišč, društev in zavodov za hišne živali, ki prav tako želijo čim podrobneje predstaviti svoje izzive. Prav tako si želim, da bi imeli na sestanku nekaj časa na voljo tudi za razpravo. Žal povabljena društva ne bomo imela možnosti replik, dokazovanja in utemeljitev svojih stališč. Kakorkoli, potrudila se bom v tistih nekaj minutah čim bolj jasno utemeljiti potrebe za večje pravice rejnih živali,« pojasnjuje in dodaja, da bi država morala zaposliti več terenskih inšpektorjev in zanje zagotoviti redna izobra- ževanja. Prav tako bi bilo po mnenju Natalije Nedeljko treba zvišati kazni za mučitelje živali. Opozarja tudi na potrebo po čimprejšnji postavitvi vsaj treh prehodnih hlevov na različnih koncih Slovenije, v katere bi lahko takoj po odvzemu namestili trpinčene in zlorabljene živali. Kot pravi, inšpektorji takšne živali le redko odvzamejo, saj nimajo prostora za njihovo namestitev. Zato jih nemalokrat evtanazirajo, prodajo preprodajalcem ali pošljejo v klavnice. Varuhi ali krvniki? Po mnenju Natalije Nedelj-ko je treba po hitrem postopku sprejeti zakon o zavetiščih za rejne živali, vzpostaviti mrežo zavetišč in zagotoviti njihovo financiranje. »Inšpektorji morajo postati varuhi živali in njihovih pravic in ne da postajajo njihovi krvniki. Človek brez empatije do živali ne more biti inšpektor. Nedopustno in vredno ostrega obsojanja je, da se uradne osebe odločajo za množične poboje shiranih živali.« Zavzema se tudi za premestitev Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z ministrstva za kmetijstvo pod okrilje ministrstva za zdravje. »Večkrat na leto bi morali preverjati delo veterinarjev kon-cesionarjev, ki za UVHVVR opravljajo redne veterinarske preglede. Prihaja namreč do navzkrižja interesov. Še bolje bi bilo, če bi država namesto koncesionarjev, ki jih plačuje za slabo opravljeno delo, sama zaposlila inšpektorje, ki bi to delo opravljali bolj učinkovito.« Ogrožena slovenska pasma konj Ob tem predsednica Društva za zaščito konj in drugih živali Velenje opozarja, da je pred izumrtjem ljutomerski kasač, ki je edina slovenska tradicionalna pasma konj. Po nekaterih navedbah iz centralnega registra kopitarjev naj bi jih bilo v naši državi le še med 250 in 400. »Medtem ko naši najbolj slovenski konji izumirajo, je pod slovensko avtohtono pasmo v register vpisan bosanski planinski konj, država pa je rejcem teh konj zagotovila financiranje. Zato bi morala toliko bolj pomagati tistim rejcem, ki si še prizadevajo obdržati slovensko pasmo konj. V nasprotnem primeru bo izumrla. To bi bila velika sramota za našo državo v svetu, saj bi s tem dokazala, da ni sposobna zaščititi svojih živali, je pa pripravljena pomagati zaščititi živali drugih držav,« še poudarja Natalija Nedeljko. »Čim prej je treba postaviti vsaj tri prehodne hleve, v katere bi lahko takoj po odvzemu namestili trpinčene in zlorabljene živali. Inšpektorji takšne živali le redko odvzamejo, saj nimajo prostora za njihovo namestitev. Zato jih nemalokrat evtanazirajo, prodajo preprodajalcem ali pošljejo v klavnice,« opozarja Natalija Nedeljko. Mozirska koča dobiva končno podobo MOZIRJE - Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo novozgrajena Mozirska koča planince oziroma ljubitelje pohodništva lahko sprejela še pred poletjem. Spomnimo, da so lani 24. februarja ognjeni zublji popolnoma uničili priljubljeno planinsko kočo. Kmalu po požaru so člani Planinskega društva Mozirje ob pomoči Občine Mozirje in številnih donatorjev začeli graditi nov planinski dom. Letos jeseni so novozgrajeno stavbo pokrili s streho ter namestili okna in vrata. Kako naprej? Po besedah predsednika Boštjana Goličnika morajo Planinskega društva Mozirje končati še fasado stavbe, v Nova Mozirska koča naj bi vrata odprla pred poletjem. (Foto: PD Mozirje) notranjosti pa so že uredili strojne in elektroinstalacije. »Do spomladi moramo položiti še keramiko ter opremiti kuhinjo, kopalnico in toaletne prostore. Vse prostore moramo še prebeliti. Pričakujemo, da bo planinski dom do naslednje poletne sezone lahko sprejel prve planince. Za gradnjo in ureditev Mozir-ske koče smo doslej porabili že približno 500 tisoč evrov, dodatnih 300 tisoč evrov je PD Mozirje zagotovilo na razpisu države, potrebujejo še približno 200 tisočakov.« Še zbirajo denar Kolikšen bo končni strošek novogradnje, Goličnik ne more napovedati zaradi nepredvidljivih podražitev surovin za gradnjo. Kljub temu upa, da bodo uspeli zagotoviti potrebna sredstva. V Planinskem društvu Mozirje si prizadevajo denar zbrati na različne načine. Pri tem so deležni številnih odzivov srčnih ljudi. Na nedavnem dobrodelnem koncertu Povežimo se, ki ga je organiziral Turističnoinforma-cijski center Mozirje, so zbrali 2.417 evrov. Na koncertu so nastopili Aya, Matjaž Jelen iz skupine Šank Rock, glasbenica Veronika Steiner Paravani, pevka Sara Lamprečnik, Godba Zgornjesavinjske doline in številni glasbeniki. Denar za težko pričakovano Mozirsko kočo lahko prispevate s pošiljanjem SMS na 1919 s pripisom mozirska5 ali mo-zirska 10. BF Mladi so se seznanili s procesom dela in pogoji štipendiranja ter zaposlitve. (Foto: Slobodan Mrkonjić) Da bi zagotovili mlado moč v premogovniku VELENJE - V Premogovniku Velenje so na dnevu odprtih vrat gostili osmo- in devetošolce iz šaleške regije, ki jih zanimajo poklici s področja rudarstva in geodezije. Vsem, ki se vpišejo v Šolo za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje poleg številnih ugodnosti podjetje zagotavlja tudi dvojno štipendijo za vsa leta izobraževanja, vsi se po šolanju lahko takoj zaposlijo. Kot pravijo v Premogovniku Velenje, bodo za svoje nemoteno delovanje vsaj še nekaj desetletij potrebovali ustrezne in predvsem izobražene kadre s področja rudarstva in geodezije, strojništva, elektrotehnike in mehatroni-ke. »Premogovnik Velenje se ponaša s skoraj 150-letno tradicijo znanja in izkušenj, ki omogočajo razvoj novih dejavnosti, zato se vam za vašo prihodnost ni treba bati,« je mladim sporočila Irena Vo-dopivec iz poslovodstva Premogovnika Velenje. Polni vtisov in informacij Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj šole za strojništvo, geotehniko in okolje Peter Rozman, informacije o praktičnem pouku in praksi, ki jo dijaki izvajajo v okolju Premogovnika Velenje, je predstavil vodja praktičnega izobraževanja v Premogovniku Velenje Boris Verdnik. Prihodnji dijaki so si najprej ogledali krajši predstavitveni film, ki so ga v sodelovanju s Premogovnikom Velenje pripravili učitelji in dijaki šole za strojništvo, geotehniko in okolje, zatem so se podrobneje seznanili s procesom dela v Premogovniku Velenje. Med drugim so jim pokazali prostore dežurnega premogovnika, svetilkarno, prezivnico, vhod v jamo ter uvozno-izvozni jašek, sprehodili so se tudi skozi strojne in elektrodelavnice hčerinske družbe HTZ Velenje. BF IZ NAŠIH KRAJEV 9 SLOVENSKE KONJICE - Obeta se skoraj 70 novih blokovskih stanovanj Kaj obetajo Tepanjska vrata? Skupno je predvidenih 68 stanovanj in 106 parkirnih mest. (Foto: Stanovanjsko podjetje Konjice) Stanovanjsko podjetje Konjice namerava v Tepanju pri Slovenskih Konjicah v naslednjih letih zgraditi pet stanovanjskih blokov. V novi stanovanjski soseski Tepanjska vrata bo 68 stanovanj. Ta mesec je začelo graditi prvi blok s petnajstimi stanovanji, ki bodo vseljiva v začetku leta 2024. Povpraševanje je precejšnje, cena kvadratnega metra stanovanjske površine z DDV znaša približno 2.400 evrov. BARBARA FURMAN Kot je povedal direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič, so se za gradnjo blokovskih stanovanj v Tepanju odločili, ker ima kraj odlično lego v neokrnjeni naravi, v bližini je tudi avtocesta. V novi stanovanjski soseski Tepanjska vrata je predvidenih pet večstanovanjskih stavb. V eni so predvideni tudi enoti vrtca ter nekaj najemnih stanovanj za mlade družine z možnostjo odkupa. Še ne prodajajo Prvi od petih blokov, ki so ga začeli graditi v teh dneh, naj bi bil zgrajen konec naslednjega leta, kupci se bodo v stanovanja lahko vselili predvidoma januarja 2024. »To bo petnadstropni objekt s kletjo, pritličjem in tremi nadstropji, v katerih bo 15 stanovanj in dvigalo. Okvirna cena kvadratnega metra stanovanjske površine z DDV znaša približno 2.400 evrov. Zaenkrat se za stanovanja zanimajo predvsem domačini. Nismo jih še začeli prodajati, saj še nismo pripravili vse potrebne dokumentacije. Jo bomo v kratkem. Dinamika gradnje drugih štirih blokov bo odvisna predvsem od povpraševanja,« je pojasnil direktor Rihtaršič. V novi tepanjski soseski s petimi bloki bo tako 68 stanovanj in 106 parkirnih mest. Kakšna stanovanja? Stanovanja v prvem bloku bodo dvo-, tri- in štirisobna, vsako bo opremljeno s svojim števcem za ogrevanje. Podstrešna stanovanja bodo opremljena s svetlobno kupolo, nekatera pritlična stanovanja bodo po navedbah direktorja Tomaža Rihtaršiča imela zunanje travne površine, na katerih bo izdelana tudi lopa za shranjevanje in nadstrešek za postavitev vrtne garniture. Druga stanovanja bodo imela ložo, ki jo bo možno zapreti z zunanjimi žaluzijami. Stavba bo izdatno toplotno izolirana. Ogrevanje bo talno. Zagotovljena bo digitalna regulacija temperatur. Izvedena bo tudi predpriprava za namestitev klimatske naprave. Blok bo priključen na telekomunikacijsko omrežje, v njem bo tudi prostor za shranjevanje koles. Za vsako stanovanje bo zagotovljeno eno parkirno mesto, del parkirišč bo namenjenih za skupno rabo. V soseski bodo uredili sprehajalne poti in zasaditve, ob njih bodo postavili klopi, uredili bodo ograjeno otroško igrišče in zagotovili javno razsvetljavo. SKALNA KLET V CELJU 10 IZ NAŠIH KRAJEV Prenovljeno arheološko razstavo so namenu predali (od leve) šentjurski župan mag. Marko Diaci, višja kustosinja dr. Maja Bausovac in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Maja Bausovac: »Na Rifniku smo raziskovali zelo dolgo in smo se posledično dokopali do številnih podatkov, do katerih ne bi prišli, če bi tam raziskovali le sezono ali dve.« J .4 Majo Bausovac zgodovina Rif-nika močno zanima. Doktorirala je na temo tamkajšnje poznoan-tične keramike, lani spomladi je v sklopu medmuzejskega projekta z naslovom Ženske zgodbe predavala o pokopu skrivnostne ženske z Rifnika. Arheološko najdišče, ki izstopa po dolgi poselitvi in številnih najdbah Nova spoznanja o rifniških zakladih Nova spoznanja in nove najdbe o življenju na Rifniku so od drugega decembrskega petka na ogled v sklopu prenovljene razstave Rifnik in njegovi zakladi. Na tej vzpetini nad Šentjurjem so ljudje bolj ali manj neprekinjeno živeli v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih - od prazgodovine do pozne antike. Območje je bilo za poselitev še posebej privlačno v nemirnih obdobjih, raziskovalci pa so tam našli tudi nekaj posebnosti, ki so redkost celo v svetovnem merilu. TINA STRMCNIK Prva razstava o arheološki preteklosti Rifnika je bila postavljena leta 1996, zamišljena je bila kot gostujoča oz. občasna razstava. Pokrajinski muzej Celje (PMC) jo je selil med različnimi razstavišči v Sloveniji in tujini, dokler je ni leta 2006 za stalno postavil v Šentjurju. Ker so arheologi območje raziskovali še vse do leta 2010, so nova spoznanja in dodatne najdbe klicali po prenovi postavitve. »Nekateri materiali so bili že iztrošeni, razstava je postala nekoliko zastarela. Obnoviti jo je bilo treba tudi zato, ker obiskovalci danes pričakujejo zvočne in videoučinke. Dodali smo omenjene vsebine, med drugim je na ogled film Roberta Gabra, s pomočjo katerega se lahko >spre-hodijo< skozi najdišče,« je dejala dr. Maja Bau-sovac, arheologinja in višja kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki je bdela nad prenovo. Katera so bistvena spoznanja, ki ste jih vključili v novo postavitev? Ohranili smo prvotno zasnovo razstave, osvežili smo njeno oblikovno podobo. Postavitvi smo dodali številne nove predmete. Obiskovalci si lahko skupno ogledajo več kot 650 predmetov z Rifnika. Za nekatere smo natančneje določili čas nastanka. Menim, da je razstava zdaj vsebinsko bolj zaokrožena. Ste na Rifniku našli kakšno še posebej dragoceno najdbo? Ljudje si kot najbolj dragocene najdbe predstavljajo zlate predmete. Na razstavi je nekaj pozlačenih. Najdragocenejše najdbe, za katere smo se bali, da bi se jim kaj zgodilo, smo nadomestili s kopijami. Tak primer je igla z zaključkom v obliki ptičje glavice iz enega od poznoantičnih grobov. Ta najdba kaže na germanske vplive. Gre za edini doslej odkrit primerek na svetu. Za arheologe so najbolj dragoceni predmeti tisti, ki so najbolj redki, ali tisti, s pomočjo katerih lahko pridobimo največ informacij. Med najbolj dragocene najdbe uvrščamo tiste iz znamenite, sicer precej uničene črnoliške gomile, ki je bila raziskana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu, da je bila precej uničena, se je iz ostankov še dalo rekonstruirati bronasto posod-je, ki je bilo zakopano s pokojnikom. Očitno je šlo za pomembnega in bogatega človeka, da si je lahko privoščil takšne bogate grobne pridatke. Kaj vse se je skrivalo v tej gomili? Bronast pladenj, katerega ostanke smo našli, je bil uvožen iz etruščanskega prostora. Najden je bil še trinožnik z nogicami, izdelanimi iz bro- Program so popestrili »staroselci«, člani Špor tno-umetniškega društva Rifnik na. Našli smo še ostanke večjega trinožnika, ki so ga v času starejše želene dobe, ko je bila na Rifniku pomembna naselbina, uporabljali ob različnih praznovanjih. Najdbe dokazujejo, da so takratni prebivalci Rifnika imeli stike s trgovci iz oddaljenih krajev oz. iz celotnega takrat znanega sveta. Na tem najdišču smo našli posode, ki izvirajo iz grškega območja ter iz južne in osrednje Italije. Zakaj je bil Rifnik tako privlačen za naselitev? Ta vzpetina je bila primerna za naselitev predvsem v obdobjih, ko so bili ljudje v nevarnosti. Ljudje, ki so prej poseljevali doline, so se ob nevarnostih umaknili v hribe. Rifnik je bil za naselitev primeren, ker je že precej naravno zavarovan, severna in vzhodna stran sta tako strmi, da obzidje ni potrebno. Na bolj položnih delih so nekdanji prebivalci zgradili obzidje. Omenjeno arheološko najdišče je zanimivo tudi zato, ker je bilo območje poseljeno več zgodovinskih obdobij. Ljudje so se tam naselili že v času neolitika oz. mlajše kamene dobe in na prehodu v bakreno dobo. Od takrat so najstarejše najdbe. Rifnik je bil poseljen tudi v bronasti dobi, zelo močna in pomembna naselbina je bila tam v času starejše železne dobe. Antično obdobje je bilo na našem ozemlju sicer mirno, ljudje so poseljevali doline, kjer so imeli obdelovalno zemljo in vodo. Na Rifniku smo našli tudi sledove življenja iz tega časa. Predvidevamo, da je bil takrat tam tempelj, verjetno posvečen Akvoniju, lokalnemu božanstvu reke Voglajne. Tako sklepamo, ker smo našli štiri kamne, posvečene omenjenemu božanstvu, ki je verjetno izviralo še iz keltskih časov. Doslej nismo našli omembe tega imena nikjer drugje na svetu. Sledov templja doslej še nismo našli, vendar je zagotovo stal na izpostavljeni legi na vrhu tega hriba. V nemirnem obdobju pozne antike, ko so se po naših krajih selila vzhodnjaška in germanska ljudstva, so se na Rifnik zatekli staroselci. Ko je območje prešlo pod upravo Langobardov, so tam verjetno živele posamezne langobardske družine. To vemo zaradi pridatkov v grobovih, po ostankih tipične langobardske keramike v naselbini. V času, ko so k nam prišli Slovani, so se ljudje spet preselili v doline. Vrh Rifnika od takrat ni bil poseljen. Glede na to, kaj vse se je dogajalo na Rif-niku, se človek vpraša, kako ste vse to lahko zajeli v nekaj razstavnih sob. Si želite še nadgradnjo razstave? Vedno je možnost nadgradnje. Sploh iz obdobja pozne antike obstaja ogromno gradiva. Poskušali smo predstaviti res najlepše in najbolj izpovedne kose, da bi domačinom pokazali, kakšna je dediščina njihovega okolja, na katero so lahko ponosni. Prizadevali si bomo, da bi razstavo še bolj povezali z najdiščem. Dolgoročno načrtujemo 3D-projekcijo, ki bo pokazala, kako je bila videti naselbina v različnih zgodovinskih obdobjih. A se zavedamo, da za takšne projekte potrebujemo veliko študij in veliko denarja. Ciljamo na to, da si bo obiskovalec razstave po njenem ogledu želel ogledati še arheološki park. Možnosti predstavitve je na najdišču še veliko in še zdaleč niso izkoriščene. Kako pomemben je Rifnik v širšem slovenskem prostoru? V Sloveniji ni veliko najdišč, ki bi bila tako dolgo poseljena in kjer bi našli toliko arheoloških ostankov. Poznamo sicer več podobnih naselbin, ki so poseljena tako v starejši železni dobi kot v pozni antiki, vendar niso tako dobro raziskana. O najdšči na Rifniku je največ pisal Lojze Bolta, ki je tam tudi največ raziskoval. V Pokrajinskem muzeju Celje načrtujemo, da bi vso vedenje o tem pomembnem najdišču objavili še v obsežnejši strokovni monografiji. S tovrstnimi objavami namreč potrjujemo verodostojnost najdišča in pomagamo k njegovi prepoznavnosti tudi v svetovnem merilu. Od leta 2010, ko so bila na Rifniku zadnja izkopavanja, je preteklo že dvanajst let. So predvidena še kakšna raziskovanja? — . r- -- Masivni bronasti nogici trinožnika iz velike gomile v■ Črnolici, najdba iz starejše železne dobe. (Foto: Arhiv PMC) Raziskovanja na Rifniku so zaenkrat končana, prav tako delna obnova zidov v arheološkem parku. Sicer vemo, da bi tam lahko odkrili še veliko zanimivega. A v Sloveniji je zelo malo raziskovalnih izkopavanj. Arheologi se večinoma ukvarjamo z reševalnimi izkopavanji. To pomeni, da raziskujemo v primeru gradenj na spomeniško zavarovanih območjih, kjer je vlagatelj dolžan plačati izkopavanja. Ni pa edini problem denar, primanjkuje nam tudi časa, saj se v PMC posvečamo še številnim drugim projektom. Foto: Andraž Purg - GrupA KULTURA 11 Druga generacija razstavlja Dijaška fotografija v parku V parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje bo celo šolsko leto na ogled fotografska razstava dijakov, ki obiskujejo prvi letnik programa fotografski tehnik. Dijaki so že v času poletnih počitnic poprijeli za fotoaparate in pripravili nekaj svojih izdelkov. TATJANA CVIRN Gre za drugo generacijo dijakov omenjenega programa, ki ga je šoli uspelo pridobiti leta 2021 po osmih letih prizadevanj. V parku je na ogled po ena fotografija vsakega od 25 dijakov, druge bodo zbrane v fotografski knjigi, ki je v pripravi. Tako se je predstavila že prva generacija dijakov tega programa in v šoli si želijo, da bi to postalo tradicionalno. Dijake je k ustvarjalnosti tudi tokrat spodbujal učitelj fotografije Igor Rosina, ki pravi, da želi mlade naučiti še kaj več kot samo tehniko fotogra- firanja. »Predstaviti jim želim njihovo vlogo beleženja današnjih trenutkov za zanamce, s čimer ustvarjajo tudi zgodovino.« Direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar je na odprtju spomnila na prelomno leto 2021, ko je resorno ministrstvo šoli odobrilo nov program fotografskega tehnika. »Ta pomeni pomembno pridobitev za šolo in celotno regijo. Šola s tem nadaljuje bogato fotografsko tradicijo mesta z mojstrom Josipom Pelikanom na čelu. Program je dodana vrednost našim dosedanjim srednješolskim (cvetličar vrtnar, aranžerski in hortikulturni tehnik) in višješolskim programom (inženir hortikulture ter snovalec vizualnih komunikacij in trženja).« Ker ima za uvedbo programa zasluge tudi poslanka Janja Sluga, sta skupaj prerezali trak in odprli razstavo. Janja Sluga je dejala, da je zadovoljna, da je Celje dobilo ta program, in v šali dodala, da kot kaže včasih tudi poslanci naredijo kakšno stvar prav ... Foto: SHERPA Razstava fotografij dijakov v programu fotografski tehnik je na ogled v parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Nace Vrbek iz Slovenske Bistrice: »Že od nekdaj rad fotografiram in ko sem videl, da je tudi v Celju šola za fotografske tehnike, sem šel na informativni dan. Celjska šola me je bolj pritegnila kot ljubljanska in se dnevno vozim v Celje. Za motiv sem izbral cvetje, fotografirano iz drugačnega zornega kota.« Karin Furar iz Krškega: »Rada fotografiram in šola mi je bila od prvega dne všeč zaradi domačega vzdušja. Živim v dijaškem domu. Za motiv svoje fotografije sem izbrala zapuščeno in z rastlinami zaraščeno stavbo. Takšne so mi sicer všeč. Rada bi postala studijska fotografinja.« Fotografski konec leta Digitalni fotoklub Celje in revija Digitalna kamera sta v minulih dneh pripravila fotografski razstavi, ki bosta obiskovalcem na voljo tudi v dneh po novem letu. Izbrana dela tradicionalne, že 23. Celjske fotografske razstave (CFR) bodo v Celjski kulturnici na ogled do 8. februarja, mesec prej se bo kon- čala fotografska razstava del Klavdije Žitnik, ki razstavlja v Galeriji Božena v Fotohiši Pelikan. CFR je bila letos zastavljena kot projekt v treh delih: najprej so udeleženci lahko prisluhnili predavanju in sodelovali na delavnici na temo ustvarjanja fotografskih serij pod mentorstvom mojstra Klavdija Žitnik razstavlja v Galeriji Božena. (Foto: Andreja Ravnak) fotografije Jureta Kravanje, nato sta sledili odprtji obeh razstav. V Celjski kulturnici so tako na ogled fotografske serije na prosto temo ter posamične fotografije na temo erotike. Dela, ki so jih fotografi poslali na osnovi razpisa, je pregledala in ocenila tričlanska žirija v sestavi Matej Peljhan, Žiga Gričnik in Tomaž Črnej. Kljub zahtevnim temam je bil odziv na razpis zelo dober, saj so sodelovali številni domači in tuji fotografski ustvarjalci. V seriji na prosto temo je bronasto medaljo osvojila Celjanka Vanja Tajnšek s serijo Ženska s sončnimi očali. V Galeriji Božena razstavlja Klavdija Žitnik, ki že več kot desetletje ustvarja kot profesionalna fotografinja in se je usmerila zlasti v športno, korporativno in arhitekturno fotografijo. Na ogled je njena serija Gozdne vile, v kateri preučuje stik človeka, narave in duhovnosti ter stik ženske s svojo divjo naravo, Vanja Tajnšek in njena z bronasto medaljo nagrajena serija Ženska s sončnimi očali (Foto: Andreja Rav-nak) kar se navezuje tudi na temo erotike na CFR. Pred dvema letoma se je avtorica lotila novega izziva - stare analogne tehnike, v kakršni je ustvarjal tudi mojster Pelikan. Zato ni naključje, da je razstava prav v njegovi hiši. TC PRAZNIČNA KULINARIKA /<( dvi-jitH 5 IR^&ttkt» 29. december od 10.30 do 12.30 Prijave in informacije: tehnopark.si (zavihek Cele kuha) O Navdušile z zimsko produkcijo o * Člani Harlekina, društva za umetnost plesa, so drugo decembrsko nedeljo v Domu II. slovenskega tabora Žalec navdušili z letošnjo zimsko produkcijo, katere rdeča nit so bili Kovanci. V plesni podobi so zaživeli slovenski motivi na evrskih kovancih, kot so knežji kamen, Trubar, Prešeren, Plečnik, Groharjev Sejalec, lipicanci, štorklje, botanični vrt, Triglav in zvezdice. Gledalci so z bučnimi aplavzi pospremili vse nastopajoče. Mlade plesalke so bile zagotovo kos zahtevni tematiki, ki so jo svojim učenkam znale približati mentorice oziroma plesne pedagoginje in koreografinje. Idejno zasnovo si je zamislila umetniška voditeljica in predsednica društva Ana Vovk Pezdir, medtem ko so plesne miniature prispevale koreografinje in plesne pedagoginje Anamaria Bagarić (sodobni ples), Andreja Šraj (modern), Tanja Verglez (predšolska skupina in plesni pripravnici) ter Ana Vovk Pezdir ob asistenci Mo-nike Zorko (balet). Med nastopajočimi so bile tudi članice nekdanjega ple- snega gledališča Braslovče: Maruša Goršak, Zala Guzej, Tinkara Korent, Tina in Anja Štorman, Maša Weber, Mia in Julija Zagoričnik. Dekleta so v Braslovčah dobila toliko plesne osnove, da so se brez težav in enakovredno vključila v delo Harlekinovih skupin. knjigarna in antikvariat ц/ y Kocbekova ulica 6, 3000 Celje Članice mladinske skupine Akt pod vodstvom koreografinje Andreje Šraj (Foto: SHERPA) 12 NAŠA TEMA Kakšna bo zima na Rogli, Celjski koči in Golteh dražitvam »Juhuhu! Prvi smučarski dnevi so tu,« ne skrivajo zadovoljstva številni ljubitelji zimskih športov. Na Rogli so prve smučarje v novi sezoni sprejeli 12. decembra, na Golteh jih bodo ta konec tedna, na Celjski koči bodo smučišče odprli predvidoma 1. januarja, otroško bo pripravljeno že med božičnimi prazniki. Cene smučarskih vozovnic so pričakovano dražje kot lani, na Rogli in Golteh so primerljive, na Celjski koči ostajajo med cenejšimi v Sloveniji. BARBARA FURMAN, JANŽE FRIC Če je bilo v zadnjih dveh letih glavno vprašanje, kakšni bodo pogoji na smučiščih zaradi epidemije covida-19, je letos skupni imenovalec podražitev. Smučišča so veliki porabniki električne energije, ki se je v zadnjih mesecih močno podražila. Zato so cene smučarskih vozovnic na slovenskih smučiščih letos višje od 5 do 10 odstotkov. Rogla Celjska koča Golte Kuhano vino (2 dl) 3,00 evra 2,5 evra 3,5 evra Kava espresso 1,70 evra 1,5 evra 1,9 evra Sok (2 dl) 2,80 evra 2,20 evra 2,9 evra Pizza/enotna velikost 10,90 evra nimajo v ponudbi 6,9 evra ■ * ^ ♦ «Hu T Primerjava cen smučarskih celodnevnih vozovnic lanske in letošnje sezone: Vogel Rogla Kranjska Gora Kope Golte Celjska koča Kanin Krvavec 2021/22 35 evrov 36 evrov 37 evrov 33 evrov 36 evrov 16 evrov 39 evrov 37 evrov 2022/23 40 evrov 39 evrov 40 evrov 34 evrov 39 evrov 20 evrov 39 evrov 39 evrov s* '. Г» i Cene smučarskih kart so dražje za 8 odstotkov. (Foto: Unitur) * Gospodarno z energijo Na Rogli so prve smučarje v tej sezoni sprejeli 12. decembra. Smučišča na 1.517 metrih nadmorske višine se razprostirajo na približno 100 hektarjih. Enajst vlečnic in dve sedežnici pripeljejo goste do urejenih smučarskih prog. Za ljubitelje teka na smučeh je na voljo deset kilometrov urejenih prog. Adrenalinsko sankališče Zlodejevo je odprto od četrtka do nedelje, med šolskimi počitnicami in praznikih bo vsak dan. V hotelu Planja se bodo gosti to zimo lahko razvajali v novem masažnem bazenu in otroškem čofotalniku. V podjetju Unitur, ki upravlja turistična centra Rogla in Terme Zreče, pravijo, da so bili zaradi občutne rasti stroškov, predvsem energen-tov, primorani smučarske vozovnice to zimo podražiti za 8 odstotkov. Dnevna smučarska karta za odrasle stane 39 evrov, za otroke 23 evrov. Skoraj 215 tisoč smučarjev Na Rogli kljub višjim cenam pričakujejo dober obisk. Z lanskim so bili zadovoljni, saj so v 122 smučarskih dneh gostili 214.869 gostov, med katerimi so prevladovali Slovenci, med tujci je bilo največ Hrvatov in Madžarov. »Zavedamo se, da nas ob občutni rasti cen živil, ener-gentov in drugih življenjskih stroškov ter zaradi epidemioloških razmer in negotovosti na trgu delovne sile čaka še precej izzivov. In kljub nekaterim črnogledim napovedim ter negotovim razmeram pričakujemo uspešno zimsko sezono. Zavedamo se, da se bomo morali hitro in učinkovito prilagajati razmeram, predvsem glede gospodarne- ga ravnanja z energijo in glede optimizacije operativnih procesov,« navaja Tina Tinta Kovačič iz Uniturja. Po sodelavce v tujino Tudi to zimo so na Rogli največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe na področju športa in rekreacije kot tudi dobrega počutja (velnesa) in kulina-rike. »Za zadostno količino snega in kakovostno snežno podlago bomo v letošnji sezoni poskrbeli tudi s petimi novimi topovi za tehnično zasneževanje, ki sodijo med najsodobnejše tovrstne naprave pri tako imenovanih mejnih vremenskih in temperaturnih pogojih,« še dodaja Tina Tinta Kovačič, pri čemer priznava, da so imeli v Uniturju kar nekaj težav pri zagotavljanju potrebnega kadra. »Dodatne sodelavce zagotavljamo na različne načine. V delovne procese smo vključili več študentov, dijakov in upokojencev. Poslužujemo se tudi drugih oblik sodelovanja, ki jih omogoča zakonodaja. Ustrezno uspo- sobljeno delovno silo iščemo tudi v tujini.« Šestsedežnica Medtem se v Uniturju pripravljajo na gradnjo pokrite in ogrevane šestsedežnice, ki bo smučarje na Rogli prevažala naslednjo zimo. Gre za 11 milijonov evrov vredno pridobitev, osem milijonov je zagotovilo gospodarsko ministrstvo. Kot je pojasnila izvršna direktorica Uniturja Barbara Soršak, bo nova šestsedežni-ca zamenjala vlečnici Ma-šinžaga I in Mašinžaga II, ki sta bili postavljeni leta 1980. »Šestsedežnica bo opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. S tem se prilagajamo pričakovanjem in željam gostov ter dvigujemo kakovost na področju zimskega turizma. Prepričani smo, da bo šestsedeđnica goste na Roglo privabljala tudi zunaj smučarske sezone,« še poudarja Soršakova. Na Rogli nameravajo urediti tudi leteči tobogan, ki bo po mnenju predstavnikov Uniturja obiskovalcem zagotavljal izvirno doživetje. Uredili bodo tudi novi progi za gorsko kolesarstvo, ki bosta prilagojeni družinam, ter gozdni izziv v neokrnjeni naravi smučarskega centra. Gradbeno dovoljenje za omenjene novosti so že pridobili, glavnino del bodo izvajali po končani letošnji zimski sezoni. Celjska koča: Na prvi novoletni dan Le streljaj iz Celja se pod Tolstim vrhom na štirih hektarjih in na 834 metrih nadmorske višine razteza smučarski center Celjska koča. Otroško smučišče bodo odprli med božičnimi prazniki, smučišče za odrasle pa predvidoma 1. januarja. Čeprav smučarski center Celjska koča sodi med manjše, ima vse, kar imajo veliki, pravijo obiskovalci. Dve posodobljeni vlečni napravi lahko prepeljeta 900 smučarjev na uro, sistem umetnega zasneževanja s kompaktnim snegom, omogočajo tudi nočno smuko. Minulo zimo je približno skih razmer. S tem mislim 8 tisoč smučarjev obiskalo smučišče Celjska koča, takšen obisk si želijo tudi letos. Po besedah Gregorja Bezlaja iz ZPO Celje so jim lanske vremenske razmere omogočile 75 obratovalnih smučarskih dni, saj so gosti pri njih smučali še v prvem tednu marca. V tem času je vlečnica Celjska koča 1 opravila 108 tisoč prevozov. Kot še pravi Bezlaj, so ponosni, da je smučišče Celjska koča v lanskem vseslovenskem izboru naj smučišč v kategoriji malih smučišč osvojilo tretje mesto. Cenovno ugodnejši Ta mesec se pospešeno pripravljajo na začetek zimske sezone. »Ocenjujmo, da bomo otroško smučišče odprli med božičnimi prazniki, smučišče Celjska koča pa 1. januarja. Začetek smučarske sezone je odvisen od vremen- tako na snežne padavine kot tudi na dovolj nizke temperature, ki jih potrebujemo za izdelavo kompaktnega snega,« dodaja Gregor Bezlaj. Cene smučarskih vozovnic so bile na Celjski koči zadnje štiri zime nespremenjene in so bile med najugodnejšimi v Sloveniji. Takšne ostajajo kljub letošnji podražitvi. Celodnevna smučarska karta za odrasle stane 20 evrov, za otroke 12 evrov, za dijake, študente in upokojence 14 evrov. Brezplačno lahko na Celjski koči smučajo upokojenci, ki so starejši od 70 let, osebe z invalidnostjo, otroci s posebnimi potrebami, tudi slepi in slabovidni ter njihovi spremljevalci. V iskanju sodelavcev Ker se tudi v smučarskem centru Celjska koča zaveda- jo, da se po smučanju še kako prileže okrepčilo, so po besedah Lucije Pritržnik, vodje marketinga pri podjetju Gostinstvo Pišek, tudi to zimo tako v hotelu kot tudi v restavraciji Celjska koča pripravili posebno zimsko ponudbo, ki med drugim vključuje različne vroče napitke, tudi na kuhano vino niso pozabili. Ob tem Pritržnikova še pravi, da se podobno kot številni delodajalci v turizmu tudi pri njih soočajo s pomanjkanjem primernega kadra. »Trenutno so razmere takšne, da je povpraševanje po delovni sili večje od ponudbe. Zal je gostinski poklic zadnja leta zaradi različnih razlogov izgubil veljavo, ljudje zapuščajo delovna mesta v gostinstvu, razmere so dodatno zaostrili epidemija covida-19 in z njo povezani preventivni ukrepi. Vse to so razlogi, da se vedno manj ljudi odloča za poklice v gostinstvu, gostinci pa iščejo delo v drugih panogah. Pri nas si prizadevamo poiskati čim boljše sodelavce. Včasih smo pri tem bolj, včasih manj uspešni. Kader iščemo predvsem na osnovi priporočil in tudi poznanstev,« še pojasnjuje. NAŠA TEMA 13 OB ROBU »Cene gor, smučar dol« Rekracijski center Golte: Do smučišča z nihalko Na Golteh bodo prve smučarje sprejeli 23. decembra. Ta dan bodo odprli smučišča in nihalko. Ta obiskovalce v osmih minutah z nadmorske višine 490 m pripelje do hotela Montis, ki je na nadmorski višini 1.410 metrov. Ni-halka je dolga 3.265 metrov in je tako najdaljša gondolska žičnica v Sloveniji. Za celodnevno smučanje na Golteh bo to zimo treba odšteti 39 evrov. Celodnevna smučarska karta za otroke stane 24,50 evra, za dijake, študente in upokojence 34,50 evra. Na Golteh prevladujejo slovenski smučarji, prihajajo pa tudi gosti iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Štirisedežnici Kot pravi Anže Korenjak iz Rekreacijskega centra Golte, jim je kljub vsesplošnemu pomanjkanju kadra v turizmu uspelo zagotoviti dovolj osebja, da bodo zimsko sezono lahko izpeljali tako, kot so si zamislili. Večjih novosti za ljubitelje zimskih radosti letos niso pripravili, se pa obetajo naslednjo zimo. »Naslednjo zimo bomo na Golteh uredili sodobni štirisedežnici, ki bosta nadomestili dotrajano žični- Na smučiščih: Minulo zimo 60 nesreč Brez padcev in trčenj, do katerih na smučiščih pride predvsem zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti in zaradi neizkušenosti smučarjev, pri smučanju žal ne gre. V lanski zimski sezoni so policisti Policijske uprave Celje v celjski in koroški regiji obravnavali 60 nesreč, kar je 37 več kot predlani. Policisti so prisotni tako v vseh večjih smučarskih centrih kot tudi na manjših smučiščih. Po podatkih Policijske upra- so še povedali, da na njiho- ve Celje so v minuli zimski sezoni v večini primerov posredovali v nesrečah s hujšimi poškodbami. Njihovo število se iz leta v leto spreminja in je odvisno predvsem od vremena in števila smučarjev na progah. Na posledice nesreč vpliva tudi starost smučarjev, saj so za poškodbe nekoliko dovzetnejši najmlajši in starejši smučarji. Podatki še kažejo, da se največ nesreč zgodi zaradi neprimernega ravnanja smučarjev. Pozivi k večji varnosti Na smučiščih za varnost skrbijo upravljavci sami oziroma nadzorniki smučišč. Na Policijski upravi Celje vem območju vsa smučišča spoštujejo standarde za čim večjo varnost. Za varnost med vijuganjem po smučarskih progah lahko največ naredijo smučarji sami, predvsem z upoštevanjem desetih FIS pravil o vedenju na smučiščih. Policisti predvsem opozarjajo na nedovoljeno in nevarno ustavljanje ter vožnjo po zaprtih delih smučišča. Prav tako opozarjajo, da je pitje alkohola med smučanjem neodgovorno početje, vedno pogosteje opozarjajo tudi pohodnike, ki kljub prepovedi hodijo po smučarskih progah, s čimer spravljajo v nevarnost tako sebe kot smučarje. Policisti sicer z nadzorniki smučišč sodelujejo, s čimer zagotovijo učinkovitejši nadzor nad smučanjem. Nemalokrat že zgolj s svojo prisotnostjo preprečujejo nedovoljeno vedenje na smučiščih. Hrvaška policista V smučarskih centrih Ro-gla in Kope v prvih dveh tednih novega leta, ko je gneča na smučiščih nekoliko večja kot sicer, slovenskim policistom priskočita na pomoč tudi dva hrvaška policista smučarja. Ker je na slovenskih smučiščih veliko smučarjev iz sosednje Hrvaške, hrvaški policist sodeluje v tistih postopkih, v katerih so udeleženi njihovi državljani. Pri tem gre predvsem za zagotavljanje pomoči, svetovanje in pojasnjevanje postopkov. Policijskih pooblastil pa hrvaški policisti nimajo. Januarja se slovenskim policistom na Rogli pridružita kolega iz Hrvaške. (Foto: Unitur) arji največ Hrvatov, ev. (Foto: RC Golte) co in dvosedežnico Smreko-vec. Obratovati bosta začeli v zimski sezoni 2023/24. Nekaj novosti pripravljamo tudi za poletno turistično sezono. Popestrili bomo ponudbo dejavnosti na prostem. Med drugim načrtujemo ureditev otroškega adrenalinskega parka in gigantske gugalnice ter še nekaj drugih zanimivosti za obiskovalce,« dodaja Korenjak. Paradni konj turizma Kot pravi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, je Rekreacijski center Golte paradni konj turizma v občini Mozirje. »Veseli me, da je bila minula zimska sezona po zagotovilih lastnikov ena najbolj uspešnih. Želim si, da bi bil utrip na Golteh živahen celo Ko se dnevi krajšajo in temperature nižajo, smučarski navdušenci različnih generacij, in teh v Sloveniji ni malo, že z nestrpnostjo pričakujejo prve zavoje in otvoritev smučarske BARBARA sezone v upanju, da bo trajala vse FURMAN do spomladanskih voženj po zadnjih snežnih zaplatah. Smučanje je eden najbolj priljubljenih zimskih športov med Slovenci, zato je pričakovati, da bodo smučišča, kljub nekoliko višjim cenam smučarskih vozovnic, tudi to zimo polna. »Enkrat smučar, vedno smučar, cene gor, smučar še vedno po strmini dol,« sem te dni slišala zatrjevati navdušenega smučarja. In takšnih k sreči ni malo, z zadovoljstvom ugotavljajo lastniki oziroma upravljavci smučišč. Podražitev smučarskih vozovnic pogojujejo z enormnim dvigom cen električne energije, glede na stroške pa to zimo napovedujejo gospodarno rabo energije. Po treh letih, polnih negotovosti, ko so se najprej soočali z zeleno zimo, potem pa dve leti z epidemijo covid-19 in zdaj še z energetsko krizo, si zdaj najbolj želijo, da bi se razmere stabilizirale in bi lahko poslovali v normalnih razmerah. leto. V ta namen bo treba še kar nekaj vlaganj. Letos so lastniki posodobili vodovod in menjali nosilno žico pri vlečnici. Za prihodnje leto napovedujejo posodobitve vlečnic ter ureditev ziplina - gre za doživetje adrenalinskega spuščanja po jekleni vrvi. Občina Mozirje je Rekreacijskemu centru Golte ves čas stala ob strani, in tako bo tudi v prihodnje,« napoveduje župan. V razvojnem programu Občine Mozirje je razvoj turizma med prednostnimi prizadevanji. V tej smeri je bilo po besedah župana Suhoveršnika v minulih letih vloženega veliko občinskega denarja. »Za uspešen turistični razvoj v lokalni skupnosti so pomembne naravne in kulturne danosti ter prizadevnost posameznikov, občina pa mora zagotoviti potrebno infrastrukturo. Zato z naložbami v turizem tudi v naslednjih letih ne bomo skoparili.« SENIOR ODDIH v Termah Dobrna 5 X polpenzion + BREZPLAČEN PREVOZ že od 310 € na osebo v hotelu Vita ali Vili Higiea Paket vključuje: polpenzion, bivanje v hotelih 4*, neomejeno kopanje v termalnih bazenih, 1X bioptron svetlobno terapijo ali termo/crio oblogo, 1 x parafinsko oblogo za roke... •J BREZPLAČEN PREVOZ OD VAŠEGA DOMA DO TERM DOBRNA IN NAZAJ, po vsej Sloveniji, brez omejitve kilometrov. ■J BREZ DOPLAČILA ZA ENOPOSTELJNO SOBO. 'Ponudba velja za bivanje od 01. 01. - 06. 03. 2023 za rezervacije na telefonski številki 080 22 10 ali e-naslovu info@terme-dobrna.si. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Z MERCATOR PIKA KARTICO. ■ SINCE 1403 - TERME DOBRNA HOTELS, SPA Si MEDICAL CENTRE BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si 14 KRONIKA Drugi storilec umorov v Tekačevem Bo sodna preiskava hitra zaradi vzporednega sojenja Kameniku? Okrožno državno tožilstvo v Celju je pred dnevi na celjsko sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zoper naknadno odkritega storilca, ki mu - kot Kristijanu Kameniku - očitajo štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Kot je znano, se je na sodišču začelo ponovno sojenje Kameniku za ta zločin. Kdaj bo in ali sploh bo po končani sodni preiskavi 56-letni sostorilec poleg Kamenika sedel na zatožno klop zaradi enega najhujših zločinov v Sloveniji, še ni točno znano. Poznavalci primera in sodnega sistema namigujejo, da se lahko celo zgodi, da bo Kamenik s sodišča po končanem procesu odkorakal z oprostilno sodbo. Drug storilec naj bi po neuradnih podatkih bil Mladen F., ki naj bi v zadnjem času živel na Pagu. SIMONA SOLINIC Tudi zato, ker naj bi bili dokazi zoper Kamenika - iz kazenskega spisa so bili namreč izločeni ključni dokazi - bolj trhli kot trdni, mnogi pričakujejo hitro sodno preiskavo zoper drugega domnevnega storilca. Čeprav je tožilstvo poskušalo sojenje Kameniku nekoliko preložiti, zaradi zdaj uvedene sodne preiskave zoper 56-le-tnika, sodišče temu ni sledilo. Zato ni popolnoma jasno, kaj na novo odkrit domnevni sostorilec pomeni za vso zadevo, ki je po 25 letih še vedno »odprta«. Mnogi z nestrpnostjo pričakujejo predvsem, kaj bo sostorilec dejal in kako bodo ali ne bodo njegove izjave obremenile Kamenika. Ali obratno. V Tekačevem so bili brutalno umorjeni Frančiška in Štefan Poharc ter Viktorija in Helena Krošlin. »Naknadno odkrit sostorilec je 56-letni moški, državljan Republike Hrvaške, kjer ima tudi prebivališče. Gre za osebo, ki je bila po uradnih podatkih že večkrat obravnavana in obsojena zaradi kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi kaznivega dejanja ropa,« pravi mag. Simona Kuzman Razgoršek, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Na prste naj bi mu stopili zaradi uporabe sodobnih metod analize bioloških sledi. Sledi so bile namreč najdene na maskirni kapi, izdelani iz rokava puloverja, ki so jo po umorih našli v neposredni bližini hiše, kjer so se umori zgodili. »Po ponovljeni analizi bioloških sledi in po kasnejši Previdno pri nakupu na spletu V SI-certu, nacionalnem odzivnem centru za kiber-netsko varnost, v zadnjem času beležijo več prijav lažnih spletnih trgovin, ki ponujajo obutev znanih blagovnih znamk po občutno nižjih cenah. Spletne strani hkrati zavajajo, da gre za slovenske trgovce oziroma slovenske distributerje, pri čemer v imenu spletne trgovine uporabljajo ime Slovenija. V samo dveh mesecih so zabeležili že enajst različnih lažnih trgovin, vseh primerov ljudje niti ne prijavijo. December je mesec, ko so spletni nakupi bolj priljubljeni tudi zaradi daril, kar spretno izkoriščajo tudi goljufi. Ti namreč pozorno spremljajo vse modne smernice in sledijo povpraševanju ter prilagajajo svoje lažne spletne trgovine. »Tokrat so šli še korak dlje in lažnim trgovinam dodali lokalno noto, saj da so v naslovu spletne strani poleg imena trgovine vidne tudi besede Slovenija, Slovenia oziroma Ljubljana. S tem ustvarjajo vtis, da gre za slovenskega distributerja za znano znamko in zato za zaupanja vrednega trgovca. Toda poudarimo, da to niso slovenska podjetja, kljub »slovenskemu« imenu v naslovu spletne strani,« pravijo pri SI-CERT. Im L. Poceni, a lažno. Vir: varninainternetu.si Prevarani potrošniki poročajo, da so na teh straneh obutev naročili in jo tudi plačali, a nikoli ni prispela na njihov dom. Zgodilo se je že, da so kupci domov dobili ponaredek. »Izdelki so na teh straneh na voljo po občutno nižjih cenah, kar je že na prvi pogled sumljivo, saj gre za znane in drage blagovne znamke. Poleg tega so kljub znižanjem vsi modeli na zalogi in dobavljivi takoj, čeprav imajo trgovci težave z dobavami na vseh področjih. Ponujajo tudi brezplačno poštnino po celem svetu,« navajajo pri SI-CERT, kjer pravijo, da naj bodo ljudje pozorni na takšne stvari, ki so sumljive že same po sebi. Pri odzivnem centru še ugotavljajo, da gre za domene spletnih strani, ki so bile zakupljene pred kratkim, večinoma so registrirane na Kitajskem, čeprav gre za ameriške korporacije, mnogi podatki o podjetju, ki registrira domeno, so zakriti. Zato opozarjajo na to, da čeprav goljufi dobesedno prekopirajo podobo in ukradejo podatke drugega podjetja, ne morejo ponarediti podatkov o registrirani domeni. To je zelo zanesljiv podatek, ki pove, kdaj je domena zakupljena. »Pred časom smo prejeli več prijav lažne trgovine sa-lomonslovenija.com, zato so ШП7Г muzejnovejšezgodovine | celje FOTOGRAFIRANJE V FOTOATELJEJU IN GALERIJI PELIKAN Podarite posebno doživetje v edinem steklenem fotografskem ateljeju pri nas. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije. Ker so fotografije lahko odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone! Informacije: (0)3 428 64 28 www.muzej-nz-ce.si izmenjavi zapisov DNK z Republiko Hrvaško je bilo ugotovljeno ujemanje zapisa DNK v sledi z maskirne kape z DNK profilom obravnavane osebe,« dodaja vodja celjskega tožilstva. Preiskave v tem primeru ni vodila celjska policija, ampak Nacionalni preiskovalni urad, usmerjalo jo je celjsko tožilstvo. »Pri tem je tukajšnje tožilstvo bodisi samo odredilo bodisi predlagalo sodišču odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov, odreditev hišne in osebne preiskave, kriminalističnotehnično obdelavo osumljenca, zaslišanje osumljenca in še druga preiskovalna dejanja, kar je bilo vse na podlagi izdanih evropskih preiskovalnih nalogov izvedeno na Hrvaškem. Ta procesna dejanja, ki so bila usmerjena v pregon storilca, so pretrgala zastaralni rok, kar nam je omogočilo vložitev zahteve za preiskavo zoper tega osumljenca,« dodaja sogovornica. goljufi stran preselili na novo domeno - salomoslovenija. com, kjer so v imenu odstranili n in nadaljevali prevaro pod podobnim spletnim naslovom trgovine. Strani prav tako ne navajajo podatkov o prodajalcu oziroma podjetju ter kontaktnih podatkov. Na voljo je le kontaktni obrazec. To je še en znak, da ne gre za legitimnega spletnega trgovca, ampak zelo verjetno za prevaro,« še dodajajo pri SI-CERT. »V skoraj vseh zaznanih lažnih trgovinah goljufi navajajo možnost plačila s kreditno kartico ali po povzetju. Pri postopku plačila s kreditno kartico svoje podatke posredujete neznanemu podjetju, saj nikjer ni navedeno, katero podjetje je sploh v ozadju. Ponovno izpostavljamo, da izročate občutljive finančne podatke popolnim neznancem, kar lahko vodi v nadaljnje zlorabe. Tudi plačilo po povzetju ne zagotavlja, da gre za varen nakup. Čeprav s tem ne posredujete svojih bančnih podatkov, je malo verjetno, da boste z naročenim zadovoljni - gre za nakupovanje na slepo, pri čemer boste v paketu bolj verjetno prejeli cenena plastična sončna očala namesto 200 evrov vrednih športnih čevljev,« poudarjajo v odzivnem centru. Kdo bo poleg Kamenika še sedel na zatožno klop zaradi brutalnih umorov v Tekačevem? (Arhiv NT) * - Jt i • Sreča nas obkroža, čeprav se včasih zdi drugače. Skriva se v d ki ogrejejo srce. Iskri se v dobrih dejanjih, ki nekomu polepšajo dan. Zaživi v družbi dobrih ljudi, kjer niste nikoli sami. Želimo vam srečno 2023! ZAV-SAVA.SI SAVA "ZAVAROVALNICA ŠPORT 15 Prvič na stopničkah svetovnega pokala, in to kar na najvišji Glori, Gloria, aleluja! »V zadnjem času sem imela težave z bolečinami v hrbtu. Vse skupaj sem kar dobro reševala,« je povedala Gloria in se sladko nasmejala, ko se je zavedla svojih besed. Čeprav je Gloria Kotnik v Kristusovih letih, bo morda svoje življenje od številke nič začela šteti od leta 2020 ali 2021. Najprej je zanosila, sina Maja je rodila lani januarja. Približno leto kasneje, 8. februarja, se ji je v Pekingu »prikazala Marija«. Prvič je na velikem članskem tekmovanju stopila na stopničke. Z olimpijskih iger se je vrnila z bronasto medaljo. DEAN ŠUSTER Kakšen polet je dobila! Čustveni naboj je bil tako močan, da novopečena Celjanka Gloria po treh tekmah vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zbrala je 182 točk. Sledijo ji Švicarka Julie Zogg (144), Poljakinja Aleksandra Krol (138), Avstrijka Sabine Schoeffmann (129) in Nemka Ramona Theresia Hofmeister (128), ki jo je Gloria ugnala v sobotnem finalu veleslaloma v Cortini d'Ampezzo. Premagala tudi očetovo varovanko Prva tekma sezone svetovnega pokala je bila v Winter- bergu, kjer je Gloria osvojila osmo mesto v slalomu. Opogumljena se je odpravila v Dolomite in pred tednom v Carezzi prijetno presenetila v veleslalomu. Uvrstila se je v polfinale, potem pa v že kar svojem značilnem slogu izgubila naslednja dvoboja. Že četrtič je osvojila četrto mesto. To je ni zaustavilo. Bila je pripravljena na šalo. Rekla je, da zna biti še zelo veselo, če bo na naslednji tekmi ponovno izboljšala uvrstitev za štiri mesta. In prav to se je zgodilo! V soboto je v osmini finala za pet stotink ugnala varovan- Sanjsko leto je Velenjčanka Gloria Kotnik končala zmagoslavno. (Foto: Miha Matavž) Gloria v družbi »mojstra« Aca Sitarja. (Foto: Andraž Purg - GrupA) ko svojega očeta Petra, Av-strijko Danielo Ulbing, v četrtfinalu je bila boljša od Poljakinje Aleksandre Krol. Že po polfinalni zmagi nad Kanadčanko Megan Farrell je bila Gloria presrečna, saj si je prvič zagotovila vstop na oder za zmagovalke v svetovnem pokalu. Potem je dodala le še piko na i. »Zmaga je najlepši zaključek decembrske serije. Gloria je bila tudi tokrat odlična. Žal sta se Timu Mastnaku in Roku Marguču pripetili napaki v kvalifikacijah. Ampak vemo in vidimo, da sta hitra, zato se vsi že veselimo novih izzivov, novih tekem,« je povedal vodja paralelnih disciplin Jure Hafner, ki upa, da bodo z ekipo kmalu lahko trenirali tudi na domači Rogli. »Vsekakor mi je olimpijska medalja vnesla ogromno samozavesti in motiva. Obenem sem želela obdržati sproščenost iz prejšnje sezone. Očitno mi je uspelo.« »Vse mogoče mi je šlo po glavi« »Tako dolgo sem čakala, zdaj se je vse sestavilo, res je super. Zelo sem vesela. Ne le da mi je uspelo končno priti na stopničke v svetovnem pokalu, ampak celo zmagala sem. Cortina je moje najljubše prizorišče. Zelo sem motivirana za nadaljevanje sezone in se veselim naslednjih tekem,« je Gloria Kotnik govorila na prizorišču. Mi smo jo v ponedeljek ujeli v Celju. Zanimivo je bilo spremljati njeno vožnjo v zgornjem delu proge, ko je krilila z rokami in spretno lovila ravnotežje. Je bila proga že precej načeta? »Razmere so bile precej zahtevne. Snežna podlaga je bila drugačna. Ampak mislim, da sem se kar uspešno znašla in spretno lovila,« se je ob koncu odgovora zasmejala Gloria. Med predvajanjem Zdravljice se je zdelo, da je nemirna in da ji po glavi šviga tisoč misli. Je spet v dveh, treh minutah preletela svojo športno in življenjsko pot, podobno kot v Pekingu? »Točno, drži. Trenutki so bili zelo čustveni. Vse možno mi je šlo po glavi. Obenem sem med Zdravljico zelo uživala in sem bila ponosna.« Obdržati dosedanji ritem Začetek sezone je za Glorio Kotnik sanjski, kot še nikoli prej tako prepričljiv. Je možno pojasniti, kaj se je zgodilo v letu 2022? »Težko. Vsekakor mi je olimpijska medalja vnesla ogromno samozavesti in motiva. Obenem sem želela obdržati sproščenost iz prejšnje sezone. Očitno mi je uspelo.« Sestave strokovnega štaba ni spreminjala, saj ni bilo razloga. Še naprej ji za tehnično izvedbo svetuje Aco Sitar. Upa, da bo lahko do konca leta trenirala v Sloveniji. Na lestvico skupnega seštevka noče gledati: »Ničesar nočem napovedovati. Na vsako tekmo se pripravljam enako. Morda lahko izrazim zgolj željo, da bi rada nadaljevala v dosedanjem ritmu.« Sinček Maj je ostal v Celju, Glorio je v Cortini (olimpijska proga bo v Livignu) spodbujal srčni izbranec Željko. Naslednja tekma svetovnega pokala bo 10. januarja v avstrijskem Bad Gasteinu (slalom). »Razmere so bile precej zahtevne. Snežna podlaga je bila drugačna. Ampak mislim, da sem se kar uspešno znašla in spretno lovila.« Najhitrejša v Cortini je bila Gloria Kotnik. (Foto: Miha Matavž) Najboljša neptunovca Pakiž Rumpfova in Pevec Izabela Pakiž Rumpf in Gašper Pevec Prva in druga ekipa Plavalnega kluba Neptun Celje sta se udeležili odprtega državnega prvenstva v 25-me-trskem bazenu v Kranju. Že v petek so se mladi Celjani zelo dobro odrezali in dokazali, da dobro delajo pod trenerskim vodstvom Adrijane Verdinek in Roberta Kekca. Gašper Pevec je postal državni prvak med mladinci na 400 mešano, tretji je bil v absolutni kategoriji. Na 100 prsno je bil med mladinci tretji. Izabela Pakiž Rumpf je postala državna podprvaki-nja med mladinkami na 100 prsno. Lena Bornšek je bila druga na 1500 metrov med članicami. Nikola Milenović je osvojil bron v absolutni kategoriji in srebro med člani na 800 metrov. Na isti razdalji je bil Jakob Lesjak drugi med mladinci. Drugi dan je Gašper Pevec postal državni mladinski prvak na 200 prsno in osvojil še srebro v absolutni kategoriji, Izabela Pakiž Rumpf je v isti disciplini prav tako postala državna prvakinja med mladinkami in bila tretja v absolutni kategoriji. Julijan Pevec je na 200 prsno osvojil srebro med kadeti, Nikola Milenović je bil drugi v absolutni kategoriji in prvi med člani na 400 prosto. V isti disciplini si je medaljo za tretje mesto nadel še Jakob Lesjak v mladinski kategoriji. Tretji dan je Gašper Pevec postal mladinski državni prvak na 200 mešano in osvojil tretje mesto v absolutni kategoriji. Bil je drugi med mladinci na 50 prsno in je prvenstvo končal kot najuspešnejši Neptunov plavalec. Izabela Pakiž Rumpf je osvojila naslov državne podprva-kinje med mladinkami na 50 prsno in s tem postala najuspešnejša Neptunova plavalka prvenstva. Julijan Pevec je bil tretji na 200 mešano v kadetski kategoriji, Nikola Milenović je osvojil naslov državnega podprvaka v absolutni kategoriji in postal državni prvak med člani na 1500 metrov. Zimsko sezono so torej neptunovci končali odlično, po novem letu se bodo začeli pripravljati za letno sezono v 50-metrskih bazenih. Z rekordi je presenetil Ve-lenjčan Matic Bizjak Jambro-vić. Mnogi so se obregnili ob ravnanje vodstva Plavalne zveze Slovenije, ki državna prvenstva prireja v obdobju velikih mednarodnih tekmovanj in zato brez naših najboljših predstavnikov. Po eni strani gre za razvrednotenje prvenstva, po drugi za onemogočanje stikov mladih s slovensko elito, ki jih je v zadnjih letih, ko je kakovost slovenskih mitingov padla, vedno manj. DŠ Foto: NK Neptun Celje Jakob Lesjak 16 ŠPORT i S Telovadke 4. stopnje \W 1 ti, i i/nI Nuša Rakuša na dvovišinski bradlji Nera Skalicky na gredi Po zaslugi Gimnastične šole Celje ima knežje mesto obetavne telovadke Mlade Celjanke državne podprvakinje v gimnastiki V Športni dvorani Leona Štuklja v Novem Mestu je bilo državno prvenstvo v športni gimnastiki. Udeležilo se ga je več kot 400 tekmovalcev. DEAN ŠUSTER Dekleta Gimnastične šole Celje so tekmovala v nacionalnem programu Gimnastične zveze Slovenije. Skalickyjeva sedma, Rojčeva osma Najvidnejši rezultat so zabeležila dekleta v nacionalnem programu pete stopnje (14 let), kjer so ekipno osvojila drugo mesto. Državne podprvakinje so Nera Skalicky, Neža Rojc in Luana Djord-jević. Uspešna so bile tudi dekleta, ki so tekmovala v četrti stopnji (13 let). Ekipno so osvojila šesto mesto. Celjsko ekipo sestavljajo Maruša Arl, Eva Lana Cuder, Ani Jug, Brina Košec in Nuša Rakuša. Dekleta drugi stopnje (9 let) pri Gimnastični šoli Celje so bila dvanajsta v zasedbi Ema Herman, Naja Brežan Hod-žić, Miša Cigale, Manca Ga-beršek, Evelin Novak in Neli Prevolšek. V posamični konkurenci sta se izkazali Nera Skalicky s sedmim in Neža Rojc z osmim mestom. Uspeh že udeležba ... Gimnastična šola Celje bo kmalu obeležila že osmo leto delovanja. Večletno trdo delo se je letos obrestovalo z nizom vidnejših uvrstitev v državnem merilu. Strokovni vodja šole je Matija Frumen: »Ko se udeležujemo večjih tekem, pričakovanja naših telovadk in njihovih staršev narastejo. Opazijo namreč, kakšne pogoje imajo drugi klubi. Tu mislim na celotno infrastrukturo in na urejeno financiranje strokovnega kadra, za kar skrbijo občine. Glede na pogoje, ki jih imamo, je uspeh že to, da se udeležujemo državnih tekmo- Telovadke druge stopnje vanj. Trudimo se po svojih najboljših močeh, da dosegamo čim boljše rezultate. Spomladi je Nera Skalicky v četrti stopnji osvojila prvo mesto na Pokalu Zelena jama v Ljubljani, jeseni so bila dekleta v peti stopnji ekipne državne podprvakinje.« Frumen je še poudaril: »Od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je Zavod za šport Štajerska iz Vodnikove ulice 10 prejel odločbo o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa. V prihodnje si želimo okrepiti trenerski kader in izboljšati pogoje vadbe za vse starostne skupine.« Stalno postavitev orodij ima Gimnastična šola Celje v telovadnici nekdanje Ekonomske šole v Vodnikovi ulici 10. Foto: GŠC Gimnastični vadbi so se na »ekonomski« pridružili tudi asi snežnih strmin. Z leve stojijo Martin Čater, Tim Mastnak, Matija Frumen in Nejc Naraločnik. Dobile derbi v Ljubljani Ljubljana: Košarkarice Cinkarne so v tekmi 12. kroga slovenske lige na gostovanju premagale Akson Ilirijo s 83 : 70. To je bila njihova 11. zmaga, s katero so zdaj same na vrhu lestvice. Ilirija je z zmago manj na drugem mestu. Pri Celjankah so bile najboljše strelke Mojca Jelenc z 18, Maruša Seničar s 15, Ana Nuša Anžič in Taylah Simmons s po 13 in Lea Debeljak z 11 točkami. Celjanke so edini poraz doživele v Kranju s Triglavom. V Jadranski ligi so odigrale sedmo tekmo v predtekmovalni skupini in šestič zmagale. V Banja Luki so bile boljše od ekipe Orlovi z 99 : 55. V celjski ekipi je bila Sara Loomis s 25 točkami najboljša strelka in tudi najboljša po skupnem učinku. Sledile so ji Sofi Gbemuotor, Mojca Jelenc in Lea Debeljak. Zelo dober obisk Zlatoroga Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 13. krogu slovenske lige premagali Slovenj Gradec z 29 : 23 in so ponovno sami na vrhu lestvice. Čeprav je bila istočasno finalna tekma nogometnega SP, si je obračun v dvorani Zlatorog ogledalo 1.300 obiskovalcev. Večinoma so bili to učenke in učenci iz celjskih in okoliških osnovnih šol. Celjski rokometaši so hitro preboleli poraz v 10. krogu lige prvakov na Poljskem, kjer so bili igralci Kielc boljši s 36 : 28. Odločitev po dodatnih strelih Sisak: Hokejisti LedX Celja so odigrali deveto tekmo v ligi IHL. V Sisku so zmagali s 3 : 2 po izvajanju dodatnih strelov, ko sta bila uspešna Mikus Mintautiškis in Žan Flajs. V rednem delu sta bila strelca Jure Sotlar in Žan Flajs, ki je torej zadel v rednem delu in nato še pri dodatnem strelu. Celjani so tik pod vrhom lestvice, na kateri vodi Crvena zvezda. (DŠ) ŠPORT 17 V Slovenskih Konjicah zbrani odlični nekdanji slovenski in hrvaški košarkarji Slavnostno obeležili 30. obletnico prve meddržavne tekme V soboto je bil Dan konjiške košarke. Spomnili so se prve meddržavne tekme slovenske in hrvaške košarkarske reprezentance. Sosedi sta se pomerili pred tridesetimi leti v Športni dvorani Slovenske Konjice. Prireditev so pripravili Ženski košarkarski klub Konjice, Košarkarski klub Konjice in Zavod za šport Slovenske Konjice v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije. DEAN SUSTER Prireditve so se udeležili številni tedanji člani obeh reprezentanc: Jure Zdovc, Dušan Hauptman, Boris Go-renc, Slavko Duščak, Zoran Golc, Slavko Kotnik, Roman Horvat, Darko Mirt, Bojan Brodnik, Vlado Mičunović, trener Zmago Sagadin, pomočnika trenerja Martin Gorenc in Tomo Mohorič ter Dino Rađa in Alan Gregov. Najprej uvodne minute tekme V Slovenskih Konjicah so bili še predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, predsednik Hrvaške košarkarske zveze Nikola Rukavina, podpred- 20. maja 1992 je Hrvaška v Slovenskih Konjicah premagala Slovenijo s 93 : 74 (Horvat 8, Bačar 2, Alibegović 16, Hauptman 7, Mičunović 2, Vilfan 14, Kotnik 10, Đurišić 9, Daneu 2, Gorenc 4, Golc, Brodnik, Mirt). Med gosti prireditve je s svojo višino izstopal Stojko Vranković. Republiški prvaki iz leta 1983, košarkarji konjiškega Cometa. sednik Košarkarske zveze Slovenije Igor Gruden, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Rašo Nesterovič, župan Občine Slovenske Konjice Darko Ratajc, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, predsednik skupščine občine leta 1992 in pobudnik organizacije tekme ob odprtju Športne dvorane Slovenske Konjice Jože Baraga, vodja športne dvorane Slovenske Konjice leta 1992 in prav tako pobudnik organizacije tekme Dimitrij Hlastec ter številni drugi gostje. Najprej so si lahko ogledali posnetek uvodnih minut tekme, ki je bila pred tremi desetletji. Sledili so številni pogovori z nekdanjimi reprezentan-ti in domačinom Juretom Zdovcem, ki 20. maja 1992 ni bil na parketu konjiške dvorane. Za nekdanje re-prezentante, trenerje in sodnika Vinka Potočnika so organizatorji pripravili tudi posebna darila: uokvirjeno skupinsko fotografijo obeh reprezentanc iz leta 1992 in njeno digitalizirano različico v obliki unikatnih digitalnih spominkov. Juretova Pot domov Na parketu so zbrani pozdravili mladinsko ekipo Košarkarskega kluba Comet, ki je leta 1983 osvojila prvo mesto v republiškem prvenstvu. Moštvo so sestavljali Jure Zdovc, Branko Katanič, Mitja Hlastec, Emil Martin-šek, Stanko Šrot, Tomi Leva, Mitja Nerat, Bojan Mikl, Marjan Pučnik, Franc Per-kič, Borut Mlakar in Samo Jernejšek. Skupaj so se spomnili tudi trenerja ekipe, pokojnega Vilija Klančnika. Sklepno dejanje Dneva konjiške košarke je bil ogled filma Pot domov o košarkarski poti Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za reprezentanco Jugoslavije in se tedaj moral tudi odločiti, ali bo ostal del nje ali pa se bo odrekel zlati medalji. V dokumentarnem filmu se Jure Zdovc z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Mihom Žibratom poda na pot spominov, ko obiščeta nekdanje soigralce iz Rima. Foto: Matej Nareks Nekdanji član NK Celje zadel za bron na SP Dosedanji nesporni kralj nogometnih igrišč je v nedeljo postal vladar sveta. Lionel Messi je dvignil tako želeni pokal, Argentina je svetovna prvakinja. V finalu prvenstva v Katarju je po streljanju enajstmetrovk premagala Francijo in tretjič slavila naslov najboljše na svetu. Na krilih predstav najboljšega igralca mun-diala Lea Messija in drugih je v Argentini slavje trajalo nekaj dni. V spominu nam je ostalo kar nekaj dolgočasnih finalnih tekem - nedeljska je bila najbolj razburljiva in privlačna doslej. Messi se je zapisal med nesmrtne; zdaj ne sodi le med najboljše nogo- metaše v zgodovini (mnogi pravijo, da je zdaj na prvem mestu), temveč tudi med najboljše športnike, kar jih je obstajalo do tega trenutka. V tekmi za tretje mesto je v soboto Hrvaška z 2 : 1 premagala Maroko. Končni izid je z izvrstnim strelom postavil Mislav Oršić. Za celjski klub je v drugi polovici leta 2014 odigral trinajst prvenstvenih in tri pokalne tekme. Dosegel je dva gola, uspešen je bil tudi v Stožicah za zmago proti Olimpiji s 3 : 1. Bil je posojen igralec Rijeke in se je na prehodu v leto 2015 preselil v Južno Korejo. Poznavalci trdijo, da bi tedanji trener Celja Simon Rožman z Oršićevo pomočjo v spomladanskem delu 1. SNL svoje moštvo popeljal do naslova državnega prvaka. Sedanje moštvo bosta na začetku priprav (5. januar) okrepila 31-letni vratar Mat-ko Obradović (nazadnje pri Muri) in 194 centimetrov visok osrednji branilec Klemen Nemanič. Pogodbo je podpisal za dve leti in pol. 26-letni nogometaš je nazadnje igral v 2. romunski ligi, v 1. slovenski ligi je bil član sežanskega Tabora. 25-letni vratar Florijan Raduha je zapustil Celje, pri katerem ostajata Matjaž Rozman in Metod Jurhar. DŠ Mislav Oršić (Foto: NK Celje) 18 VODNIK / MALI OGLASI novitednik Št. 51, 22. decern ber2 0222 Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 12. 17.00 Knjižnica Laško Dobri zlobni volk Lutkovna predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Laško 17.00 Plesni forum Celje Novoletni plesni vlak Nastop mlajših skupin Plesnega foruma Celje 18.00 Grad Komenda Polzela Koncert KGD Cecilija V počastitev rojstnega dne Neže Maurer 18.00 Dvorec Strmol v Rogatcu Jernej Dirnbek - Dimek: Ledena kraljica Predstavitev knjige 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Četrtkov glasbeni večer z mešanim in otroškim pevskim zborom sv. Jurija 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Baletna predstava plesnega oddelka GŠ Slovenske Konjice 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vinko Šimek: Inšpektor Jaka Kriminalna komedija 19.00 Titov trg Velenje_ Čarobna promenada: Slavko Ivančić, koncert 19.30 Gledališče Celje_ William Missouri Downs: Poglej me! Gledališka predstava 20.00 Špital za prjatle Celje Quatro sticks, koncert 20.00 Dom kulture Braslovče Do solz zabavno s frizerko Aljo Monokomedija Mojce Fatur 20.00 Pub Beli konj Slovenske Konjice Vesna Pisarović Tradicionalni koncert PETEK, 23. 12. 14.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Tradicionalni nastop pod novoletno smrečico 15.45 Glasbena šola Celje Glasbeno okno Pravljični nastop Vokalne skupine MBH 17.00 Dom KS Konovo Velenje Božični koncert vokalnih skupin 17.00 Kulturni center Laško Predbožični koncert učiteljskega pevskega zbora Primus 18.00 Knežji dvorec Celje Od baročne do ljudske glasbe, koncert 19.00 Bazilika Matere Božje v Petrovčah Mami za božič Božično-novoletni koncert Majde in Marjana Petana 20.00 Rdeča dvorana Velenje Šank Rock, Big Foot Mama, Chateau in Varni paljak Božično-novoletni žur SOBOTA, 24. 12. 11.00 Stari grad Celje_ Glasba z grajskega mostovža Nastopi otroških zborov 23.30 Cerkev sv. Martina Laško Božični koncert MePZ Koral in MePZ Društva upokojencev Laško NEDELJA, 25. 12. 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Nuška Drašček in Matjaž Robavs, vokal in Tomaž Plahutnik, citre Božični koncert 17.00 Grand hotel Rogaška Slatina Božična glasbena pravljica Branko Brezavšček, violina in Maja Tajnšek, klavir 17.00 Cerkev sv. Marjete Polzela Božični koncert z Lovrom Frelihom 18.00 Osnovna šola Prebold Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold 18.00 Dom Svobode Liboje Godba Liboje, gostja pevka Ana Božično-novoletni koncert 19.30 Thermana Park Laško Božični koncert orkestra Akord 20.00 Rdeča dvorana Velenje Luka Basi, Miran Rudan, InDesign, Til Čeh & Petelini, božični mega žur PONEDELJEK, 26. 12. 10.30 Župnijska cerkev v Kostrivnci Cerkveni mešani pevski zbor Kostrivnica in Otroški cerkveni pevski zbor Studenček Božično-novoletni koncert 17.30 Cerkev Sveti Križ Rogaška Slatina Božični koncert treh župnijskih zborov 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vročica Glasbena komedija v izvedbi Špas teatra 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Šentjur 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Najlepše pop uspešnice: Gašper Rifelj & Nuša Derenda Božično-novoletni koncert 18.30 Stolnica Sv. Danijela Celje Božično-novoletni koncert V izvedbi ŽPZ KUD Ljubečna 19.00 Plečnikov vogal Celje Ko opera poljubi pop Božično-novoletni koncert z Alenko Gotar in Anžetom Šuštarjem 19.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu Božični koncert domačih pevcev in instrumentalistov 19.00 Mestni trg Slovenske Konjice Maja Založnik Koncert 21.00 Plesni forum Celje Goran Bojčevski z gostjo Sabino Cvilak Praznični koncert TOREK, 27. 12. 17.00 Gledališče Celje_ Sloboda Obradović: Robin Hood Gledališka predstava 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prav posebno darilo Otroška predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna 18.00 Titov trg Velenje_ Pop Deluxe, koncert 19.00 Dvorana Tri lilije Laško Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe in Mažoret Laško Gosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek (Mi2) SREDA, 28 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jelenčkov praznični cirkus Otroška predstava v izvedbi Teatra Cizamo 17.00 Dom kulture Velenje Maček Muri Praznična družinska gledališka predstava SLG Celje 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Ela Peroci: Med pravljice Odprtje razstave ob 100-letnici rojstva Ele Peroci 18.00 Titov trg Velenje_ LPS, koncert 20.00 do 02.00 Občinsko dvorišče Laško ZlatiRock Winter Edition z Društvom LAK, koncert Druge prireditve ČETRTEK, 22. 12. 10.00 do 16.00 Stari grad Celje Čarobna božična dogodivščina Božična zgodba na različnih mestih po gradu (primerno za otroke); vsak dan 12.00 do 14.00 Celjski mladinski center Božičkov spust po zajli 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Božični pridnometer Interaktivna animacija za otroke 17.00 Galerija Velenje Praznični palček Delavnica za otroke 17.00 Dom svobode Zidani most Prihod dedka Mraza in Božička 18.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 18.00 Občinska knjižnica Prebold Kapa Slovenski božični film; po ogledu bo otroke obiskal Božiček PETEK, 23. 12. 17.00 Občinsko dvorišče Laško Predbožično rajanje z božičnim sejmom 17.00 do 18.30 Šlandrov trg Žalec Zimska vila in palček Zaspanček Otroška animacija 21.00 do 03.00 Krčma TamKoUčiri Celje_ Decembrske noči z DJI Tudi v soboto ob istem času SOBOTA, 24. 12. 11.00 Stari grad Celje_ Glasba z grajskega mostovža Nastopi otroških zborov v sodelovanju s celjskimi OŠ 15.00 do 17.00 Kartuzija Jurklošter Razstava jaslic Tudi v nedeljo ob istem času 18.00 in 00.30 Pri cerkvi Janeza Krstnika v Vinski gori Žive jaslice Prikaz prastare božične zgodbe 23.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Božičnica pred polnočnico V izvedbi članov kulturno-umetniške skupine Jožefov hrib PONEDELJEK, 26. 12. 15.00 Pod Dimčevim skednjem v Lokrovcu Božična zgodba Uprizoritev z blagoslovom jaslic TOREK, 27. 12. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov čarobni okrasek Decembrsko praznično druženje, Hermanova otroška, družinska ustvarjalnica 17.00 Krčma TamKo Učiri Celje Zimske urice za otroke Družabne igre, otroške delavnice... 17.00 Titov trg Velenje_ Čarobna promenada: Nagajiva palčka z veliko knjigo želja Animacija za otroke SREDA, 28. 12. 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Šip, šap, danes je tepežni dan ... Za otroke od 5. do 12. leta 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Moj prvi praznični pogrinjek Decembrsko praznično druženje, Hermanova otroška, družinska ustvarjalnica 17.00 Galerija Velenje_ Tiskamo na blago: Praznična darilna vreča Delavnica primerna za odrasle in mlade, starejše od 15let 18.00 Stari grad Celje_ Nočni sprehod s svetilkami Vodenje za družine: Nočne zgodbe o gradu 19.00 Večnamenski dom v Rimskih toplicah Praznično popoldne s prihodom Dedka Mraza Dobrodelne prireditve PONEDELJEK, 26. 12. 14.00 do 18.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Leo in Linos dobrodelna stojnica Pravljično Celje NEDELJA, 25. 12. 18.00 Stari grad Celje ČETRTEK, 22. 12. 1 Pohod z baklami na Stari grad 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Staro mestno jedro 20.00 Glavni trg Pravljična dežela Dogajanje s pravljičnimi vilami vilami in junaki, vsak dan do 31. 12. Christmas special 2022 Božični koncert v izvedbi BK sudia PETEK, 23. 12. 20.00 Krekov trg 20.00 Krekov trg Neno Belan & Đavoli, Soulfingers, koncert koncert SOBOTA, 24. 12. SREDA, 28. 12. 22.00 Glavni trg 20.00 Krekov trg Celjski Dixieland Tradicionalni božični koncert Pero Lovšin & Španski borci, koncert PRODAM PASSAT 1,9 karavan, letnik 1998, in traktorsko prikolico, nosilnost 4 t, ni kiper, prodam. Telefon 070 367-257. 917 POSEST PRODAM POL hektarja zemljišča, s hišno številko, prodam. Telefon 041 976-668. 925 PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, staro 6 mesecev, težko 250 kg, prodam. Telefon 040 879-405. 921 PRAŠIČA, težkega 200 kg, hranjenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon 031 637-267. 926 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano, in kravo, staro 13 let, brejo v 7. mesecu, prodam. Telefon 070 799-029. 927 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 TELIČKO simentalko in bikca simentalca, stara 12 in 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 851 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evrc stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALIOGLASI/INFORMACIJE 19 Zakaj, zakaj ravno ti? Pa toliko dobrote je bilo v tebi. S svojim smehom vsakega osrečiti si znala. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA. ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi naše drage in ljube žene, mamice, tašče, sestre in tete MARIJE JOHAN rojene Mraz iz Javorja, Gorica pri Slivnici (24. 3. 1969-30. 11. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izkazali pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za dobro srce, lepe misli, objeme, prispevke, sveče, cvetje in darovane maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo jo v tako lepem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. I z srca vsem velika HVALA! Žalujoči: vsi njeni, ki jo neskončno pogrešamo. Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti. Ai V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustil JANKO BERTOSSI (29. 8. 1951-19. 12. 2012) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Sin Boštjan z družino Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tete, botre in svakinje JOŽEFE KRISTAN iz Popovičeve ulice 26 v Celju (8. 3. 1937-12. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se govorniku Mateju in njegovim pevcem skupine Eros, trobentaču, gospodu župniku Bizantu iz cerkve svetega Jožefa in osebju kuhinje v Domu svetega Jožefa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni 92g PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM PRODAM VINO teran, vrhunske kakovosti, in kaki, prodam. Na dom pripeljem tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p CVIČEK mlado vino, vrhunski letnik, izredne kvalitete, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 031 301-013. p SENO v kockah (okolica Laškega) prodam. Telefon 031 559-820. 934 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p JARKICE, mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; bele leghorn in amber krem-rjave. V ponudbi kakovostne krmne mešanice za kokoši in piščance. Telefon (03) 700-1446. p KRMNO peso »runkl«, tehtnico Libela, nosilnost 300 kg, in tračni obračalnik Sip 200, prodam. Telefon 041 261-676. 924 TELEVIZOR Philips, diagonala 125 cm, za 50 EUR, in masažni ležalnik prodam za 40 EUR. Telefon 070 319-650. 930 VLEČNO kljuko za renault, vrtalni stroj s stojalom, rezalni stroj za rezanje keramike, na vodo, ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 935 1Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. Zahvala Ob slovesu od našega dragega at^ opa, praopa, brata, strica in svaka MIRANA ZUPANČIČA iz Škofje vasi (1936-20221 se iskreno zahvarjujeme vsakomue, ki mu je na kakršen koli način pzlepšelžinljenje, šrposebej vzadnjih treh letih njegove bolezni,za vsako minuto, kiste jo prebilipr? njem na obisku v domu ter mu vlivalipogem iudzbro voljo. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitve na domu ali na kakršen koli način pomagali domačim v teh težkih dneh. Hvala zaposlenim v Domu svetega Jožefa Celje. Hvala župniku Pergerju za spoštljivo opravljeno mašo zadušnico in opravljen pogrebni obred skupaj z diako-nom Brezovškom, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jerneja z organistoma Marčičem in Margučem za čudovito petje ter Moškemu pevskemu zboru KUD F. P. za sočutno odpete pesmi ob pokopu in Mileni za ganljive besede slovesa. Hvala tudi sosedoma Mikola, družinam Bincl, Selčan, Marčec, Kroflič ter Mariji in Izidorju ter končno vsem, ki ste ga prišli pospremit na zadnjo pot in darovali sveče, cvetje in svete maše, ter pogrebni službi Raj za spoštljivo opravljeno delo. Njegova družina in ostali sorodniki - vsi smo ga imeli radi in ga bomo pogrešali. Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, krutih bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942-24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranite v lepem spominu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešajo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. V SPOMIN 21. decembra 2022 je minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat VINKO LEŠEK iz Mestne ulice 22, Laško Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi tvoji STARINSKO pohištvo, lepo, rjave barve: omaro, pisalni mizo, posteljo z nočno omarico, nizko omarico z ogledalom, stilno šestdelno stensko omaro, dolžina 3,50 m, knjige: slovenske in nemške ter slike, prodam. Telefon 070 465-528. 936 ŠTEDILNIK na drva beli feniks, 60 x 60 x 85, z možnostjo kuhanja in pečenja, zelo malo rabljen, za simbolično ceno, in domači med, prodam. Telefon 040 642-206. 939 s po"rt@nt-?c: sT www.novitednik.si novi tednik Vedno 2 mmc?j/ V DOBRO vpeljanem frizerskem salonu Ma-nja, Hmeljarska cesta 7, Prebold, oddam v najem stol. Za informacije pokličite 041 790-590. p p 933 L 83 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ... V SPOMIN JOŽE VEBER iz Curnovca 15 (7. 3. 1951-24. 12. 2001) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 923 Je čas, ki vzame, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine . V SPOMIN 25. decembra bo minilo sedmo leto, kar te ni več med nami, ljuba mama MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Tvoji domači Prazen dom je, zaman išče te solzno oko, ostal večen spomin bo in delo tvojih pridnih rok. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, sestra, teta ŠTEFKA ZAVŠEK iz Kladja 4, Laško (18. 12. 1936-10. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu Oš Primoža Trubarja Laško za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala ZD Laško za pomoč in sočutje v času njene bolezni, Bilki Strel, dr. med., in pa-tronažni sestri ge. Zaliki, g. župniku Iztoku Hanžiču za vse molitve in lepo opravljen cerkveni obred, kvartetu Eros za ganljivo odpete pesmi, Komunali Laško za opravljene storitve slovesa, trobentaču za odigrano skladbo in praporščakom. Hvala vsem za vse obiske v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože s hčerkami in hčerka Milena z družino L 86 Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš, da nikoli nas ne izgubiš . ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in pradedi PAVEL KOBLIČ iz Strmce 123, Laško (26. 1. 1933-7. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in besede tolažbe ter darovane sveče in cvetje. Hvala Komunali Laško, gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Oljka in Andreju Mavriju za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 20 NAŠE AKCIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 51 / Leto 77 / Celje, 22. december 2022 Pobudnik razstave je domačin Jože Stepišnik, ki si želi, da bi bila jubilejna razstava prihodnje leto spet v bližnjem gasilskem domu. Jaslice Savinjske doline popestrile Drešinjo vas V" V I ■ I V 1 V pričakovanju božiča Med jaslicami, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te iz Drešinje vasi. Prihodnje leto bo namreč že dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo domačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. ŠPELA OZIR Letos so že tretje leto zapored na ogled na prostem. Pred tem so bile vsako leto v tamkajšnjem gasilskem doma. A epidemija je prinesla spremembe tudi na tem področju. Kar niti ni tako slabo, saj to pomeni, da lahko jaslice občudujejo tudi vsi tisti, ki sicer ne bi zavili med i i i Božične pesmi so zapeli člani Mešanega pevskega zbora župnije Petrovče pod vodstvom Marte Strahovnik. j I Trv sSjr ,.-' "v- ; ^ «i - S», Ш* * štiri stene. Če vas bo pot vodila po državni cesti med Žalcem in Celjem, boste lahko na hitro ošvrknili postavite. Za podrobnejši ogled vam svetujemo, da zavijete s poti in si jaslice ogledate v miru. Na različnih mestih v vasi Jože Stepišnik je tudi letos v sodelovanju s pGd Drešinja vas in TD Petrovče k sodelovanju povabil več razstavljavcev. Malo manj kot petnajst se jih je odzvalo in svoje jaslice z organizatorjem postavilo v parku pri gasilskem domu v Drešinji vasi, pri kužnem znamenju pri vhodu v vas in na nekaterih domovih v vasi. Jaslice na prostem so večje in narejene iz odpornih materialov ter primerno osvetljene. V prvi vrsti gre za materiale, kot so stiropor, sipo-reks, stirodur, les in podobno. Razstavo spremlja tudi virtual-na razstava jaslic na Youtubu, ki jo je že pred dvema letoma pripravil Klemen Stepišnik. Uradno odprtje Razstavljene jaslice je v nedeljo popoldne blagoslo- vil petrovški župnik Ivan Arzenšek ob spremljavi kitare in božičnih pesmi, ki so jih zapeli člani Mešanega pevskega zbora župnije Pe-trovče pod vodstvom Marte Strahovnik. Ob blagoslovu so prižgali lučke in osvetlili jaslice. Sledilo je druženje ob čaju in pecivu, ki so ga pripravili vaščani. »Tako kot luč sveti v temi, naj ta razstava jaslic prinese v naša srca luč in jih napolni z božičnim veseljem,« pravi glavni pobudnik razstave Jože Stepišnik, ki že več kot petdeset let postavlja jaslice v petrovški baziliki. Pred dvema desetletjema so gasilci predlagali, da bi zanje poskrbel tudi v domači Dreši-nji vasi. Tako je začel snovati razstavo, na katero je v vseh teh letih privabil lastnike najrazličnejših jaslic, tudi vrednejših, zaradi česar si želi, da bi bil jubilejni dogodek, ki bo prihodnje leto, ponovno pod streho, kjer so male umetnine veliko bolj varne. Stepišnik ima tudi sicer čut za tovrstne vsebine. Spomladi v času velikonočnih praznikov vsako leto poskrbi za razstavo velikonočnih jedi in pirhov z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Foto: SHERPA Upokojeni tožilec in Slovenka in Grk med Kjer so vas spremenili predsednik ZŠAM Celje Solunom in Šmartnim v doživetje Str. 26 22 INTERVJU Duhovnik Mitja Markovič o cerkvi, veri in medsebojnih odnosih Tudi ko poganja pedale, je v stiku z Bogom »V župnijah imamo kup programov, ki se vseh vernikov ne uspejo dotakniti na globlji ravni. Vem tudi, da se bo večina naših veroučencev sčasoma oddaljila od vere. A upam, da bo njihova izkušnja vere, cerkve, oratorija in zakramentov lepa. Ko bodo v stiski, se bodo prav zaradi tega morda spomnili, da nekje obstaja Bog, ki jih ima rad.« Tako pravi Mitja Markovič, s katerim je pred poldrugim letom zavel nov veter v Župniji Šentjur. Kot duhovnik nad tem, da smo ljudje sicer precej oddaljeni od vere, ne obupuje, temveč skuša s svojim ravnanjem glede tega kaj narediti. Njegovi načini, kako med verniki razpihati žerjavico, so različni. Navdušencu nad adrenalinskimi športni se s skavti ni težko podati niti na Triglav. TINA STRMČNIK Svoje poslanstvo duhovnika je opisal kot ustvarjanje okoliščin, da bi lahko tudi drugi doživeli nekaj takšnega, kot je doživel sam, in sicer osebni odnos z Jezusom. »Ne da bi jaz koga spreobrnil - to dela Bog sam - a okoliščine so pomembne in nanje lahko vplivam. Zato je cilj naše župnije vzpostaviti varno, lepo, pristno mesto, kjer ima Bog priložnost, da se dotakne src ljudi vseh generacij.« Prebrala sem, da nimate radi, da vas ljudje naslavljajo z besedno zvezo gospod župnik. Kako to? Cerkev se mora vedno prenavljati. S prenovo v zadnjem času se vračamo k začetkom. Ideal je »Tu in tam seveda pomislim, kako bi bilo, če bi imel družino. Včasih sem večkrat pomislil na to. Sčasoma gre za stvar milosti in neke zrelosti, da ti ta vprašanja ne vzamejo preveč energije, temveč da sprejmeš svojo odločitev, za katero si se svobodno odločil.« Jezusova cerkev, kjer so njegovi učenci hodili skupaj z njim. Poslušali so ga, z njim so sedeli za mizo. Takšna oblika cerkve je tudi moj ideal. Skozi zgodovino se je položaj cerkve spreminjal. Slednja je včasih kopirala civilne vzorce glede vodenja, oblasti in hierarhije. Tako so se razvili častni nazivi, častne obleke, zrasle so palače. S tem so nastali tudi nevidni zidovi, ki dajejo vtis, kot da je cerkev iz dveh delov - da so na eni strani duhovniki in na drugi verniki. Občutek, da smo na dveh bregovih ene reke, je čisto nekaj drugega od načina delovanja prvotne cerkve. Morda komu ustreza, da je odet v posebna oblačila in ga naslavljajo z nazivom gospod ali še s katerimi drugimi nazivi. Skušnjava ob tem nastaja tudi za vernike, ki lahko dobijo vtis, da so le cerkveni dostojanstveniki poklicani za to, da so zares kristjani, medtem ko drugim ljudem tega ni treba. Naziva gospod župnik ne maram, če ima v sebi senco te delitve. Od nekdaj imate številna zanimanja, od računalništva, glas be, športa. Zakaj ste se odločili, da boste postali duhovnik? Nisem doživel razodetja ali posebnega klica v smislu kakšnega nadnaravnega dogodka. Svojo poklicanost sem doživel med ljudmi, ko sem odkril, da je vera nekaj zelo lepega, da življenje naredi zelo lepo. Bog poskrbi, da človek v pravem trenutku sreča prave ljudi. Jaz sem spoznal navdihujoče, krasne vrstnike, ki so imeli vero in osebni odnos z Jezusom, ob tem so cenili vrednote prijateljstva, zaupanja. Nato so se zgodile še druge stvari. Pridružil sem se skavtom, organizaciji, kjer je v ospredju oblika vere še posebej primerna za mladega človeka, ki je še nekoliko v oblakih. Ne gre za dolge nočne ure molitve, ampak za drug način spoznavanja vere, na primer ko mladi sedijo ob tabornem ognju, se objamejo in zapojejo bogu zahvalo za današnji dan. Vse našteto me je v obdobju proti koncu srednje šole zelo močno zaznamovalo. Čutil sem, da mi je bilo dano res nekaj velikega, in začutil željo, da bi možnost podobnega izkustva lahko dal še komu drugemu. Zanimivo je, da vas je navdušila duhovniška služba, čeprav pravite, da ste po naravi racionalist. Zanima me ogromno stvari, po naravi sem racionalist, tehnik, računalničar. To, da sem racionalist, je dobro tudi zato, ker me varuje pred skušnjavo, da bi z vero ostal v oblakih. Če bi se posvečal le duhovnosti, bi lahko kot duhovnik izgubil stik z ljudmi, ki v resnici živijo z obema nogama na trdnih tleh. Biti nekje »na sredi«, hkrati na trdnih tleh in hkrati zazrt v nebo, je včasih težje. A je morda tako prečiščen premislek, ki ga potem ubesedim, lažje sprejemljiv človeku, ki posluša moje pričevanje. Za vero bi lahko veliko naredili tudi, če se ne bi odločili za duhovniški poklic. Vaš vložek je velik. Se kdaj v vas porodi misel na partnerstvo, lastno družino? »Kot duhovnik morda kdaj za svoje delo ne dobim povratnega odziva po človeški plati, a Bog poskrbi za dovolj potrditev in občutkov uspeha. Daje mi dovolj sadov, da ne izgubim veselja nad sajenjem.« Vzponi peš ali s kolesom so zanj tudi meditacija. (Foto: Osebni arhiv) Sem duhovni asistent v štirih zakonskih skupinah, med drugim sodelujem z mladimi družinami. To delo me neizmerno bogati, saj gre za intimne skupine, kjer se pogovarjamo osebne stvari. Ko gleda človek od od daleč, se mu zdi vse lepše in idealnej-še. Ko sem bil mlajši, sem večkrat čutil take nostalgične občutke ob pogledu na družino. Ko hodim po ulici in vidim lepo mlado družinico, se lahko še vedno porodijo taki občutki. S sodelovanjem v zakonskih skupinah pa dobim bolj realen pogled. Družina je nekaj najlepšega, človekovo srce je narejeno zanjo. Po drugi strani družina pomeni trdo delo, vsakodnevno odločitev in odrekanje, podobno kot je pri meni pri moji izbiri. Ne morem reči, da je Prihaja iz Slovenskih goric. Duhovniška pot ga je med drugim vodila v Slovenske Konjice in Krško. Zadnje leto in pol službuje v Šentjurju. Povsod ga spremlja zavetnik sv. Jurij. (Foto: SHERPA) INTERVJU 23 Pozimi je zanj najlepša oblika gorništva turno smučanje. (Foto: Luka Kramarič) komurkoli, ki jemlje svoje poslanstvo zares, lažje. Ni mi žal za to, čemur sem se odpovedal, ker mi moje delo daje dovolj priložnosti, da me napolni, gradi, daje mi samozavest in zadovoljstvo. Seveda pa je daleč od tega, da bi bilo vse super. Imate vrsto konjičkov, ki jih človeku v talarju morda ne bi pripisali, in sicer pohodništvo, gorsko kolesarjenje, turno smučanje ... Vse, kar je povezano s hribi, me zelo privlači. Ukvarjal sem se z gorništvom, ko sem bil na fakulteti, tudi z alpinizmom. Zdaj za to nimam več toliko priložnosti. Od nekdaj je z mano raslo kolo, jaz sem z njim rasel, kar zadeva moje kolesarsko znanje. Zadnjih nekaj se ukvarjam z enduro oz. vsegorskim kolesarjenjem. Rad »Bil sem tradicionalno versko vzgojen. A tako, da vera ni imela moči oz. vpliva na medsebojne odnose v družini, na naše odločitve, vrednote in življenje.« se podam na Roglo, na Mariborsko Pohorje, na Krvavec. Rad imam tudi pohode v hribe. Starejši skavti smo se lani povzpeli na Triglav. Najlepša poletna kombinacija je zame kolesarski vzpon na Mangartsko sedlo in po Slovenski poti na vrh. Pozimi je zame najlepša oblika gorništva turno smučanje. Hoja v hrib in nato spust sta zame ventil, odklop. Hkrati so vzponi zame prava meditacija. Takrat so moji možgani prevetreni in marsikdaj dobim navdih za pridigo, nagovor ali članek, ki se ga prej nisem domislil niti po urah sedenja za zaslonom računalnika. Doslej ste službovali v različnih krajih. Zanimivo je, da vas povsod spremlja zavetnik sv. Jurij. S sv. Jurijem sem res zelo povezan. Je namreč zavetnik skavtov in skavt sem že pol svojega življenja. Je tudi zavetnik dveh župnij, kjer sem deloval, in sicer kot kaplan v Slovenskih Konjicah in kot župnik v Krškem, kjer sem bil soupravitelj Župnije Zdole. Sveti Jurij je vedno v »družbi« zmaja, ki ga je premagal in hitro pomislimo na legende, ki so povezane s svetnikom in zmajem. Pri tem se nam zgodi, da obtičimo v legendi in pozabimo, da je Jurij dejansko premagal skušnjavo. Odkar sem si jo prvič ogledal, mi je zelo pri srcu oltarna slika svetega Jurija v šentjurski cerkvi. Zmaj ima tu zelo obrobno vlogo. Najlepši del upodobitve pa je ljubeč pogled, s katerim Jurij gleda Marjetico. Tudi tu gre sicer za element legende, a sporočilo je čudovito: Jurij se je boril zanjo. Moč in motiv za to, da se je uprl skušnjavi, je našel v odnosu, v ljubezni. To sliko zavetnika ste uporabili tudi v novi oblikovni podobi šentjurske župnije. Likovna podoba je v današnjem času zelo pomembna. Simbolna govorica je zelo močna, saj pritegne, povezuje ljudi, daje nam skupno identiteto. Zato smo oblikovali sodoben, čisto oblikovan znak z jasno zgodbo. Podoba znaka je avtorsko delo domačinke Kvirine Martine Zupanc in v sebi nosi kup simbolike. Del podobe je slogan, ki se glasi Na poti. Objeti. Z upanjem. Kaj se skriva za temi besedami? Slogan lahko beremo v pasivni in aktivni obliki. V prvem pomenu gre za to, da kristjan dela, kar dela, ker je ljubljen, ker je »objet«. Bog je ljubezen in karkoli naredimo v ljubezni, naredimo v Bogu, tudi če se tega ne zavedamo. Prvi je Bog, ki nas objame: nam odpusti, nam nudi zaščito, drugič vzpodbudo. Podobno, kot to naredita oče ali mama. Ko se pri nebeškem očetu počutimo varno in ljubljeno, želimo s to ljubeznijo objeti še koga drugega. Tu pa nastopi aktiven pomen našega slogana. Objeti človeka na poti pomeni objeti in sprejeti ga v njegovi resničnosti. Sprejeti ga tam, kjer je. Ne moralizirati, ampak sprejeti. Ta misel sovpada z zamislijo o sinodalni cerkvi, o čemer govori tudi papež Frančišek. Na poti, ko hodimo za Jezusom, se dogaja življenje, različni darovi pridejo do izraza. Tukaj takoj odpadejo zidovi med nami, skupaj smo v tem. Kaj pravite na pogled vernikov, ki pravijo, da živijo v skladu s krščanskimi vrednotami, a da za to ne potrebujejo cerkve in obredov? Ko gremo k maši, je to prvi del, Jezus nas tam objema, tam nam je lepo. Tam se napolnimo z njegovo besedo in s svetim obhajilom. Če pri tem ostanemo, če se pri tem naša vera konča, je to sebično. Bog nam svojo ljubezen daje, da bi jo delili. A če samo dajemo, kaj se bo zgodilo z nami? Spraznili se bomo. Psihologija govori podobno. Ne moremo ljubiti, če nismo ljubljeni. Ne moremo graditi zdravih odnosov, če sami nimamo takšnega izkustva. Če nismo bili deležni zdravih odnosov, moramo pozdraviti svoje rane, da jih ne prenašamo v nove odnose. Seveda Bog ni samo v cerkvi. Sveti Duh veje, kjer hoče. Napolnjuje tudi ljudi, ki niso uradno pripadniki krščanstva. Povsod kjer je resnična ljubezen, kjer ljudje naredijo nekaj, kjer ničesar ne pričakujejo v zameno, je tam že Bog. A za kristjana je nemogoče, da bi to bil in ostal brez skupnosti, brez občestva, brez cerkve. Zdaj v Šentjurju službujete poldrugo leto. Kako vam v novem okolju uspeva graditi skupnost, pridobiti ljudi za sodelovanje? V adventnem času župljanom pripovedujem zgodbe, kjer med drugim predstavim svoj pogled na cerkev. Po mojem mnenju ta ne bi smela temeljiti na tem, da pridobivam sodelavce ali jih nagovarjam, naj mi pomagajo, ampak da Pravi, da kristjane ob praznikih vedno spremlja klic, naj v svojem veselju ne spregledajo tistih, ki vsega tega nimajo. (Foto: SHERPA) »Vero razumem kot milost. Sam nisem naredil nič za to, da sem jo odkril. Znašel sem se med pravimi ljudmi na pravem mestu,« pravi. (Foto: SHERPA) vsi delamo za Jezusa. Sam imam kot voditelj občestva svoje odgovornosti, nekdo dela kot katehet, nekdo skrbi za lepo glasbo, kdo drug za to, da je cerkev urejena. Lepo bi bilo, da bi vsi vero začutili kot tako veliko dragocenost, da bi želeli dati nekaj nazaj. Če župnijo dojemamo kot polje, kjer živimo in uresničujemo načela vere, nam verjetno ni težko narediti nečesa za to skupnost. Ne gre torej za vprašanje, kako pridobiti sodelavce, ampak za vprašanje, kako poglobiti vero. Vesel sem, ker okoli mene nastaja ekipa navdušenih sodelavcev. Na operativni ravni seveda včasih ne gre brez tega, da koga še vedno pokličem in prosim, ali za nek dogodek lahko pomaga na svojem področju. Veliko se ukvarjate s tem, kako nagovarjate ljudi. Zanimivo je na primer, da ste z namenom, da bi se približali mladim, uvedli družinske maše. Všeč mi je, ko z otroki sedemo okrog oltarja, vzamemo kitaro in pojemo. Jezus je rekel »pustite otroke k meni«, zakaj bi torej morali vedno sedeti v oddaljenih klopeh? Prav se mi zdi, da smo pristni, da postavimo v ospredje tudi govorico otrok. Bog nas na poti objema v naši resničnosti. Vsakega v svoji govorici, svojem doživljanju in čustvovanju. Bogoslužje mora slediti tem načelom. V tem času čutimo, da naša vera večinoma ni tako trdna, kot bi si želeli. Marsikdo je od vere precej oddaljen. Skušnjava je, da bi nad tem obupovali in sanjali o starih časih. Bolje je razmisliti, kaj lahko naredimo. Naše družinske svete maše so eden od sadov takega premisleka. Sicer pa je tako, da lahko otrokom vero, tako kot vse druge vrednote, najlažje in najbolj pristno predajo starši. Kar je dragoceno staršem, postane pogosto dragoceno otrokom - vsaj do najstniških let, ko vse to po svoje preizkusijo. Da bi pri starših okrepili versko znanje, smo pričeli uvajati še nov program -družinske kateheze. Se vam zdi, da ljudje vero jemljemo preveč zlahka? Ko nam gre dobro, morda nanjo pozabljamo, medtem ko se k njej zatečemo predvsem, ko nam je težko. Hvala Bogu, če se je človek, ko se znajde v preizkušnji, ko zboli ali se sooči z izgubo ljubljenega, sposoben obrniti na Boga. To pomeni, da vero ima, a jo je nekaj časa pustil nekje ob strani. V župnijah imamo kup programov, ki se v nekem trenutku vernikov ne dotaknejo na globlji ravni. Vem tudi, da se bo večina naših veroučencev kasneje oddaljila od vere. A upam, da bo njihova izkušnja vere, cerkve, oratorija in zakramentov lepa. Ko bodo v stiski, se bodo prav zaradi tega morda spomnili, da nekje obstaja Bog, ki jih ima rad. Za svojo duhovnost ljudje danes skrbimo med drugim z meditacijo, jogo, s tehnikami čustvene inteligence, pogovori s psihotera-pevtom ... Gre to z roko v roki z vero? Vera nagovarja celega človeka, telo, dušo in duha, a v najglobljem smislu je duhovna resničnost. Sreča je, da obstaja več načinov, s katerimi ljudje prečiščujemo svojo psihološko in čustveno raven ter se ukvarjamo s svojo dušo. Človek je po tradicionalni delitvi sestavljen iz telesa, duše in duha. Prakse, ki jih omenjate so večinoma usmerjene v duševno, torej psihološko plat. Molitev pa je duhovna dejavnost. Ima pa lahko pomembne učinke tudi na čustva, celo na telesno počutje. Področja se med seboj prepletajo. Recimo, ko poganjam pedale, je to marsikdaj čas čudovite molitve. Hoja navkreber v objemu čudovitega gorskega sveta, je lahko prava meditacija. Božične praznike spremljajo lučke, obložena miza, darila. Vse to ima malo skupnega s krščansko vsebino teh praznikov, kajne? Božič v širšem zahodnem svetu, povezan z Božičkom, je predvsem močno zaznamovan s potrošništvom. Slednje nam je nekaj ukradlo, saj ljudje po človeški plati potrebujemo praznovanja in obrede. Kristjani božič praznujemo povsem drugače, praznujemo ga kot Jezusov rojstni dan in prihod Boga na ta svet. Čeprav kot del družbe tudi mi hodimo v nakupovalna središča in poslušamo radijske postaje z božičnimi napevi, se moramo potruditi, da praznujemo to, »Prav se mi zdi, da župnije ne vodim sam, ampak da mi pri tem pomaga skupina ljudi. En človek je omejen, ne glede na to, koliko je veren in kako močno se želi podariti drugim. Posameznik nikoli ne more biti popoln, skupnost ljudi pa je veliko bližje popolnosti.« kar je božič za nas. Sporočilo božiča je, da Bog nikoli ne obupa nad nami kot nad človeštvom in tudi ne nad nami kot nad posamezniki. Na svet je prišel kot Jezus, da nam na človeški način pokaže, kako nas ima rad. Tudi ko zavozimo, ko se oddaljimo, ko ga užalimo, delamo grehe, vedno čaka, da se vrnemo k njemu. Ne glede na to, kdaj se spomnimo na njega, ali če nizko pademo, nad nami ne obupa. Pomemben je tudi občestveni vidik praznovanja. Vera ne obstaja samo med posameznikom in Bogom, ampak je nekaj, kar obstaja med nami. Zato je pomembno, da praznujemo skupaj, da kot družina sedemo za mizo, skupaj postavimo jaslice. In da se zberemo v cerkvi pri prazničnem bogoslužju. Veseli december za vse ljudi ni vesel. Tudi to zagotovo opažate kot duhovnik. Letos nisem v skušnjavi, da bi to, da vsem ni tako lepo, spregledal. V župnišču namreč živita dve ukrajinski družini. Fotoreporter Ta-mino Petelinšek je namreč za nekaj ljudi, ki jih je vojna pregnala od doma, organiziral prevoz v Slovenijo. Celjska Karitas je zanje iskal možnosti nastanitve in nekaj od njih smo jih sprejeli v Šentjurju. Ves čas, tudi ko nismo skupaj, razmišljam o tem, kako je biti tako daleč od doma. V eni družini je na primer ob babici in mami tudi deklica, ki je pred dnevi praznovala četrti rojstni dan. Iz Ukrajine jo je poklical dedek, da bi ji voščil, in vnučka ga je prosila, naj pride na praznovanje. Ob tem me je v srcu spet pretreslo, kako težko je nekaterim. Prazniki so za osamljene ljudi in ljudi v stiskah težko obdobje. Za kristjane so priložnost, da damo del svojega praznovanja tistim, ki tega nimajo. Pred dnevi so skavti v našo župnijo prinesli plamen luči miru iz Betlehema in tudi majhne stvari, kot sta svečka in prijazno voščilo, lahko osamljenemu človeku pomenijo veliko. 24 POMAGAJMO Za človeka vredno življenje enajstletnika in njegove mame Lučke upanja, da se jima življenje obrne na bolje Suzana Plemenitaš: »Socialnih in duševnih stisk med otroki je vedno več. Šole lahko, če smo pozorne na spremembe, marsikaj naredimo za pomoč svojim učencem.« Pomoči potrebni ljudje velikokrat trpijo po tiho. Takšna je tudi zgodba enajstletnega dečka, ki obiskuje Osnovno šolo Dobje, in njegove bolne ter brezposelne mame. Odvisna le od socialne pomoči sta se znašla v izjemno slabih življenjskih razmerah. Ker je sin edini družabnik mame, ki so ji pred časom zaradi hude sladkorne bolezni amputirali nogo, se je spremenilo njegovo vedenje, pridobil je prekomerno telesno težo. Na težave je postala pozorna šolska svetovalna delavka, šola je takoj začela iskati možnosti pomoči. »Dosegli smo neverjetne spremembe, to je res zgodba o uspehu,« pravi ravnateljica Suzana Plemenitaš. Domovanje družine je deležno prvih obnovitvenih del. Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur za vse, kar bi bilo še treba urediti, upa tudi na pomoč dobrih ljudi. TINA STRMCNIK »Ponosna sem, da imamo tako v Šentjurju kot tudi v Dobju svetovalne delavke in tudi ravnatelje, ki so rahločutni in se znajo odzvati na probleme v okolju. Stiske rešujemo z roko v roki,« pravi predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur Albina Karmuzel. Odkar je bila obveščena o težkih razmerah, v kateri živita enaj-stletnik in njegova mama, išče vse možne načine, kako jima pomagati. Po pripovedovanju Kar-muzlove je omenjena družina pred leti živela v na-jemniškem stanovanju z dedkom. Mama se že dolgo časa sooča z različnimi boleznimi. Pogoste bolniške odsotnosti so bile razlog, da je izgubila službo. Zaradi sladkorne bolezni so ji morali zdravniki amputirati nogo in to jo je pahnilo še v hudo duševno stisko. Po smrti dedka se je družina, ki se preživlja s socialno pomočjo in z otroškim dodatkom, preselila v staro počitniško hišico v občini Dobje, kjer so pogoji za bivanje zelo slabi. V stiski nista ostala sama Nedavno je prišlo v kopalnici do izliva vode, zato sta oba člana družine trenutno v začasnih namestitvah. CSD Šentjur je za mamo uredil namestitev v eni od varnih hiš, prilagojenih za invalide. Šestošolec biva pri stricu v sosednji občini. OZPM Šentjur je s pomočjo zbranih donacij organizirala prva obnovitvena dela. Slednja zajemajo ureditev dovozne ceste, da je sploh možen dostop do doma tudi z invalidskim vozičkom. Izvajalec je obnovil še kopalnico in mladinsko sobo. Seznam potrebnih del še ni izčrpan. Karmuzlova je povedala, da je treba nujno prenoviti kuhinjo, mamino spalnico in hodnik. »Radi bi poskrbeli še za toplotno izolacijo stavbe in za menjavo oken, saj so stene zelo tanke. Po prvih ocenah bi potrebovali še vsaj 15 tisoč evrov.« Župan Občine Dobje Franc Leskovšek, ki je pomagal iskati izvajalce del, pogosto obišče gradbišče in Predsednica Občinske zveze prijateljev Šentjur Albina Karmuzel išče vse možne načine, kako pomagati osnovnošolcu in njegovi mami. OZPM Šentjur denar za obnovo hiše dečkove družine zbira na različne načine, med drugim s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije, Radia 1, spletnega medija Metropolitan in donatorjev. Pri akciji po besedah Albine Karmuzel sodeluje tudi Šentjurčan Simon Jecl. Slednji bo s pomočjo zbranih dresov vrhunskih športnikov organiziral dražbo. Zbrani denar bo namenil za obnovitvena dela. spremlja napredek. Hvaležen je OZPM Šentjur, da je sprožila akcijo. »Prvi rezultati so spodbudni, seveda pa bo treba še veliko truda, da bodo življenjske razmere za dečka in njegovo mamo človeka vredne.« Dosegli številne majhne zmage V Osnovni šoli Dobje so ponosni na spremembe, ki so jih pri dečku dosegli z različnimi oblikami pomoči. Niso se ustavili pri tem, da bi o težkih razmerah obvestili druge ustanove, ampak so se sami dejavno vključili v reševanje težav. Prispevke za obnovo hiše družine iz Dobja lahko darujete na račun Zveze prijateljev mladine Slovenije Transakcijski račun: SI 56 0400 1004 9903 191 (NKBM) Naslov: Dimičeva ulica 9 Pošta: 1000 Ljubljana Sklic: SI00 07-245016 Namen: Donacija OZPM Šentjur Suzana Plemenitaš: »Smo majhna šola v majhni občini in navajeni smo sodelovati. Veliko smo razmišljali, katero pomoč vse lahko ponudimo našemu učencu v okviru šole. Tudi pedagoginja je med drugim dečku posvetila ogromno časa. Rinemo naprej do konca, kjer se le da.« S šolskim ministrstvom so se dogovorili za odobritev dodatne pomoči. Šestošolec ima od septembra ob sebi spremljevalko, ki mu po pouku pomaga pri učenju. »Njegovo vedenje in počutje sta se izjemno izboljšala. Prej je obupoval, zdaj je vesel. Pridno sodeluje, dela naloge, njegove ocene so se izboljšale. Pri matematiki ima odlične ocene. Pri reševanju stiske smo uspešni,« je povedala ravnateljica Suzana Plemenitaš. Poudarila je, da ga okolje dobro sprejema, sošolci mu pomagajo. Neverjeten napredek je enajstletnik dosegel tudi na področju zdravega načina življenja. Vključili so ga v kolonijo in v program Športnik sem, kjer z učiteljem telovadbe nekajkrat tedensko trenirata. Šestošolec se je pripravljen gibati, uspelo mu je izgubiti nekaj kilogramov. S pomočjo šole se je celo naučil voziti kolo, je še omenila ravnateljica. »Prej ni znal poganjati pedalov, čeprav je doma imel kolo. Njegovega uspeha smo bili tako veseli, kot bi se zgodil čudež.« Strokovne delavke so ga vključile tudi v kolonijo. Deček je v popoldanskem času edina družba svoji mami. Po besedah Albine Karmuzel zato strokovne službe ne razmišljajo, da bi odšel kam drugam. Njihov cilj je, da člana družine ostaneta skupaj in da svoje težave premagujeta s pomočjo socialnih ustanov in dobrodelnih organizacij. Foto: SHERPA Vsaka nova knjiga je korak v neznano in vsak korak v neznano terja pogum. To je edina pot, ki nas vodi naprej. ^^^^^^^^ O Želimo vam, da bi znali vedno prestopati meje neznanega -v družbi dobrih knjig, v naši družbi/ .Ц www.knjiznica-celje.si Da bi obnovili dom enajstletnika in njegove mame, bi po prvih ocenah potrebovali še vsaj 15 tisoč evrov. Ker namen prispevka ni izpostaviti zasebnost dečka, je fotografija simbolična. no no m. pati SREČNO 2023 !"* #celjskiknjiznicarji PORTRET 25 Za Žaberla kot vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Celju je bilo značilno, da nikoli ni odklonil izjave za medije. Vedno smo sodelovali korektno v dobro javnosti. »Imel sem svoj pogled na novinarstvo. Mediji zame niso nikoli bili nujno zlo. Morajo imeti prave informacije, javnost pa mora biti seznanjena s primeri, ki jih obravnava sodstvo. Dogajalo se je kdaj, da so odvetniki obtoženih podajali izjave, kar je vplivalo na to, da so bile informacije tudi izkrivljene, zato sem svojim sodelavcem pogosto rekel, naj podajo izjave medijem, kajti prave informacije so za javnost ključne. Na fotografiji s Simono Kuzman Razgoršek, tik preden je ob njegovi upokojitvi prevzela vodenje tožilstva. »Ponosen sem, da ga vodi dobro.« Žaberl na poligonu Centra varne vožnje Ljubečna: »ZŠAM že 70 let vzdržuje visoko raven strokovnosti na vseh področjih dela, predvsem na področju prometne vzgoje, varnosti, usposabljanja in preventive. Tako bo ostalo tudi v prihodnje.« Ivan Žaberl, upokojeni tožilec in zdajšnji predsednik ZŠAM Celje S svojim delom je pustil ogromen pečat na Celjskem Več kot 25 let je bil zvest tožilskemu delu, od tega je bil 22 let vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Danes je upokojen. Pravi, da »kot vsi upokojenci nima veliko časa«. Ivan Žaberl. V naši regiji je pustil velik pečat na različnih področjih, ne le v tožilstvu. Danes je predsednik Združenja šoferjev in avtomeha-nikov Celje, še vedno je dejaven tudi v Društvu maratoncev in pohodnikov Celje, kjer je bil nepogrešljiv za Maraton Logarska dolina. Kot gostujoči predavatelj predava na fakulteti za varnostne vede. Doda, da ga mladi, ki jim predava, predvsem njihova vedoželjnost, napolnijo z energijo. »To delam za dušo,« dodaja. Ivan Žaberl še vedno kot gostujoči predavatelj predava na fakulteti za varnostne vede. »Ne gre za denar. Gre za to, da to delam za svojo dušo. Vesel sem, ko vidim, kako motiviram te mlade ljudi, ko jim predajam izkušnje iz sodnih dvoran in primerov, ki sem jih obravnaval. Prijetno je, ko me po koncu predavanj obkrožijo, sprašujejo za nasvete, informacije. To je posebna vrsta zadoščenja v mojem poslanstvu.« SIMONA ŠOLINIC A najprej k Združenju šoferjev in mehanikov Celj e, ki je v našem okolju in širše izjemnega pomena. Obstaja že častitljivih 70 let. V tem času ohranja raven strokovnosti na področju vzgoje mladih voznikov, višanja prometne kulture in preventive. Je eno redkih društev v Sloveniji, ki mu je prometna varnost ena ključnih dejavnosti. »Ni skrivnost, da sem po osnovni izobrazbi avtomehanik. Član ZŠAM sem že 40 let. Vendar zaradi svojega položaja tožilca in vodje tožilstva nisem mogel opravljati še naloge predsednika društva. Zdaj ko sem upokojen, je drugače. Društvo ZŠAM ima častitljivo zgodovino. Zasluge vseh mojih predhodnikov so, da se je društvo znalo prilagoditi družbenim potrebam skozi čas. Pozna se, da so danes časi drugačni. Če je imelo društvo včasih tri tisoč članov - spomnimo se samo znamenitih >šoferskih< plesov -jih ima danes manj,« pravi Žaberl. Od vprašanja preživetja do vidnejše vloge v regiji Ne glede na manjše število članov ima ZŠAM pomembno vlogo na področju prometa. Pred desetimi leti je pod njegovim okriljem nastal Center varne vožnje Ljubečna. »Takrat je bila naložba vanj tako visoka, da je bil problem preživetja društva. Danes je center eden vidnejših v Sloveniji,« dodaja sogovornik. Center sledi razvoju prometa, te dni bo na voljo celo poligon za »driftanje«. »S tem upam, da bomo še bolj pritegnili mlade, saj je >driftanje< eden od načinov, kjer vozniki pridobivajo spretnosti, ki jih potrebujejo v prometu. Mladi so >driftali< na javnih površinah. Vem, da je bilo kar nekaj pripomb. Zdaj bodo lahko to počeli varno na poligonu. Poligon sicer ponuja tudi druge številne možnosti, da mladi in tudi starejši izpopolnijo svoje vozniško znanje. Vemo, da je prometna varnost danes pomembna,« doda Žaberl. ZŠAM ima ključno vlogo v šoli vožnje, a tudi pri povezovanju vseh šol vožnje v odnosu do države in uradnih ustanov. »Naša šola vožnje obstaja že 50 let, mislim, da je ena najstarejših na Celjskem in v Sloveniji. Ima tudi zelo dobre izkušnje in rezultate pri usposabljanju voznikov, na kar sem še posebej ponosen. Če je bilo še pred leti ob ustanovitvi centra varne vožnje vprašanje, kako naprej, danes ugotavljamo, da je društvo vedno sprejemalo prave odločitve,« dodaja Žaberl. Ne zanika, da je bil centru na Ljubečni na začetku kar velika konkurenca AMZS Center varne vožnje na Vranskem, a dodaja, da sta zdaj oba centra širše prepoznavna, vsak ima svoje dodane vrednosti. »Z optimizmom zremo v prihodnost,« poudari. Vodenje predal v dobre roke Ko beseda nanese na Žaberlovo tožilsko kariero, pravi, da zdaj, ko je upokojen, pogreša sodelavce, sodelovanje, izmenjavo informacij: »Ne pogrešam pa toliko sodnih obravnav, saj sem bil pred njimi - priznam -kdaj v stresu, čeprav sem bil nanje vedno pripravljen. A za sodne obravnave velja, da ne glede na dobro pripravljenost pogosto prinesejo tudi nepričakovana presenečenja na strani obrambe obtožencev, ki so zahtevala hitre odzive.« Na vprašanje, ali je vodenje celjskega tožilstva ob svojem odhodu predal v prave roke, jasno odgovori: »Da.« Tožilstvo namreč danes vodi Simona Kuzman Razgoršek, ki velja za korektno, strokovno in v sodnih Maraton Logarska dolina je bil pomemben del njegovega življenja. Maraton je bil priložnost, ko Žaberla nismo videli samo v suknjiču ali tožilski opravi. dvoranah za neizprosno tožilko. Veliko znanja in izkušenj je prevzela tudi od Žaberla. »Dela zelo uspešno. Tudi ko se srečujem z nekdanjimi sodelavci, mi to potrdijo. Zato sem tudi na to ponosen, da nadaljuje uspešno delo,« doda Žaberl. Čeprav je še nedolgo nazaj preučeval najbolj odmevne primere kaznivih dejanj na Celjskem, pravi, da se čas spreminja. »S tem se spreminjajo tudi dokazni standardi, kar se kaže v odmevnejših primerih, še posebej tistih, kjer se je kaznivo dejanje zgodilo v preteklosti, primeri pa še niso končani. Zaradi dviga in spremembe dokaznih standardov se dogaja, da mora sodišče nekatere dokaze, čeprav ključne, iz kazenskih spisov izločiti. In potem moraš kot tožilec slediti temu, igrati po teh >pravilih<,« dodaja. Problem, s katerim se v zadnjih letih srečujejo organi pregona, je po njegovem mnenju predvsem gospodarski kriminal. »Ta vedno znova >prinaša< nove oblike kaznivih dejanj. Zato ni čudno, da so organi pregona vedno za storilci. Tudi zato je gospodarski kriminal težko odkriti, zaradi novih oblik kaznivih dejanj so sodni procesi vprašljivi in zahtevnejši. To pomeni, da se z novimi oblikami vzpostavlja nova sodna praksa,« pojasnjuje. Ga je to kdaj jezilo, vprašamo. »Seveda. Vsak tožilec si želi hitre postopke in čim manj zaostankov. Ne gre namreč samo za to, da je sodba obsodilna, lahko je tudi oprostilna, pomembna pa je hitra obravnava primerov in da so vse postopki, ki so s tem povezani, hitri,« odgovori. Mladi so izjemni »Ali so vam kdaj na položaju tožilca oziroma vodje tožilstva grozili? Poskušali na vas vplivati ali pritiskati?« vprašamo. »Ne. Že pred delom tožilca sem bil zaposlen na policiji. Ves ta čas mi nihče ni poskušal ponuditi kakršnekoli podkupnine. Verjetno so vsi vedeli, da nisem iz takšnega testa. Bili pa so kdaj kakšni telefonski klici, zgolj >informativni<, a sem vsakomur povedal, da vse primere rešujemo, kot določa zakonodaja. Niti političnih pritiskov name ni bilo nikoli niti groženj. Je pa res, da je odvisno, kako kdo dojema grožnjo. V enem primeru me je na ulici ustavil moški in mi dejal, da sem bil tožilec v njegovem primeru, a da sem bil korekten. V drugem primeru mi je moški dejal, da tisto, za kar sem ga kot tožilec obravnaval, ni bilo niti pet odstotkov vsega. In sem mu dejal: »Dobro, je pa bila obsodba vsaj za teh pet odstotkov ...<« Ob tem pohvali tudi zavzetost mladih tožilcev: »Nikoli nisem imel občutka, da mlade generacije, ki prihajajo, tožilsko delo jemljejo zgolj kot delo. Resnično so bili vedno izjemni. Tudi sam sem iz njihovega svežega znanja črpal energijo ne glede na svoje izkušnje, vedno so bili tudi pripravljeni pomagati. Mislim, da vsak mlad tožilec vidi v tem delu tudi poslanstvo, vizijo. Trdno sem prepričan v to. Vsaj za kolektiv, v katerem sem delal, lahko to trdim.« Maraton je del njega Precejšen del življenja Ivana Ža-berla je maraton. »Ko posvetiš svoj čas rekreaciji, je to neprecenljivo. Bil sem na maratonu v Berlinu in lahko samo rečem kapo dol tamkajšnjim organizatorjem. Maraton Logarska dolina je zgodba, ki je na žalost tudi zaradi epidemije usahnila. Vemo, da se tudi Logarska dolina >zapira<, kar je prav tako vplivalo na vse. Letos smo poskušali zgodbo obnoviti, ampak ni več enako. Razmišljamo, da bi maraton ponovno obudili nekoliko drugače, a zaenkrat so to samo ideje. Organizirali smo tudi Tek državnosti v mestnem parku, a je res, da je treba k temu povabiti mlade. V društvih se staramo, zato je naša želja, da bi privabili mlajše generacije tudi k sodelovanju pri izvedbi takšnih dogodkov.« Ob koncu pogovora ga nekoliko »zbodemo« z vprašanjem, ali zdaj, ko je upokojen, kot vsak upokojenec nima veliko časa. Z nasmehom pravi, da je v delovni dobi večkrat dejal, da ko bo v pokoju, bo vrt do popolnosti urejen. »Ampak ni tako, res mi zmanjkuje časa ...« pravi s širokim nasmehom. »Sem pa rad doma s >kužkom<, ki ima sicer 60 kilogramov. Pravim, da je to moj edini prijatelj, s katerim grem na redne sprehode. Dela okoli hiše je precej. Je pa problem, da v pokoju večkrat pomislim, če nečesa ne bom storil danes, da bom pa jutri . Da, več je odlašanja zdaj. Res bi lahko rekel, se strinjam, da nimam veliko časa ...« zaključi s prešernim nasmehom. Foto: SHERPA 26 NEGOVANJE TRADICIJE IN OBIČAJEV Sredi januarja jaslice oziroma skulpture pospravijo. Pod župnijskim kozolcem počakajo do naslednjega decembra, ko se jim običajno pridruži kakšna nova podoba oziroma upodobitev. Zaživel je Božični Sedraž Kjer so vas spremenili v doživetje Člani Etnološkega društva Sedraž so okolico cerkve v središču kraja tudi letos spremenili v idilično božično vasico, kjer obiskovalce ponovno pozdravljajo sveta družina, pisana živalska druščina, Sveti trije kralji ter tisoče lučk in celo grad, ki je letošnja novost. Letos so izdelali in postavili tudi velik adventni venec, ki krasi prostor pred cerkvijo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Letošnja novost v božični vasi je grad. (Foto: FB Etnološko društvo Sedraž) Vse se je začelo pred približno sedmimi leti - z ovčko. »Bila je majhna - visoka le približno pol metra. Toda hkrati je bila velika, po pomenu je presegla svojo velikost: prva je narisala nasmehe na obraze naših krajanov, nam pa je v srce naselila toplino in prižgala nekaj, kar je tlelo, zagorelo in se razplamtelo,« pravijo v Etnološkem društvu Sedraž. Ovčka je bila torej prvi korak k temu, da so v Sedražu začeli graditi pravo božično idilo. Prvo leto so poleg ovčke postavili pastirja in ustvarili še sveto družino, ki so jo namestili pod hlevsko streho. Naslednja leta so se ovčki pridružile še druge živali: koza, kokoši in petelin, psa, osel, vol ter nato še indijski slon v naravni velikosti in kamela. Sveto družino so »obi- skali« tudi Sveti trije kralji. Vse skulpture so izdelane iz povsem naravnih materialov - ši-bja, posušene trave, koruznega ličja in lesa. Skupno ustvarjanje vaščane še bolj povezalo Vsak izdelek, ki krasi Božični Sedraž, je edinstven. »Živali velikokrat fotografiram, nato po njihovih podobah ustvarimo skulpture. Najbolj zahtevna je izdelava glave. Treba je paziti na sorazmerje telesnih delov. Ustvarjanje skulptur iz sena je podobno kiparjenju, kjer dodajaš ali odvzemaš material ... Pozorni smo tudi na to, da so nekatere živali v gibanju, druge ležijo ali se pasejo. Poskušamo ujeti čim bolj naravne položaje,« pojasnjuje predsednik Vsak izdelek, ki . krasi Božični Sedraž, je edinstven. Figure s izdelane iz povsem naravnih materialov, pretežno iz sena. tudi iz drugih bolj oddaljenih krajev. V Etnološkem društvu Sedraž v prazničnem decembru poskrbijo tudi za spremljajoče dogajanje. Letos so tako ob prižigu lučk pripravili koncert Moškega pevskega zbora Sedraž in učiteljskega pevskega zbora OŠ Primoža Trubarja Primus iz Laškega v domači cerkvi. Ni pa v Sedražu pestro le ob božiču. Ob veliki noči so ustvarili 18-metrsko butaro iz bršljana, cvetov drena, forzicij, narcis, pušpana in cipres ter ogromno velikonočno jajce, ki je bilo z vrtoglavimi desetimi metri eno najvišjih jajc v Evropi. Narejeno je bilo iz kovine, sena, koruznega ličja in jute, tehtalo je 1800 kilogramov. V njegovo izdelavo so vložili približno 1500 ur dela. Čeprav so umetnine krajanov Sedraža vedno bolj drzne, se njihova sreča skriva v majhnih stvareh, pravijo: »Skriva se v toplini, ki jo čutimo ob skupnih večerih, v besedah navdušenja in nasmehih sokrajanov. Naša sreča se skriva v vedenju, da skupaj ustvarjamo nekaj večjega od nas samih - da ustvarjamo zapuščino, ki bo našim otrokom pomagala razumeti in negovati tradicijo, ki je bila zakoreninjena globoko v življenjih naših starih staršev in za katero se danes zdi, da se lahko v tem (pre)hitrem svetu (pre) hitro izgubi. Naš cilj je torej obuditev tradicije in običajev na način, ki bo všeč tudi našim otrokom.« Foto: Andraž Purg - GrupA Etnološkega društva Sedraž Mišo Medjić. Izdelava vsake božične skulpture terja tudi veliko časa. Za izdelavo živali potrebujejo približno teden, dodaten čas je potreben za nabiranje materiala (smrečja, sekancev, šibja, lesa, mahu ...), medtem ko božično vas običajno postavijo in uredijo v enem dnevu. Dodaten napor seveda zahtevata še priprava in napeljava lučk, ki popestrijo božično vzdušje v kraju. Tudi projekt praznične razsvetljave vsako leto dopolnjujejo. Letošnja novost je grad v božični vasi. V Sedražu so letos izdelali in postavili tudi velik adventni venec z obsegom 9,5 metra. Tudi ta je iz naravnih materialov, vaščani so ga izdelovali štiri dni. Načrte pa imajo že za naslednje leto. Že letos so nameravali ustvariti še kravo, ki leži. Žal jim to ni uspelo, zato je ta projekt v načrtu za prihodnje leto. »Nepozabni so večeri, ki jih ob delu preživljamo Sedražani. Če kaj poveže ljudi, je to skupno delo. In v naši vasi so to že pred desetletji dobro vedeli. Doživeti čaroben božič tako lepo, v dobri družbi, je nekaj globokega in čudovitega. Delček tega občutijo tudi vsi tisti, ki se ustavijo ob jaslicah,« pravijo v Etnološkem društvu Sedraž. Glas o jaslicah se širi Jaslice si v Sedraž vsako leto pride ogledat več ljudi. Pripeljejo se iz bližnjega Laškega, Celja, Zasavja, Ljubljane in v Ш^Л ^ђт Velik adventni venec krasi prostor pred cerkvijo. Vaščani izdelovali štiri dni. LJUBEZEN MED OLJKAMI 27 Slovenka in Grk med Solunom in Šmartnim ob Paki »Ne predstavljam si drugačnega življenja« Partnerskih odnosov na daljavo je v današnjem času vedno več, saj se ljudje množično spoznavajo prek medmrežja. Vsaki takšni zgodbi pa ni usojeno, da se razvije kot pri naši sogovornici. Velenjčanka Mira je kot študentka še pred obstojem Facebooka na spletni strani HI5 prek prijatelja spoznala Grka Archontisa. Dobro sta se ujela in po dveh mesecih jo je povabil na počitnice v Grčijo. Seveda se je odpravila na pot. In to ji je spremenilo življenje. BINA PLAZNIK Na povabilo prijetnega Grka se je odzvala, a si sama ni upala na pot. »Zato sem s seboj vzela prijateljico,« se Mira spominja svojega prvega potovanja na jug. »V Grčijo sva se podali z vlakom in potovali skoraj trideset ur. Tam smo se družili in zelo dobro ujeli. Tako, da sva se kasneje z Archontisom videvala polna štiri leta, redno na dva do tri mesece, dokler nisem končala študija v Ljubljani.« Od zmenkov do poroke »Po študiju sem se preselila k njemu v Solun in se začela intenzivno učiti grški jezik. Ker sem ga kar hitro obvladala, sem se hitro tudi zaposlila. Poročila sva se leta 2012 v grški pravoslavni cerkvi, naslednje leto se nama je rodil sin Dimitrios. Z možem sva poročena točno deset let, skupaj sva že skoraj sedemnajst let. Leta 2015 sva prišla v Slovenijo, leta 2018 se nama je rodila še hči Anastasia. Danes živimo v Šmartnem ob Paki.« Premagovanje kulturnih razlik Za različna geografska območja je značilna tudi kulturna raznolikost. Ne glede na to, da Grčija ni geografsko zelo oddaljena od Slovenije, se poznajo razlike med prebivalci Slovenije in Grčije. Mira pove: »Kultur- Slastni bučkini polpeti z jogurtovo omako se pogosto znajdejo na družinskem jedilniku. »Grška prehrana velja za najbolj zdravo na svetu, saj vsebuje veliko rib, olivnega olja in solate.« Letošnja letina je bila odlična ne razlike so precejšnje, potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se privadila na njihov način življenja, ki mi je kasneje zelo ustrezal. Bilo je veliko vzponov in padcev, vendar sva vse skupaj lepo premagovala. Če malo skrajšam opis, bi rekla, da ne morem dovolj poudariti, kako so Grki precej bolj sproščeni od Slovencev. Zagotovo nama ni dolgčas. Še vedno se vsak dan oba naučiva kaj novega drug od drugega. Nikakor si ne predstavljam drugačnega življenja od tega, ki ga poznam.« Mira tekoče obvlada grško, medtem ko Archontis že kar dobro govori slovensko. »Doma se pogovarjamo v grščini, mož z otrokoma govori samo v grščini, jaz samo slovensko. Oba, Dimitrios in Anastasia, govorita in razumeta grško. Tamkajšnjo kulturo jima želiva čim bolj približati, čeprav je ne bosta povsem razumela, glede na to, da ne živimo tam.« Grške dobrote kot poslovna priložnost Mira Loukeris je velika ljubiteljica mediteranske in grške hrane, ter na splošno njihovega načina priprave »Ker je bilo toliko pohval, sva se odločila olje pripeljati v Slovenijo.« Okusne grške olive kalamata sodijo med najbolj zdrava živila na svetu, saj vsebujejo veliko natrija, bogate so z zdravimi maščobami in naravnimi antioksidanti. »Grki so precej bolj sproščeni od Slovencev.« Družina Loukeris sredi nasada oljk v Grčiji hrane. V Grčiji je tudi prvič v življenju obirala oljke ter se srečala s proizvodnjo olja. Bližnji prijatelji slovensko-grške družine so hitro spoznali in pohvalili grško oljčno olje in olive: »In ker je bilo toliko pohval, sva se odločila olje pripeljati v Slovenijo ter ga ponuditi še drugim. Poimenovala sva ga po našem priimku, Loukeris. Ljudje nas lahko najdejo na različnih sobotnih tržnicah po Sloveniji, kjer lahko poskusijo olje in olive. Z veseljem tudi pri nas doma organiziramo pokuši-no. Tudi otrokoma je grška hrana zelo všeč, še posebej ko smo poleti v Grčiji.« Recept za sončno jed Grška prehrana velja za najbolj zdravo na svetu, saj vsebuje veliko rib, olivnega olja in solate. Že dolgo je znano, da takšno prehranjevanje varuje pred srčno-žilnimi boleznimi. Mira nam je kot ljubiteljica grških jedi zaupala recept za pripravo bučkinih polpetov, ki se pogosto znajdejo na družinskem jedilniku. Pravi, da gre za sončno jed, ki vsebuje sestavine, ki jih imamo Slovenci vedno pri roki. Za pripravo polpetov potrebujemo: 400 gramov bučk, 3 mlade čebule, navadno čebulo, jajce, strok česna, žlico olivnega olja, malo peteršilja, sol, poper ter malo moke. Operemo in naribamo bučke ter jih dobro odce-dimo. Mlado čebulo, čebulo, česen in peteršilj na drobno nasekljamo in čisto malo popražimo. Dodamo naribane bučke in zmešamo. Dodamo jajce, olivno olje, sol in poper, če je preredka masa, dodamo moko. Maso pustimo vsaj uro v hladilniku. Izdelamo okrogle polpete, jih povaljamo v moki in pražimo na olivnem olju. Foto: osebni arhiv 28 ČAROBNOST PRAZNIKOV Zaživel je Božični Vojnik Pristno božično vzdušje z ekipo Novega tednika in Radia Celje Medtem ko božično-novoletno vzdušje zlasti v večjih mestih zaznamujeta potrošništvo in veseljačenje, je pristnejše sporočilo božiča mogoče doživeti v Vojni-ku. Tam se je kraj ponovno združil v posebni božični zgodbi. Stanovalci treh ulic v središču Vojnika so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami postavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu. Obiskovalci med sprehodom po tem božičnem raju dobijo prave občutke praznikov, ki sežejo do globine duš. Pristno božično vzdušje je na petkovem odprtju Božičnega Vojnika soustvarjala tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. BOJANA AVGUSTINCIC Po dveh koronskih letih, ko je bilo dogajanje okrnjeno, je Božični Vojnik letos ponovno zasijal v vsem svojem sijaju. »Vesel sem, da se je Božični Vojnik še razširil (proti Sokol-skemu domu) in da je sprehod skozi Vojnik tako še nekoliko daljši. Želim si, da bi ga obiskalo veliko ljudi. Predvsem si iz srca želim, da bi v Božičnem Vojniku zlasti mi, domačini, videli priložnost za lepo in doživeto življenje v tem prazničnem času. Da bi nam uspelo občutiti sporočilo božiča in da bi se Božični Vojnik dotaknil naših src,« je poudaril vojniški župan Branko Petre. Ustvarjalci so letos pripravili več kot 250 notranjih jaslic in več kot sto zunanjih postavitev, ki so plod številnih domačih rezbarjev, kiparjev, slikarjev ... Nekateri so svoj ustvarjalni žar prvič izrazili navzven ravno z jaslicami. »Koliko čudovitih idej in navdiha je bilo v njih, da so to zmogli ustvariti,« je navdušen idejni oče Božičnega Vojnika Beno Podergajs. Več kot 90 odstotkov jaslic v Božičnem Vojniku, zlasti notranjih, je predstavljenih prvič. Praznik lokalne skupnosti Svoj pogled na božični čas in tradicijo izdelovanja jaslic je podal tudi priznan slovenski etnolog in poznavalec običajev prof. dr. Janez Bogataj. Kot pravi, je božič praznik posameznika, družine in lokalne skupnosti. Javnost božičnega praznovanja zaznamujejo številne prireditve in dogodki, ki se nizajo v adventnem času. Mednje sodi tudi Božični Vojnik, ki obiskovalce navaja k premislekom o številnih sporočilih božičnega časa. »Zato ob razstavljenih primerih božične ustvarjalnosti ne gledamo le >površine< z vsem okrasjem in bleščavo, ampak se poskušamo poglobiti v sporočila in zgodbe, ki nam jih razstavljena prizorišča ponujajo. Kot se za praznične dneve spodobi, si na javni ravni v Vojniku podajata roko duhovni svet premišljevanja in gmotni svet doživljanja prazničnih okusov. Ta dvojnost dogajanja je le potrditev temeljitosti za- snove Božičnega Vojnika, ki ni namenjena le obiskovalcem iz bolj ali manj oddaljenih krajev, ampak najprej lokalnemu prebivalstvu. Vsi skupaj naj bi se torej bogatili z novimi spoznanji in sporočili, ki jih prinaša dohodno pester in tudi vesel božični čas,« navaja Bogataj. Druženje z obiskovalci Letos so se v Božični Vojnik vrnile tudi vse spremljevalne dejavnosti. Bogata je letošnja bera kulturnih dogodkov in drugih prireditev. Organizatorji so pripravili ponudbo tako za najmlajše obiskovalce kot za odrasle. Zaživela je praznična tržnica z izvirno in s pestro ponudbo izdelkov domače obrti, na voljo sta gostinska ponudba, za katero so v večji meri poskrbela društva, in igralni kotiček za otroke. Dogajanje ob odprtju Božičnega Vojnika je popestrila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. Ob predvajanju božične glasbe je pripravila ustvarjalne delavnice za najmlajše, največ je štelo druženje z obiskovalci, ki so se ob stojnici naše medijske hiše lahko tudi posladkali z medenjaki in drugimi sladkimi dobrotami. Čarobnega razpoloženja in pristnega božičnega vzdušja ni pokvarilo niti slabo vreme. Lučke, veselje, nasmeh na licih in iskrice v očeh, topli stiski rok, prijazne besede in lepe želje so pričarali toplino prihajajočih praznikov. Foto: SHERPA V januarju 2023 bomo začeli zbirati prijave za družinska letovanja. info@celeia.si 03 49 25 886 NOVA VSEBINA 29 V gostinsko zgodbo sta ob Simonu, Kaji in Benu Božiču (na fotografiji) vpeta še Sebastjan Cilenšek in Mojca Božič. Znani savinjski gostinci obudili tovarniško menzo V Štumffabirko na zabavo Poslopje menze in sejne sobe v prostorih nekdanje tovarne nogavic ne sameva več. Znani savinjski gostinci Simon, Beno in Mojca Božič ter Sebastjan Cilenšek iz Šempetra v Savinjski dolini so ga vzeli v najem, obnovili in preprosto poimenovali Štumffabri-ka. Prostor, v katerem ne manjka pridiha nekdanje industrijske dediščine, od začetka decembra oddajajo v najem zaključenim družbam. SPELA OZIR Simon Božič je potencial nekdanje menze in sejne sobe opazil, ko ga je med industrijske stavbe pripeljala njegova hči, sicer fotografinja Kaja Božič Pirtovšek, ki ima v bližini že leto dni najete prostore za fotografski studio. Takoj sta ga prepričala lokacija in pridih industrijske dediščine. Z bližnjimi sodelavci se je lotil obnove. »Večino predmetov, ki smo jih našli notri, smo obdržali in jih umestili v kontekst prostora. To so stari stoli, luči, noge razstavnih lutk, originalne slike iz 80. let, stara vrata, šivalni stroji, ki smo jih uporabili kot umivalnike ... Velika škoda bi bilo, da bi to zavrgli,« razmišlja Božič. Veliko sosedov Prostor, ki je sicer tako kot preostali kompleks v lasti Emilijana Kapusa, oddajajo za zabave ob praznovanjih ali za poslovne sestanke in druženja. Stranka lahko zgolj najame prostor Štumffabrike in sama poskrbi za hrano ter pijačo ali slednje v obliki cateringa naroči v piceriji Nekropolis. O baru zaenkrat ne razmišljajo, čeprav so prostori v nekdanji tovarni nogavic že polni najemnikov. »Ob dopoldnevih je na območju veliko ljudi. Vedno več. Nekateri se med sabo že poznamo. A vse je nemogoče poznati,« pripoveduje Simonova hči Kaja. Tako imajo prostore v nekdanjem tovarniškem poslopju gradbeno podjetje Halomojstri, Kreativna Fabri-ka, Bionatura, Mana, pošta, Kronoterm, Proan, Pohištvo takoj, Solarprodukt in še bi lahko naštevali. Vsi skupaj si nestrpno želijo, da bi čim prej območje zaživelo kot urejena poslovna cona, in sicer s takšno infrastrukturo, kot pritiče tovrstnim predelom. Slednje ima v načrtu tudi Občina Polzela, ki želi območje urediti po vzoru Poslovne cone Garant. S prvo hitro prehrano A če se vrnemo k Simonu in Benu Božiču. Šempetrana se z gostinstvom ukvarjata od leta 1993. Najprej sta imela Gostišče Božič v Šempetru v Savinjski dolini. Po letu 2003 sta dejavnost preselila bliže državni cesti, kjer že ves ta čas deluje picerija Nekropolis. Brata Božič sta v Savinjski dolini orala ledino na področju hitre prehrane. Bila sta prva, ki sta v središču Žalca odprla tovrsten lokal. »To so bili časi, ko pri nas še ni bilo kebaba. Bili smo trije lastniki, mladi, polni zagona. Imeli smo vrsto idej, kaj bi še lahko delali. Tako sem se nekoč vozil okrog, ko se mi je utrnila ideja, zakaj ne bi v Žalec pripeljali nekaj podobnega, kot je bil Horseburger v ljubljanskem Tivoliju. Prostor smo našli na avtobusni postaji v Žalcu. Preuredili smo ga in v njem prodajali hamburger-je kot za stavo. Ob 2. uri je bilo tam središče dogajanja v Spodnji Savinjski dolini. Čez čas smo lokal prodali, a novi lastnik ni znal obdržati priljubljenosti,« obuja spomine Simon, ki je obenem tudi trener vrhunskih športnikov invalidov, s katerimi v sedeči odbojki dosega izjemne rezultate. Njihovo središče je v Braslovčah, kjer je Simon vzpostavil prvi športni center za invalide v Sloveniji. Foto: SHERPA Brata Božič sta v Savinjski dolini orala ledino na področju hitre prehrane. Bila sta prva, ki ; središču Žalca odprla tovrsten Tudi v stranišču je mogoče čutiti pridih preteklosti. Umivalnike so namestili v stare šivalne stroje. 30 PRAZNIKI IN ŽIVALI Psi so kot žoge Čas praznikov je zaradi vsega, kar prinaša, lahko zelo stresen za naše hišne ljubljenčke, zato tudi ni primeren za to, da bi ravno v veselem decembru dobili novega člana družine. Sploh naj bi žival ne bila praznično darilo, ampak naj bi bila nakup ali posvojitev dobro premišljena. Na to opozarja tudi Melani Skornšek iz Velenja, ki se že vrsto let na različne način ukvarja z živalmi. Srečevali smo jo kot prostovoljko pri skupini za dejavnosti in terapije s psi Kosmati smrčki v okviru ŠKD Celeia, kot inštruktorico za pasje delo z nosom in zadnje čase kot soustanoviteljico Zavoda Psi in mi - centra za sodobno vzgojo psov, ki ga je ustanovila z biologinjo Petro Mohar. Rdeča nit njunega delovanja je prizadevanje za srečno sobivanje z živalmi, za kar sta osnova medsebojno zaupanje in spoštljiv odnos. TATJANA CVIRN »December ni najboljši čas za posvojitev ali nakup živali,« opozarja Melani Skornšek. Pri tem ne gre le za to, da se lahko v prazničnem navdušenju prenaglimo in ne pretehtamo vseh plusov in minusov takšne odločitve, ampak to ni priporočljivo tudi zaradi vsega, kar spremlja praznike. »Bolj priporočamo januar, ko se razmere umirijo. Ko pripeljemo domov mladiča, ki je pravkar ostal brez mame, bratov in sester ter se nas še ni navadil, hitro pride do travm, saj so prazniki povezani s številnimi obiski, pokanjem petard ... To je podobno kot pri dojenčku, ko ga prinesejo iz bolnišnice in bi starši radi samo mir ...« Sama je prvega psa nabavila šele potem, ko je že imela službo. Prvega ne pozabiš nikoli, velja tudi za njenega dalmatinca Maja, ki se ga vsako leto še posebej spomni z memorialom, posvečenim tekmovanju iskanja z nosom. »Te discipline sva se z Majem lotila, ko je bil že malo v letih in ni mogel več biti tako športno dejaven in tekmovati v rally obediencu. Ko sem videla, kako to iskanje psa veseli, sem se usposobila tudi za inštruktorico dela z nosom. To delo je primerno za vse lastnike psov, saj lahko to počnejo tudi doma.« Ko je Maj poginil, se je Melani odločila, da bo pripravljala tekmovanja v njegov spomin in letos je bil na vadišču ŠKD Celeia že četrti memorial. »Nanj lahko pride vsak. Tudi če pes ne zna športno tekmovati, zna poiskati hrano, če mu jo skrijemo.« Ves čas med živalmi Melani je poleg Maja imela še pti-čarko Neli, zdaj ima 11-letno me-šanko Mici, kodrasto Sofijo Ferne-tičarsko, obe sta iz Zavetišča Horjul, in triletnega dalmatinca Viga. Vsi ti so s petimi mačkami kar konkreten živalski trop. Sicer pa si je Melani od malega želela imeti živali. »Po mamini strani so bile živali vedno v družini. Tudi sama sem si želela psa, a ker sem otroštvo preživela v mestu, sredi Stuttgarta v Nemčiji, ga nisem mogla imeti,« razlaga sogovornica, ki je nato za tolažbo dobila mačko. »Še vedno sem bolj mačja oseba kot pasja,« priznava. Na koncu srednje šole se je družina vrnila v Slovenijo in Melani je vedela, da si bo tu lažje kupila psa. »Maja sem nabavila takrat, ko sem imela takšno službo, da je lahko šel z menoj in ni bil vse dneve sam. Takrat sem se tudi lotila vseh šolanj, športov ...« Ko je spoznala kinološko sceno, je ugotovila, da žal še vedno prevladuje način vzgoje z grobo tehniko in bolečimi orodji, čeprav v večini pasjih šol tega ne priznavajo. »Pri mladičih vse šole obljubljajo pozitivno motivacijo, a ko pride do večje težave in ne gre po načrtu, še vedno ne morejo brez oštevanja, vlečenja . Mnogi se trudijo, a verjetno jim pri tem primanjkuje znanja,« meni Melani, ki je tudi z namenom, da bi zagotavljala etični pristop do skrbništva domačih živali, s Petro Mohar ustanovila Zavod Psi in mi. Brez znanja ne gre Petra je biologinja in članica DO-PPS, dolga leta je bila prostovoljka, nekaj časa je delala v Zavetišču Horjul in v društvu za zaščito živali v Ljubljani, zdaj dela v tujini in se posveča zavodu. »Pri delu se dopolnjujeva in imava isto vizijo. Zavzemava se za spremembo pre- vladujočega načina vzgoje, saj sva prepričani, da jo je mogoče izvajati s spoštljivim odnosom do psa in zanj bolj prijazno. A to ne gre brez znanja in tudi ne čez noč. Veliko se zato izobražujeva predvsem v tujini in počasi se uveljavlja tudi najin model.« Petra se je na primer v Nemčiji izobraževala pri Turid Rugaas, ki je bila prva, ki je opozorila na pomen miritvenih signalov pri psih in je o tem napisala knjigo. Melani se še vedno izobražuje v okviru angleške šole The School of Canine Science, kjer jo čakata še dve leti šolanja. Lani je prido- bila certifikat za mediatorko za družinske pse, kar pomeni, da zna pojasniti, zakaj prihaja do nekega vedenja pri psu in kaj bi se dalo narediti za njegovo preprečitev ali omilitev. »V večini primerov ugotovimo, da sploh ne gre za težave, ampak za naravna vedenja psa.« Ce sama predvsem vodi tečaje dela z nosom, se Petra loteva težjih primerov, ko je potrebna pomoč lastnikom, medtem ko se obe trudita pritegniti v svojo šolo čim več mladičev, da bi preprečili njihove kasnejše vedenjske težave. Nekatere je mogoče reševati tudi s pomočjo dela na daljavo, pri drugih se dogovorita za obisk na domu ali prihod lastnika s psom na poligon, ki ga ima zavod blizu Velenja. »To ni klasična, prazna zelenica, ampak gre za senzoričen teren, kjer smo nasadili zelišča, uredili različne podlage, kot so pesek, kamni, les ., kar pomaga psom pri reševanju nekaterih težav.« Petra je na primer začela izvajati čutno integracijo za pse, ki ne zmorejo slediti zahtevam sodobnega življenja, so preobremenjeni, plašni, se odzivajo preveč intenzivno. »Nesamozavestni psi se izogibajo neznanim razmeram, včasih je na primer težava že to, da ne želijo stopiti na neko podlago. Ko premagajo takšno oviro, so bolj samozavestni tudi na drugih področjih in lahko napredujejo.« Pomembno delo z mladiči Za mlade pse je po njenem pomembno, da se družijo z drugimi psi in da se lahko igrajo. »Nekaj časa je veljalo, da se ne smejo igrati med seboj, češ da se potem ne navežejo na lastnika, a to ne drži. Mladiči se morajo igrati z drugimi psi, da se naučijo vesti. Ce so prikrajšani za to, se jim čisto zmeša, ko srečajo drugega psa. Ce jim prepovedujemo druženje, je še težje,« opozarja Skornškova. Naučiti se morajo, kaj je spoštljiva igra, kako se morajo vesti do odraslega psa ... »Tega jih brez drugega psa ne moremo naučiti. Moji odrasli psi so mi pri tem v pomoč. Starejše psičke ne obremenjujem več s tem, mlajša psa pa vsekakor.« Nekateri bi radi, da so njihovi psi kot plišasti: da sedijo v kotu, dokler se lastnik ne odloči, da potrebuje malo zabave ... V resničnem življenju žal ni tako, opozarja Melani Skornšek lastnike psov. »Zakoni niso tako slabi, težava sta miselnost ljudi in praksa. Pri nas je na primer že nekaj časa obvezno čipiranje psov, česar Avstrija nima. V zakonu je tudi za mačke določeno, da bi jih morali imeti pod nadzorom, kar zagotovo ne drži pri tistih, ki lahko cele dneve hodijo okrog. Želim, da bi bilo obvezno čipiranje mačk in da bi bile tiste, ki imajo možnost izhoda, sterilizirane oziroma mački kastrirani, kot velja v Avstriji. S tem bi odpadle številne težave, ki jih zdaj rešujejo društva in zavetišča. Nihče ne želi evtanazij v zavetiščih, ampak živali je preprosto preveč, da bi lahko vse našle primerne domove.« PRAZNIKI IN ŽIVALI 31 Zavod tako pripravlja tečaje, nudi posamično delo s psi, ki jih nato vključi v družabne sprehode, da se od drugih psov učijo, kako se je treba vesti. »Živimo v mestih, kjer je vedno več psov in tudi vedno več sporov.« Nekaj ur v pasji šoli običajno ne zadošča, da bi se človek kasneje znal spopadati z vsemi težavami, ki se lahko pojavijo. »Pri mladičih je težava tudi, ker je ena ura v pasji mali šoli zanje preveč in ne zmorejo ohranjati zbranosti, zato se začnejo težave,« pravi sogovornica. Če je bilo pred desetimi leti v pasjih šolah največ zlatih prinašalcev, la-bradorcev, maltežanov ..., zdaj pred-njačijo veliki pastirski psi, belgijski in mejni ovčarji. »V eni skupini je bil nedavno samo en mali družni pes, čeprav bi moralo biti prav slednjih največ. Prav zanimivo bo spremljati, kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih, ko bodo ti psi zrasli. V mestu velikega azijskega pastirskega psa res ne potrebuješ, saj so ti vzrejeni tako, da sami odločajo, kaj je prav in kaj ne, in da se bojujejo z medvedi ...« Posvojitev ali nakup? Na vprašanje, kaj izbrati, posvojitev psa v zavetišču ali nakup pasem-skega psa, Melani Skornšek meni: »Svetujem oboje, a odgovorno. Pri posvojitvah je nujno, da ljudje posvojijo psa v odgovornem zavetišču, kjer odlično poznajo svoje varovance in ne dajo psa vsakemu, ampak svetujejo glede na življenjski slog lastnika. Tudi če se nekomu na prvi pogled pes ne bo zdel najbolj zanimiv in privlačen, mu bo izbira značajsko pravega psa prihranila vrsto težav. Imel bo zlatega psa, s katerim se bo ujel. Enako odgovorno se je treba lotiti nabave rodovniškega psa, kjer je treba vedeti, kaj neka pasma pomeni, in pri tem upoštevati, da imajo psi v istem leglu različne značaje.« Skrbniki po njenem mnenju nekaj znanja imajo in ko jih vpraša, ali vedo, čemu je bila neka pasma v osnovi namenjena, so prepričani, da bodo zmogli. A se v večini primerov izkaže, da ni tako. »Takrat je ponavadi prepozno, saj se navežejo na psa in mu prilagodijo svoje celotno življenje, namesto da bi bili psi njihovi družabniki ...« Foto: osebni arhiv »Pri mladičih so težava predolge šolske ure, nerazumevanje naravnih pasjih vedenj in napačne predstave o tem, kaj je priden pes. Za nekatere je to tisti, ki hodi ob nogi eno uro po mestu in ne pogleda ne levo ne desno, za druge tisti, ki sedi v kotu, dokler mu ne dovoliš, da se premakne ... To je podobno, kot bi otroka peljal v lunapark in se tam ne bi smel ničesar dotikati.« Vsak pes ni za vsakega Pogosto imajo lastniki težave s psi tudi zato, ker niso dovolj preučili značilnosti pasme in pričakujejo od psa nekaj, kar ni njegova značilnost. »Po naših izkušnjah več kot 80 odstotkov ljudi izbere napačnega psa,« opozarja sogovornica. »Nato pričakujejo mestno vedenje od psov, ki so imeli v preteklosti povsem drugačno vlogo in namen ter niso bili vzgojeni za življenje v mestu.« To nazorno opiše s primerom: »Psi so kot žoge. Tako kot vsaka žoga ni za vsak šport - z žogico za golf ne bomo igrali rokometa in z žogo za bovling ne nogometa - to velja tudi za pse. Ti se ne rodijo kot nepopisan list, ampak prinesejo na svet nekatere lastnosti kot predstavniki svoje pasme. Lahko jih še veliko naučimo in jih oblikujemo, a v bistvu gre za preplet priučenega znanja, okolja, kjer živijo, genetike in lastne osebnosti, saj vsak pes iste pasme nima enake osebnosti.« Meni, da je genetika pomembna, čeprav eni trdijo, da je pes takšen, kakršen je lastnik. »A jeziti se na beagla, ker voha po tleh, je nesmiselno, ker je to značilnost njegovo pasme in bi bilo brez tega nekaj narobe z njim.« Človeški egoizem Ne samo, da je pogosto že izbira psa napačna, Skornškova opozarja še na splošno nestrpnost do naravnih pasjih vedenj, kot so lajanje, kopanje, vlečenje. »Težava je tudi naš egoizem, saj se vedemo, kot da morajo psi prenesti vse naše zamisli. Tako rinemo v njih, jim ne dovolimo, da se pozdravljajo z drugimi psi, jih trepljamo po glavi, objemamo celo popolnoma neznane pse! Nekateri jih dražijo med hranjenjem, češ da morajo vse dovoliti, ko pa malo zagodrnjajo, jih dobijo po glavi ... Namesto tega bi morali hvaležno sprejeli to pasje opozorilo kot njegov način komunikacije. Ko nas ne bo več opozoril in bo le še ugriznil, bo spet pes kaznovan. Sploh pri otrocih pogosto vidim, da jim odrasli dovolijo preveč, da psa jezdijo, se plazijo po njem ...« je ogorčena. »Živali so za mnoge še vedno delovno orodje za dosego nekih lastnih ciljev, kot na primer v športih ali na razstavah, ali pa so igrača, ki mora vse dovoliti in nam je na voljo za zabavo, ko jo potrebujemo. Ob tem pričakujemo, da ima stikalo za vklop in izklop.« Melani z Majem pri delu Petra s svojim psom Diegom 32 NAŠE AKCIJE Predstavljamo vam 11 kandidatk Katera bo Slovenka leta 2022? Leto je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija. Aktualna Slovenka leta Nika Kovač, ki jo je spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa - kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je ostalo 11 imen. Zelo različnih, a tudi podobnih; vse namreč premorejo skrivnostni dejavnik izjemnosti, zaradi katerega bržkone dosegajo nedosegljivo, ostajajo neomajne na svoji poti, vsega občudovanja vredne. Suzana Anžur Katja Bašič Matea Benedetti Prof. dr. Maja Čemažar У Gloria Kotnik Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom iz revije Jana in drugih medijev naše skupine. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih portalov naše hiše, a le en glas na dan. Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta! M. Š., N. Z., S. G., J. S., K. B., T. N. S. Erika Oblak SUZANA ANŽUR je poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let tudi predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljnica. Vodi usposabljanja za gasilce bolničarje in je mentorica mladim tako v lokalnem društvu kot v okviru gasilske zveze. Odločna, srčna, neutrudna in usmerjena k nenehnim izboljšavam je bila za svoje prizadevno delo že večkrat odlikovana in je gotovo navdih za mnoge mlade gasilke. Te v gasilskih društvih po državi še zdaleč niso samo za okras, kar smo dokončno spoznali v uničujočem kraškem požaru. Suzana je največji požar v slovenski zgodovini pomagala gasiti tri dni. Take preizkušnje jo krepijo in ji spreminjajo pogled na življenje. Ve, kaj je v resnici pomembno, in zanjo ni druge možnosti kot gasilstvo. To delo, pravi, ti daje občutek, da si res koristen za družbo. KATJA BAŠIČ je nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori. Ona je o teh grdih, bolečih, nepriljubljenih temah javno spregovorila med prvimi. In še vedno govori - z upokojitvijo leta 2000 se je poslovila od službe, ne pa tudi od svojega dela. Bila je soustanoviteljica prvega SOS telefona za žrtve nasilja, pozneje je ustanovila Tatjana Pirc telefon za pomoč ZATE in nevladno organizacijo Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Nenehno se izobražuje in prireja izobraževanja za druge, predvsem pa je žrtvam nasilja velikodušno na voljo za osebno pomoč - zanje vlaga prijave na tožilstvo, je njihova tolažnica in neomajna podpora, ker ve, da topla beseda včasih pomaga bolj kot deset prijav. MATEA BENEDETTI je modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizio-narka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu. Pri svojem delu postavlja na prvo mesto skrb za planet, zato so njena oblačila iz tekstila, za čigar proizvodnjo niso onesnaževali tal in voda, živali pa ne trpele. Vrhunec prepoznavnosti je dosegla, ko se je v njeni kreaciji iz svile, narejene iz lesne kaše, po rdeči preprogi na Oskarjih sprehodila mama globalne zvezde. Njen cilj ni imeti najuspešnejše blagovne znamke na svetu, temveč kazati pot drugim. Če nam uspe z ekološko, trajnostno, etično in luksuzno modo preživeti v tako nepoštenem svetu, smo lahko svetla luč drugim, pravi. Prepričana je, da do sprememb vodi sočutje. Prof. dr. MAJA ČEMAŽAR je biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na On- Živa Ploj Peršuh kološkem Inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu Smart-Gene.si. Projektu, zaradi katerega je Slovenija danes druga država na svetu, ki v klinični študiji preizkuša gensko zdravilo z interlevkinom 12 na bolnikih s kožnim rakom. Zdravilo okrepi imunski sistem ter s tem uničuje in preprečuje tumorje, celice pa spodbudi, da ga začnejo proizvajati same. Ta preboj pa ni omejen le na eno vrsto raka in eno zdravilo. Z njim je ekipa vzpostavila okolje za razvoj drugih genskih zdravil za bolezni, ki pestijo človeštvo. Kot pravi sama - cilj raziskovanja v medicini niso le nove terapije, temveč da bodo imeli dostop do njih vsi, ki jih potrebujejo. GLORIA KOTNIK je deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in nav-dihujočih zgodb. To ni bil le največji športni uspeh kariere, nagrada za življenjsko delo, kot sama pravi. Od letošnjega leta je končno tudi profesionalna športnica. Ogromno ovir je bilo na njeni športni poti; dvakrat je izgorela, drugič je bilo celo tako hudo, da brez protibolečinskih tablet ni več mogla zaspati, zato je za nekaj časa prekinila kariero. Vmes je postala mamica, spremenila razmišljanje, življenjski slog in pričakovanja ter se neobremenjena vrnila. Kot zmagovalka. Njena zgodba je vzor mnogim, ne samo v športu. Njeno sporočilo pa je, da če Urška Sršen se boriš, vztrajaš, ne obupaš in si resnično želiš, je trud enkrat poplačan. Dokler si želiš, pravi, ni nikoli prepozno! ERIKA OBLAK je zagrizena okoljevarstveni-ca. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas. Skupaj z ekipo Eko kroga - že nekaj let je njihova gonilna sila iz ozadja - je s svojim znanjem podprla prebivalce v okolici cementarne Salonit Anhovo, nenehno opozarja na neučinkovitost okoljskega nadzora, bila je del ekipe lanskega referenduma za vodo. Od lanske jeseni vodi kampanjo Eko kroga, katere cilj je vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač tudi v Sloveniji. Politika je pobudo skoraj enotno podprla, podpirajo jo proizvajalci pijač, v treh letih bi lahko začela delovati. Tako to gre, pravi Erika, počasi in vztrajno, s sodelovanjem in povezovanjem pridejo zmage! TATJANA PIRC je prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Vmes je o njem predavala mnogim študentom, napisala učbenik Radio, zakaj te imamo radi, zasnovala številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202. V obdobju, ko je bila Dušanka Zabukovec odgovorna urednica Prvega programa, ga je s svojo ekipo prenovila in poslušanost je dobesedno poskočila. Ker pa ve, kako pomembno poslanstvo ima javni RTV, so jo poskusi uvajanja enoumja, politični pritiski, nespodobno lomastenje po programih in sodelavcih tako razkurili, da je vsakič, ko je bilo to mogoče, dvignila glas za javno, kakovostno, profesionalno in neodvisno radiotelevi-zijo, ki mora biti v službi ljudi, ne politike! ŽIVA PLOJ PERŠUH je muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla. Le nekaj tednov po začetku napada je v Slovenijo pripeljala 142 mladih glasbenikov in njihovih družinskih članov, starih med pet in 82 let. Med njimi je bilo tudi 14 mladoletnih otrok brez spremljevalcev, zato sta njihova začasna skrbnika, tako rekoč nadomestna starša, postala kar Živa in njen mož Tomo. Še vedno skrbi, da se ti mladi ljudje in njihovi spremljevalci pri nas počutijo kot enakopravni člani naše družbe, ne kot begunci. Živa Ploj Peršuh, pobudnica, motor in duša te reševalne akcijo, rada reče: »Nočem pomagati z orožjem, lahko pa pomagam z glasbo.« In to tudi počne. URŠKA SRŠEN je kiparka, ki ni imela časa diplomirati, svet tehnologije jo je potegnil vase, ampak naša kandidatka ni postala, ker je uspela v svetu, ali ker njen pametni nakit nosijo velika holly-woodska imena, ali ker je bila pri šestindvajsetih na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset. Tudi ne zato, ker je letos revija Time pametno zapestnico njenega podjetja Bellabeat uvrstila med dvesto najboljših inovacij leta. Uspehov ni dosegla prek hrbtov drugih in svojim vrednotam je vedno dajala prednost pred zaslužkom. Osebnih podatkov uporabnic ne prodaja prav nikomur, čeprav v lastno škodo. Predvsem pa podpira ženske: v Milena Zupančič njenem podjetju jih je več kot polovica, omogoča jim delo od doma, in čeprav ne uporablja izraza »menstruacijski dopust«, si lahko brez težav vzamejo bolniško, če potrebujejo dan ali dva zase. Podjetnica s srcem za ženske. DUŠANKA ZABUKOVEC je prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki dokazujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov - ali pa še bolj. Krepko več kot 2.000 je njenih televizijskih, filmskih, knjižnih, gledaliških in opernih prevodov. »Svoje čase smo računali, da nekdo, ki razmeroma redno gleda televizijo, prebere v enem letu zajeten, blizu tisoč strani dolg roman,« je nekoč rekla. Prevajalci še kako vplivajo na raven jezika vse dežele - in je prav, da končno stopijo iz sence. MILENA ZUPANČIČ je ena najpomembnejših igralk dvajsetega stoletja, vsaj tako piše v Wikipediji, a se spletna enciklopedija moti. Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji. Milena Zupančič torej krepko posega tudi v enaindvajseto stoletje, prav do današnjih dni. Radijski poslušalci lahko teden za tednom poslušajo njeno biografijo, ki jo bere sama in s katero razgrinja svojo krhkost, pa tudi trdoživost in radoživost, tako kot smo to lahko spremljali v njenem umetniškem ustvarjanju. Ni vloge, ki je Milena ne bi odigrala večplastno in najbolje. Ni besed, ki bi lahko opisale njeno velikansko vlogo v slovenski kulturi. In gotovo še ni rekla zadnje besede. Foto: Mateja J. Potočnik ZAPOSLOVANJE 33 frgotur www.trgotur.si Prodajalec - skladiščnik v TPC Saša m/ž (Nazarje) Od vas pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj eno leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B--kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železni-ni ipd. Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo šest mesecev, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 12. 1. 2023, s pripisom Prodajalec - skladiščnik. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več na www. trgotur.si. Ključavničar/ varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: osnovno branje načrtov in druge tehniške dokumentacije. Osnovna obdelava: vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov. Varjenje preprostih elementov s postopki varjenja MIG/MAG, preventivno in kurativno vzdrževanje varilnih aparatov ter drugih orodij, skrb za varno delo ter čisto in urejeno okolje, sodelovanje v projektih, nadzor kakovosti izdelave. Kaj pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Prijave zbiramo do 30. 12. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več na www.trgotur.si. Skladiščnik - p/odajalec m/ž (Šmartno ob Paki) Od vas pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj eno leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B--kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železni-ni ipd. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim obdobjem dva meseca in možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Prijave zbiramo do 5. 1. 2022. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več na www.trgotur.si. Delavec za sestavo strojev (Žalec) Zaželeno znanje: branje tehničnih načrtov, spretnost z orodjem, izpit za viličarja, srednja poklicna ali tehnična izobrazba. Ponujamo dopoldansko delo in polni delovni čas, za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 10. 1. 2023 na office@vija.si. VI-JA, d.o.o., Levec 71b, 3301 Žalec. Več na www.trgotur.si. Študentsko delo (Velenje) Iščemo študenta višjih/zaključnih letnikov. Prednost imajo študenti pravne fakultete, kadrovskega menedž-menta, organizacijskih ved. Iščemo študenta za delo na delovno-pravnem področju. Zagotovoljeno mentorstvo in uvajanje na vseh področjih. Postopno sodelovanje tekom študija želimo spremeniti v redno zaposlitev po zaključenem študiju. Prijave spre- jemamo na maja@trgotur.si, s pripisom Trgotur -študentsko delo. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska Cesta 13, 3320 Velenje. Več na www.trgotur.si Samostojni tehnični koordinator m/ž (Celje) Od vas pričakujemo: izobrazba vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov, zelo dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti). Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, možnost osebnega razvoja vzporedno z razvojem podjetja in oblikovanjem delovnega mesta, delo v mednarodnem okolju z velikim potencialom za širitev poslovanja. Zainteresirane kandidate vabimo, da svoje spremno pismo in prijavo pošljejo na tajnistvo@ biroogis.com, s pripisom »Za samostojnega tehničnega koordinatorja«. Biro Ogis, Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več na www.trgotur.si Delavec v proizvodnji m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: osnovno branje načrtov in druge tehniške dokumentacije. Osnovna obdelava: vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov. Preventivno in kurativno vzdrževanje aparatov ter drugih orodij. Skrb za varno delo ter čisto in urejeno okolje. Sodelovanje v projektih. Nadzor kakovosti izdelave. Pričakujemo: ročne spretnosti, iznajdljivost in delovno vztrajnost. Dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Zainteresirane kandidate vabimo, da svoje spremno pismo in prijavo pošljejo na tajnistvo@ biroogis.com, s pripisom »Za delavec v proizvodnji«. Biro Ogis, Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Varnostni tehnik (m/ž) (Celje) Te veseli delo z napravami tehničnega varovanja in napredno varnostno tehnologijo? V koncernu Sintal, največji družbi za varovanje v Sloveniji, te zaradi nadaljnje širitve vabimo, da se pridružiš naši uspešni tehnični ekipi. Še nisi usposobljen? Ni težav! Prihodnjim sodelavcem nudimo možnost financiranja izobraževanja za NPK varnostni tehnik/ca. Sintal Koncern, Li-tostrojska 38, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Vodja notranje revizije (m/ž) (Celje) Glavne naloge in odgovornosti, ki jih bo sodelavec/-ka opravljal/-a, so usmerjene na naslednja področja: izdelava srednjeročnega in letnega načrta delovanja službe za notranjo revizijo, izvajanje notranjih revizijskih poslov in drugih aktivnosti v skladu z letnim načrtom ... Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Električar (m/ž) (Celje) Električna montaža - motor-jev,pogonov, aktuatorjev,grel-cev, senzorjev, krmilnih omar, napeljave, sodelovanje pri opti- mizaciji proizvodnje, zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo, stabilno, varno, urejeno in sodobno delovno okolje, delo v eni izmeni, zaposlitev neposredno v podjetju, brez agencij, Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovnjakinja/ strokovnjak v nabavi (m/ž) (Nazarje) Iščete nove priložnosti, nove izzive, izpolnjujete razpisne pogoje ter ste visoko motivirani za delo? Potem vas vabimo, da naslednji opis del in nalog postane vaša nova kariera: izbira dobaviteljev osnovnih sredstev/splošne opreme/storitev s posebnim poudarkom na montažnih linijah in nadzorno preizkusnih napravah (MAE). BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kurir - dostavljavec (Celje) Glovo je mobilna aplikacija za dostavo, s katero vam dostavimo VSE v vašem mestu! Delujemo v več kot 22 državah na treh celinah. Spreminjamo način, kako potrošniki dosto-pajo do vseh vrst blaga v nekaj minutah. Zdaj iščemo kurirja dostavljavca. Imate radi terensko in dinamično delo? Vam Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Med. pok.: Novi tednik delo dostavljavca predstavlja nov želen izziv? Prijavite se za delo dostavljavca/-ke. Kaj potrebujete? Lastno vozilo (avto, motor ali kolo), odprt s. p. ali študentsko napotnico. Trilogic, d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila kategorij C,E, območje Celje (m/ž) Opis: vožnja in skrb za tovor- no vozilo, nakladanje, razkla- danje v in s tovornega vozila, prevoz in dostava blaga, skrb za tehnično brezhibnost ter varnost vozila, skrb za gospodarno porabo goriva in druga delovna sredstva, pravočasno, strokovno in kakovostno opravljanje nalog. Kobal Transporti, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik-viličarist (m/ž) (Gorica pri Slivnici) Opis delovnega mesta: naklada in razklada blaga ročno in z viličarjem, opravlja razna skladiščna dela, vodi evidence o vnosu in iznosu blaga (prevzem in izdaja)... Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 30. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Laško) Zaposlimo računovodjo z izkušnjami. Smo srednje veliko rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo na področju izdelave pohištva. Magles, d.o.o., Spodnja Rečica 100, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 4. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Adjuster - kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (m/ž) (Štore) Opis: nadzoruje rezanje valjanih profilov na 1000-t škar-jah, nadzoruje tehnološko pot razrezanih profilov do tehtanja (transporterji, zlagalni žepi, ve-zalne naprave in tehtanje) ... Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 15. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) -več oseb (Celje) Vaše naloge: svetovanje strankam o prodajnih izdelkih, ponujanje celovitih rešitev, priprava ponudb za stranke, polnjenje prodajnih polic in skrb za urejenost prodajnega prostora, reševanje reklamacij. OBI, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) za razvoj procesa na oddelku Montaže (Prebold) Pričakujemo izkazovanje naslednjih veščin in sposobnosti: samostojnost, samoiniciativnost, natančnost, fleksibilnost in sposobnost delovanja v timu. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 28. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojnik avtoličarskih premazov (m/ž) (Gomilsko) V kolikor se navdušuješ nad avtomobilsko industrijo, si ambiciozen in želiš prispevati k razvoju avtoličarskih premazov, te vabimo, da se nam pridružiš. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Opis: sprejem in izročitev blaga, opravlja pretovorne in druge manipulacije z blagom različnih vrst oziroma z bremeni različnih vsebin, oblik, dimenzij v teži do dopustne obremenitve viličarja ... Intereuropa, d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 31. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec m/ž (oddelek kruha in delikatesa) v Tuševem supermarketu (Laško) Delo bo obsegalo: strežbo in svetovanje strankam, delo na oddelku kruha, delikatese. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 1. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektni vodja (m/ž) (Laško) K sodelovanju vabimo kandidate, ki imajo veselje in željo do sodelovanja v uspešnem elektroinženirskem podjetju, ki sodeluje pri izgradnji najzahtevnejših industrijskih in drugih objektov. Vabimo kandidate, ki imajo izkušnje s področja projektiranja ele-ktroinštalacij za avtomatiko in merilno procesno tehniko oz. jih to področje zanima in so se pripravljeni učiti. EEA Medved, d.o.o., Podšmihel 1c, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 25. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. . '«k И v , S3 ODPIRALNI ČAS: INFORMACIJE: iStf-fjk Pokrajinski muzej Celje TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 JAVNO VODSTVO CELEIA - MESTO POD MESTOM Sobota, 24. december 2022, ob 11.00, Knežji dvor. Vstopnina: 4€ 34 BRALCI POROČEVALCI Naj tudi pri vas zadiši po potici Potica je kraljica slovenskih praznikov. Naj bo v prazničnem decembru tudi na vaši mizi. Recept z vami delijo dijaki in zaposleni v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, ki vam obenem želijo, da bi delček decembrske čarobnosti prenesli v vsak mesec leta, ki trka na vrata. Sestavine: • 1-1,5 dl mleka ali sladke • smetane • 4 dag masla • 8 dag sladkorja • 30-45 dag mletih orehov (lešnikov ali mandljev) • cimet v prahu • 1 zavitek vaniljevega sladkorja • 8 dag medu • 2 jajci • 2 žlici ruma. Testo Sestavine: • 2,5 dag kvasa 50 dag mehke moke 10 dag masla • 2,25-2,5 dl mleka • 3 rumenjaki • 8-10 dag sladkorja • 2 žlici ruma • čajna žlička soli • maslo za mazanje pekača • beljak za mazanje • sladkor v prahu za posip Najprej z mlačnim mlekom, razdrobljenim kvasom in s sladkorjem pripravimo kvasec. Moko presejemo v posodo. Ob robu potrosimo sol. Kvasec dodamo presejani in ogreti moki ter premešamo. V drugi posodi penasto ume-šamo maslo, sladkor in rumenjake. Dodamo rum. Dobro premešamo in zmes dodamo v posodo z moko. Testo gne-temo tako dolgo, da postane po površini gladko ter se loči od posode in kuhalnice. Dobro zgneteno testo pustimo vzhajati v pomokani posodi, ki smo jo pred tem ogreli. Testo mora vzhajati v toplem prostoru in narasti vsaj za enkratno količino. Vzhajano testo zvrnemo na dobro po-mokano desko ali prt in ga razvaljamo na pol centimetra visok pravokotnik. Nadev Pripravimo nadev. Mleko, maslo in polovico sladkorja zavremo. S tem poparimo orehe, lešnike ali mandlje. Če želimo uporabiti med, ga se-grejemo do 40 stopinj Celzija in prilijemo orehom. Dodamo začimbe. Ko se zmes ohladi, dodamo še rumenjake, rum, vaniljev sladkor, na koncu pa še trd sneg beljakov, ki jih ste-pemo s sladkorjem. Nadev enakomerno razporedimo po testu. Nato testo previdno zvijemo in ga preložimo v namaščen pekač za po- tice. Pozorni smo, da imamo dovolj visok pekač, saj sme testo segati do treh četrtin višine. Potico postavimo na toplo in pustimo, da počasi vzhaja. Ko je vzhajana, testo prebodemo z leseno palčko in ga premažemo z raztepenim beljakom. V srednje vroči pečici na 165-170 stopinj Celzija pečemo 45 minut. Pečeno potico nekaj minut pustimo v pekaču, da se malo ohladi, nato jo zvrnemo na desko, potresemo s sladkorjem v prahom, narežemo na rezine in postrežemo. Foto: Andraž Purg - GrupA Pripravili smo DARILO za VSE naročnike Novega tednika. Čaka vas na oglasnem oddelku. novi tednik # radio celie + NOVI TEDNIK MED PRAZNIKI OBDARI VSE NAROČNIKE! Naj bo v letu 2023 iz vaše moke dovolj kruha. Srečno, zdravo, uspešno in z dobrimi informacijami obarvano leto 2023! Vedno z vami. Vaša Novi tednik in Radio Celje www.novitednik.siwww.radiocelje.si Jelkina potica Ta zgodba nima nič skupnega s prihajajočimi prazniki, ni povezana z nobenim praznovanjem, lahko bi bila povsem običajna, če ne bi bila potica tista, ki ima v njej posebno mesto. In če ne bi bilo v njej Jelke, ženske, ki jo zna speči tako, da se ti ob njej pocedijo sline ... in orosi oko. Prvič sem jo jedla nekega daljnega decembra po nastopu naše vokalne skupine, in sicer na pogostitvi, ki smo si jo pevke pripravile kar same. Zbrale smo se v pevski sobi, kjer smo v veselem razpoloženju pokomentirale prireditev in zadovoljno nazdravile skupnim uspehom. Že nekaj let smo se vsak teden redno dobivale na vajah in veselje do petja in glasbe je med nami sčasoma spletlo posebno vez - uglasilo nas je na isto struno. Iz sodelavk smo postale še - pevske prijateljice. »Katera je spekla tako dobro potico?« sem se s polnimi NAJ BO LETO 2023 V TOPLINO DOMA ODETO! NEPREMIČNINE CELJE usti božanskega okusa ozrla po obrazih za bogato obloženo mizo. »Moja je, a ne me za****vat, ne vidiš, da se mi je skoraj zažgala,« se je s svojim močnim glasom oglasila Jelka in preglasila omizje. »Sem jo že imela namen pustiti doma, a dobro, da sem jo prinesla, ko je tebi tako dobra,« je še dodala v nekakšno opravičilo, a čutila sem, da je vesela moje pohvale. A resnično. Potica je bila prav tista in takšna, kot sem jo imela najraje: rjavo testo s kokosovim nadevom in skoraj preveč pečena - s temno in hrustljavo skorjo. Čista desetka! Zame. Okusi so pač različni, jaz imam od nekdaj rada vse bolj močno pečeno, tudi kekse pustim malo dlje v pečici, da dobijo lepo temno rjavo barvo ... Z Jelko sva še kar nekaj časa izmenjavali izkušnje. Svoje navdušenje nad mojim zadovoljstvom in pohvalo je prenesla še na druge kolegice in nazadnje smo glasno nazdravile druga drugi in Jelkini potici. Seveda ni šlo brez petja: kdor poje, ne misli slabo. Z upokojitvijo se je moja pevska kariera končala, a z veseljem sem se vsako leto udeležila njihovega letnega nastopa. Lepo jih je bilo videti in še lepše slišati in to sem jim tudi povedala. Z leti se stvari spremenijo, zbledijo, a spomini so tisti, ki povezujejo in ohranjajo, kar je vredno, da ostane. Prijateljstvo. Jelka je bila vedno med prvimi, ki me je prisrčno in glasno pozdravila. In močno objela. Takšna je pač vedno bila -glasna in močna. Mogočna. Kmalu po tistem sem izvedela slabo novico. Jelko je na kavču pred televizorjem, med gledanjem smučarskih skokov zadela kap. Ko mi je mnogo kasneje, ko je bilo najhuje za njo, o tem pripovedovala, je bila njena pripo- ved tako živa in dramatična, kot da sem bila takrat zraven. Gledala je TV-prenos in čakala, da bo skočil eden naših. In naenkrat je ugotovila, da je njegov skok že mimo. Kot da ga je zamudila, kot da bi za trenutek zadremala ... A ni. Čudno se ji je zdelo, kaj se dogaja, in začutila je neprijeten občutek po telesu. Nekaj se je moralo zgoditi, jo je zaskrbelo. In ko je vstala, je njena noga stopila v praznino, kot da se je do kolena ugreznila v tla. Ustrašila se je, da se ji je zmešalo. Le kdo se ne bi? In uspelo ji je poklicati in priklicati svojo prijateljico - tisto, ki je bila najbližje na dosegu in ki je tudi takoj prišla. To je bila rešitev. Sledila je dolga doba okrevanja, od zdravljenja v bolnišnici, rehabilitacije v zdravilišču, terapij v Soči ... Veliko je prestala in dala skozi. A ni klonila. Bila je bojevnica in njena močna volja in trden značaj je nista pustila na cedilu. Verjela je v zdravljenje, verjela vase, v svojo notranjo moč in vztrajnost, v svoj pogum, veselje do življenja, da bo vse dobro ... Ni šlo zlahka, a šlo je. Ko se je po dolgem času vrnila v svoj raj na zemlji - ljubko majhno hišico na deželi - in spet zaživela svoje nekdanje samostojno življenje - se je še enkrat rodila. Bila je še na bolniški, ko smo jo neko popoldne med tednom obiskale. Dve Nataši, njeni sodelavki in moja malenkost. Zelo nas je bila vesela. Z močnim glasom nas je povabila naprej, le objela nas je bolj narahlo, z občutkom. »V desni roki še nimam prave moči, a tudi to bo enkrat prišlo,« je bila optimistična. Če zmore kdo, zmore Jelka, smo vse tri soglasno pritrdile njenim besedam. V hiški je bilo prijetno toplo, dišalo je po čaju in še nečem . znanem. Po domači peki, po sladkem, slastnem ... Pa menda ne? Saj ni mogoče. Še preden sem se uspela razgledati naokrog, je Jelka z gromkim smehom in močnim glasom v svojem slogu oznanila: »Seveda sem morala speči potico, ko pa ste mi povedale, da pride >Deželač-ka< zraven! Ostala sem brez besed - pretresena, ganjena, počaščena. Pa kako je zmogla zamesiti testo, ga razva-ljati, ko pa z desno roko ne more narezati mesa, klobas, kot nam je prej pripovedovala, mi ni šlo v glavo. Morda ji je kdo pomagal? A ne. Jelka ne bi bila ona, če tega ne bi storila sama, z močjo lastne volje in trme, vztrajnosti in vere, da zmore. Potica je bila vrhunska, prav tista in takšna, kot jo imam najraje. Močno zapečena. »Zdaj pa le jej, saj je imam več kot dovolj, še za domov vam jo bom dala, kako naj jo sama pojem, je bila Jelka glasna in hkrati ponosna, da ji je uspelo. Me pa smo bile ponosne nanjo in smo ji čestitale. Ne le za potico, za mnogo več: za vse vzpone, za vsa dejanja lastne moči in za vero v življenje. Za zmago! In kako je z Jelko danes? Dobro se drži, celo zelo dobro. Nazadnje sem jo srečala letos poleti na pogrebu naše drage nekdanje sodelavke. Prelep govor je sestavila zanjo in ga celo sama prebrala. Jelka tudi to zmore. Obvlada. A vseeno - potica je tista, ki zmaga. MARIJA DEŽELAK INFORMACIJE 35 Specialisti za IR-ogrevanje www.ekosen.si ^ 080 30 10 B info@ekosen.si tf ekosenSI Popoln način za okolju prijazno bivanje Ogrevanje z IR paneli Ekosen Vstopamo v čaroben čas, ko se utrinjajo prav posebne iskrice v očeh otrok in tudi odraslih, ko spet zadiši po cimetu ter se po domovih vije vonj sveže pečenih piškotov. Spet je december, ko se naši domovi prelevijo v topla, varna zavetja. Božično-novoletni prazniki so tudi naši prazniki, saj poosebljajo Ekosenova prizadevanja bivalna okolja spremeniti v tople in udobne domove. Z IR paneli hiša ali stanovanje postaneta topel, prijeten dom brez kakršnegakoli negativnega vpliva na okolje. Kakovost bivanja in toplino smo vnesli že v več kot deset tisoč domov v Sloveniji, zato smo se odločili, da ogrejemo tudi prostore zunaj naših meja in vanje vnesemo toplino. Ekosen je z IR grelnimi paneli prisoten tudi na Hrvaškem, Irskem, v Italiji in Franciji. Vizija o trajnostni prihodnosti ogrevanja Svoji viziji sledimo že od leta 2008. Smo vodilno podjetje v panogi infrardečega ogrevanja. Aktivno vlagamo v ukrepe za ohranjanje in nadgradnjo tega statusa. Z našo zavezanostjo kakovosti in s stalnimi inovacijami ter spoštovanjem narave želimo preseči pričakovanja. Zavedamo se, da aktualno stanje in z njim povezani izzivi terjajo trajnostne rešitve. Skupaj lahko zgradimo svet lepši Ekosen smo ekipa zagnanih in k inovacijam usmerjenih posameznikov, razvijamo napredne in učinkovite načine ogrevanja, s katerimi izboljšujemo kakovost življenja ljudi in si prizadevamo za bolj trajnostno prihodnost ter iščemo načine, s katerimi lahko naredimo svet lepši. Cilji ekipe Ekosen segajo dlje od le zagotavljanja kakovostnih izdelkov za ogrevanje. Povezuje nas iskrena predanost do lepšega intimnega sveta, v katerem naše stranke prebivajo ter nasploh lepšega sveta, ki nas vse skupaj obdaja in si ga vsi delimo. Vsak naš korak je usmerjen v iskanje še boljših in še bolj trajnostnih načinov. Od inovativnega razvoja, lastne proizvodnje in razvejane ponudbe kakovostnih izdelkov, ki so zasnovani za namene učinkovitega ogrevanja, do izjemne podpore strankam, korektnih odnosov z zaposlenimi in s poslovnimi partnerji ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Ekosen je osredotočen na nalogo, da na odgovoren način soustvarja lepši svet za vse nas in naše zanamce. Skrb za planet je zapisana v Ekosenovih genih. Ustanovitelj podjetja Aleš Babič je povedal: »Sem velik zagovornik tega, da kupujemo manj in le-to kakovostno. Pomembno je razlikovati prave želje od umetno ustvarjenih in razumeti, da lahko s pametnim nakupovanjem spremenimo svet. Že od začetka je bila moja vizija ponuditi izdelke, ki dolgoročno prihranijo denar in imajo dolgo življenjsko dobo s čim manj vzdrževanja. Zato smo razvili lasten sistem infrardečega ogrevanja, ki odraža naše vrednote, saj naše vodilo ni denar temveč zelo zadovoljne stranke in sodelavci.« osenu si prizadevamo za lepši svet, kjer e bomo vsi zavedali povezanosti z naravnim ш em in soodgovornostjo za njegovof~ rihodnost.« zatrdi Aleš Babič. Obtem pa\ EKGSEN Specialisti za IR-ogrevanje Ekosenovi saloni: v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, v Kopru, Piranska cesta 2. Obiščite spletno stran www.ekosen.si ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 10. izrazi še praznično željo:» Vsem ljudem, k delimo ta en in edini skupen svet, želim, /a jih zaobjame prijetna praznična toplota fn srca prevzame pozitivna energija, ki naj >ega čez vso prihajajoče leto in naprej.«f~ rednoteEkosenal Poštenosti smo pošteni do vseh, ki sodelujejo s podjetjem| cosenKzaposlenih. izvajalcev, partnerjev, strank, dobaviteljev) Ino n ost - stremimo k stalnemu razvoju in izboljšavam| _ lasihizdeTkovTenzTbolsanj^^ |zadovoTjstv^ Zaupanje - smo zaupanja vredno podjetje, ki stoji za svojimi| izdel |Spoštovanje - vrednota, ki je osnova našega delovanja:) Ispoštovanjetako^oTocTovekaTo _)oaKrepjenn^teviTn?m[^ägrädamm Btrgkgvnost^TadeTeclnoTsposabj <äKövöstTäšh^töпtevГ'tüdi po nakupu).§ 36 INFORMACIJE NAROCILNICA ZA novi tednik Ime in priimek: Naslov: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: Hmesečno J na 3 mesece LI na 6 mesecev Dietno □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov(email)_ S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www,novitednik,si/postanite-narocmk ■iL * Ш i Žar boste prqeli vsi novi naročniki Novega tednika, ki boste sklenili naročniško razmerje za vsaj 12 mesecev. Prevzem žara bo mogoč na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje po plačanih treh mesečnih položnicah oziroma s potrdilom o darilu v Inplanu na Ptuju, kjer boste prejeli tudi kavico s sladico. ^NPLAN PTUJ Breiplains številka 080 73 00 www.Inplan.st NT & RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje Več informacij: narocnine@nt-rc.si, telefon 03/422-51-71. Spletna prijava in pogoji: www.novitednik.si/postanite-narocnik •>VHx novi tednik г шту. i/ radio celje DEJAN DOGAJA in KOLO SREČ slOVEGATEDNIKA IN RADIA CEL Skupaj si pričaraj mo lepe praznike! M PETEK ME :3 V SREDIŠČU 16.00 IN 18.0 3ECEMBEF CELJ^ w^w.radiocelje.s| ^ ^ S tem kuponom lahko enkrat zavrtite kok ece PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Nekoč je nad Rogatcem stal mogočen grad (3) Razglednica prikazuje Rogatec, pogled s hriba v smeri proti Ptuju. V ospredju vidimo stare trške hiše, nekoliko višje župnijsko cerkev sv. Jerneja (dokončana l. 1743), na vzpetini desno od nje cerkev sv. Hijacinte. Nad naseljem dominirajo ruševine starega rogaškega gradu (prvič omenjen l. 1130). V ozadju Donačka gora. ALBUM S CELJSKEGA Spomini na zgodnje otroštvo v Rogaški Slatini, 1957-1959 Moji najbolj zgodnji otroški spomini segajo v čas, ko smo Lorgerjevi dve leti živeli v Rogaški Slatini. Starša sta dobila službo v zdravilišču in ob tem tudi stanovanje v zgornjem nadstropju hotela Sonce. Imela sem tri leta in pol, moja starejša sestra Marjana (1953-1919) pa štiri in pol. Obiskovali sva vrtec in takrat je nastala pričujoča fotografija, na kateri sva ob vzgojiteljici. Imeli sva enaki oblekici, ki nama ju je sešila teta Vikica, in veliki pentlji v laseh. S sestro sva večkrat kakšno ušpičili. Starša sta nama dovolila, da sva se igrali pred hotelom, v katerem smo imeli stanovanje. Oče je ves čas skrbno opazoval skozi okno, kaj počneva. Tako se je nekega dne z namenom, da se bo obril, na obraz nanesel brivsko kremo in ob tem ves čas pogledoval na naju. In je zagledal, kako me je sestra dvignila in odnesla preko brvi čez potoček, ki je tekel ob hotelu. Obe sva padli v vodo. Oče, ki je bil ves bel od brivske kreme, je v strahu, da se ne bi utopili, pritekel po hotelskem stopnišču iz zgornjega nadstropja, da naju reši. Nama se je zdel tisti trenutek smešen, a ne dolgo, saj naju je pošteno okregal in od takrat naprej se nisva smeli več zadrževati pri potočku. Po dedkovi smrti smo se po dveh letih bivanja v Rogaški Slatini preselili nazaj v Celje, saj je babica potrebovala našo pomoč. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik Шфј! Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik & Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. Grad Rogatec v svojih boljših časih, upodobljen v Vischerjevi Topografiji vojvodine Štajerske. Leta 1487 je grad Rogatec obiskal Paolo San-tonino (Sanctoninus, de Sanctoninis; r. ok. 1440, u. med 1508 in 1510), kancler oglejskega patriarhata in humanistični potopisec, ki je poleg uradnih spisov ob vizitacijah beležil tudi zasebne zapiske o doživetjih in zanimivostih obiskanih slovenskih krajev. Santonini v svojih popotnih dnevnikih opisuje prihod v »mesto Rohacz« v spremstvu plemenitega moža Andreja Galangerja, kastelana na gradu Rogatec. Takole opiše rogaški grad. ... »Nad njim [Rogatcem] se dviga na bližnjem hribu grad istega imena, ki ima dvoje med seboj povezanih predgradij. Malo pod gradom je še tretje, od katerega držita dva zidova do mesta ob vznožju. Tako je mogoče na to in na ono stran, z gradu v mesto in narobe, v primeru potrebe izmenoma pošiljati bram-bovce oziroma sprejemati begunce. Tudi omenjeni Huni so poskušali zavzeti grad, a trudili so se zaman. Ni čuda, da je kraj tako na tleh, saj so ga po žalostnih poročilih domačinov sovražniki požgali trikrat v šestnajstih letih« ... Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. 38 RAZVEDRILO Sledi v snegu Oven Tehtni ca шШ /t. a- j. if; - ;> a- 3 v- iT? ^ k- Л »■■ ft * Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pomota Mož in žena sta se odločila, da bosta teden dni preživela v toplih krajih. Žena je zaradi poklicnih razlogov morala na letalo dan kasneje kot mož. Ko je ta prispel, je ženi takoj poslal elektronsko pošto. A se je zmotil pri vnosu naslova in tako je sporočilo končalo pri vdovi, ki se je pravkar vrnila z moževega pogreba in preverjala sožalja med e-pošto. Ko je njen sin vstopil v sobo, jo je našel nezavestno. Na zaslonu računalnika je prebral: Zadeva: Varno prispel Besedilo: Draga, pravkar sem prispel. Namestil sem se in vidim, da je že vse pripravljeno za tvoj prihod. Srečno pot in se vidiva jutri. Z ljubeznijo, tvoj mož. P. S.: Prekleto vroče je tukaj! Avto Moški je v časopisu prebral oglas: »Prodam skoraj nov avto, prevoženih samo 4.500 kilometrov, odlično ohranjen. Cena: 75 evrov.« Nasmehnil se je sam pri sebi in rekel: »Še ena tiskarska napaka.« Toda kljub temu je poklical številko iz oglasa in se pozanimal: »Ali je res skoraj nov?« »Ja, res,« je odgovoril ženski glas na drugi strani. »In res ima prevoženih samo 4.500 kilometrov?« »Ja.« »In cena?« »Tako, kot piše: 75 evrov,« je odgovorila ženska. »75 evrov?! Kaj je narobe z avtom!?« je bil začuden. »Nič ni narobe. In začuda ste vi prvi, ki ste do zdaj poklicali. Najbrž nihče drug ne verjame oglasu.« Odločil se je, da bo vendarle tudi osebno preveril, v kakšnem stanju je avto in odpeljal se je z njim na testno vožnjo. Avto je bil zares v odličnem stanju in vse je bilo popolno. Preprosto ni mogel verjeti svoji sreči. »Kot sem vam rekla, avto je vaš za 75 evrov. Samo odpeljite mi ga izpred oči.« Plačal je lastnici in vzel ključe ter rekel: »Samo nekaj mi povejte, prosim, gospa. Ta avto bi lahko prodali vsaj za 75 tisoč evrov. Kaj se tukaj dogaja?« In ženska mu je povedala zgodbo: »Ta avto sem lani kupila svojemu možu za najino 30. obletnico poroke. Samo dva tedna kasneje me je zapustil zaradi druge. Trenutno živita nekje na severu, prejšnji teden pa mi je poslal sporočilo: >Potrebujem denar, prodaj avto.< In točno to sem naredila!« Kje boli Policist ustavi voznika, ki je očitno malo preveč popil. »Boste pihali?« mu reče. Voznik: »Seveda, pokaži, kje te boli ...« Hrana in poroka Srečata se prijatelja in prvi reče: »Sem slišal, da si se poročil.« »Da, res je.« »Zakaj pa?« »Ni mi bila všeč hrana v menzah.« »In kako je zdaj?« »Zdaj mi je všeč.« Ljubezen je slepa, a zakon vrača vid. V novo zvezo pojdite, kot da kupujete nov avto. Najprej se pogovorite s prejšnjim lastnikom. Preden se norčujete iz otrok, ki verjamejo v Božička, se spomnite, da obstajajo odrasli, ki verjamejo, da čaj za hujšanje pomaga. & Zadnje dneve leta boste preživljali zelo intenzivno, povsod vas bo dovolj. Modro bo, da si naredite načrt in določite vrstni red svojih obveznosti, ki jih morate opraviti še pred koncem leta. V nasprotnem primeru vas bo čas neusmiljeno priganjal in vam ga bo kronično primanjkovalo. Praznične dni boste preživeli prijetno, poskrbite tudi za rekreacijo. Dnevi bodo primerni, da se pogovorite o pomembni družinski temi. 3ik Lev Včeraj je dragi videl miš V » m * * * a ■ * v kuhinji. Vse je temeljito očistil in dezinficiral. Danes sem jo nastavila v kopalnico. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Praznikov se vedno še posebej veselite in tudi letos bo tako. Prijetne družbe vam ne bo manjkalo, povsod boste zelo lepo sprejet gost. Lahko si boste vzeli več prostega časa kot v preteklosti, saj ste bili pred tem zelo pridni in ste ogromno storili. Še zlasti v decembrskih dneh vam je uspelo več, kot ste si zamislili. Na čustvenem področju se vam obeta veliko drobnih zadovoljstev, ki bodo naredila celoto izredno prijetno. Pričakujete lahko vesel obisk. škorpijon Venera v kozorogu vas bo naredila še bolj praktične in premišljene. Zelo dobro se boste znašli pri delu in tudi pri bolj prijetnih plateh življenja. Čeprav v teh dneh denar prehitro polzi med prsti, boste imeli odličen nadzor nad porabo. Izbirali boste družbo ljudi, s katerimi vas veže lepa energija, in dodali starim spominom nove. Odlično boste poskrbeli, da se bo praznična miza šibila pod dobrotami. Izkazali se boste kot odličen gostitelj. Mogoče ste se zaradi prezaposlenosti celo rahlo oddaljili od dragih ljudi. Dnevi, ki so pred vami, so kot naročeni, da to popravite. Obeta se bistveno dejavnejše družabno življenje in v prazničnih dneh se boste lahko sprostili. Vaš sovladar Mars je še vedno v retrogradnem gibanju, zato ne pričakujte hitrega razreševanja vaših zadev. Vse potrebuje svoj čas, oborožite se s potrpljenjem. Strelec Dvojčka Vaš vladar Merkur potuje po resnem kozorogu, zato bo vaš način razmišljanja in delovanja resen, odgovoren, discipliniran. Še sami se boste čudili, da se ne vključujete bolj intenzivno v predpraznično dogajanje. Veliko stvari boste hoteli opraviti še pred koncem leta in lepo vam bo uspevalo. Za praznike pa si le oddahnite in jih preživite v družbi ljudi, s katerimi se dobro počutite. Rak Najlepša novica tega tedna je, da je pred dvema dnevoma vaš vladar Jupiter vstopil v sorodno znamenje ovna. To vam bo dalo krila, prodornost in zanos. Marsikaj lahko uresničite, sreča vas spremlja. V četrtek boste zadnji dan gostili Sonce in Luno, zato skušajte ta čas izkoristiti za opravke in dela, ki so zahtevnejše narave. Uspešni boste. Tudi za vas velja svarilo, da bodite v času mlaja, ki bo nastopil v petek, previdnejši na vseh področjih. Kozorog V petek se bo končal lunin mlaj v kozorogu, ki je nasproten vašemu znaku. Vaša občutljivost bo zagotovo povečana, saj bo v kozorogu tudi več drugih planetov. Lahko boste imeli občutek, da vsi pričakujejo preveč od vas ali da vas ne razumejo dovolj. Vsekakor bodo božični prazniki po vašem okusu in končno se boste sprostili, saj boste polno zaposleni s pripravami na najlepši družinski praznik. Izredno pomemben teden je pred vami. 21. decembra je vstopilo Sonce v vaše znamenje. Nastopil je t. i. zimski solsticij, dan je najkrajši v letu, noč najdaljša. Začela se je uradna zima. Množici planetov v vašem znamenju, Soncu, Merkurju, Veneri in Plutonu, se bo v petek pridružila tudi Luna in nastopil bo lunin mlaj. Vsekakor se poglobite vase in temeljito razmislite o spremembah, ki jih želite doseči. Uspelo vam bo veliko več, kot menite, da je mogoče. Vodnar 10] Zadnji dnevi v letu bodo v znamenju hitenja, pojavilo se bo veliko zahtev. Morali se boste dobro organizirati, da boste ustregli vsem. Bodite pozorni na to, da ne boste pozabili nase. Dovolj je bilo prilagajanja v preteklih mesecih, čas je, da se obrnete vase in razmislite, kaj je pomembno za vas. Prazniki bodo minevali v lepem vzdušju, največ veselja vam bodo tako kot vedno prinašali najmlajši člani družine. Luna bo v prazničnih dneh v vašem znaku, kar je odlična novica, da boste lahko preživeli te dni čim bolj prijetno in družabno. Odlično boste razpoloženi, čas je idealen za druženje, obiske prireditev, kakovostne pogovore, izlete ... Dnevi bodo prehitro minevali. Urejali boste zadnje opravke in nakupe. Nekaj rezerve v času je dobra izbira, da ne boste v stresu. Ribi Devica Z izredno vnemo, potrpežljivostjo ter natančnostjo boste hoteli vse postaviti na svoje mesto. Vse lepo in prav, vendar boste nagnjeni k pretiravanju, saj boste lahko zamudili marsikateri lep dogodek, trenutek, ki bo šel mimo vas. Zamislite se, kaj je pomembnejše - življenje in ljudje okoli vas ali zelo temeljito pospravljanje. Vse boste odlično kulinarično razvajali in vaše dobrote bodo res nekaj posebnega. Nekaj opravkov boste preložili na kasnejši čas, mogoče celo na prihodnje leto, kar bo posledica okoliščin. Prav je, da se ne obremenjujte in ne iščete odgovorov tam, kjer jih ne morete dobiti. Do nekoga boste zelo zaščitniški in nežni. V torek in sredo bo Luna potovala po vašem znamenju, zato bo ta čas zelo romantično obarvan. Šesti čut bo močno izražen, zato se lahko zanesete nanj. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 SUDOKU 549 Nagradna križanka OBRAT ZA IZDELOVANJE ORODJA REČNA RIBA Z BRKI Ne poslušaj ga. Ne spada med ... RIŽAM E POSLOVNI UGAM E PARTNER PROSTOR ZA TABORJENJE IMATA DOWNOV SINDROM NARODNA: 4 MOJ OČKA ... KONJIČKA DVA MORALA, NRAVNOST KDOR ... GLAVI, IMA V PETAH TOMAŽ ČIŽMAN iE STAROSTA PUCCINIJEVA OPERA TRIGONOMETRIČNA FUNKCIJA ZMANJŠANJE ŠTEVILA ŠTUDENTOV SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE PREBIVALEC COMA ITALIJANSKO OPORIŠČE NATA 15 FRANCIJA IMA SKUPNO MEJO Z ... UGANKI 14 PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE SLOVENSKI GLASBENIK (DEČO) IGRAČA NA VRVICI 16 SLOVENSKI PEVEC (ALEKSANDER) OVREDNOTENJE STANKO ARNOLD 12 PRILOGA K 7 ČEVAPČIČEM SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TURŠKO JEZERO ŠUMNIK IN VOKAL PRILOGA DELA MESTO V SAVINJSKI DOLINI NA VRAT ... POMENI NA HITRO EVROPSKA VESOLJSKA AGENCIJA ... BON JOVI NEKD. MARIBORSKA TOVARNA CINKOV OKSID 8000 . ŠKOCJAN JE KRAŠKA DOLINA IZBILO JE ... DNO OBIRA SADJE YANGON JE V ... 60 MINUT Povsod —- z vami ŠE PES ... PRI JEDI MIR MEDNARODNA OZNAKA ITALIJE NEKDANJI " SLOVENSKI PREMIER CERAR REDOVNICI AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA V. D. POMENI ... DOLŽNOSTI JEZERO NA FINSKEM PRIPRAVA ZA ISKANJE LESNA, RIMSKI BOG RUNSKA LJUBEZNI - STISNITI V OBJEM AMERIŠKA TEMNOPOLTA PEVKA 10 IZDELOVALI SO JO V PEKU ... IN GOMORA ELEKTRIČNA MORSKA RIBA ČRKA A V AMZS PRIPRAVA ZA PRENAŠANJE ■ BREMEN NA GLAVI 13 GRMIČASTA RASTLINA Z RDEČMI CVETI RAZKOSA-VAMO Ш 17 ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA . DARJA TEČE PO AZIJI GLASBENI TV-PROGRAM ZADA UDAREC V TRETJE GRE . ŠPORTNA VZGOJA PROSTOR ZA NASTOPAJOČE FARAONI: NE BOM POZABIL NA STARE . TELEVIZIJA PISANI PAPIGI OPOZORILNI SIGNAL KATHY IRELAND SPLOŠNI PLAN (FILM.) FRANCI VIRANT OKVARE NA VOZILIH MESTO NA CRESU GRŠKA ČRKA T SLOVENSKA REVIJA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE OCVRTA, MOČNATA JED TEKMOVATI V TEKU 7 9 2 5 8 6 1 4 3 9 2 7 4 3 8 9 2 5 6 3 8 4 1 7 SUDOKU 240 8 5 4 9 4 7 8 6 7 2 5 1 3 6 5 3 8 5 9 6 7 9 1 3 2 7 REŠITEV SUDOKU 548 REŠITEV SUDOKU 239 7 4 8 9 3 2 6 1 5 6 1 9 5 7 8 2 3 4 3 5 2 4 6 1 7 9 8 8 9 1 2 5 4 3 7 6 5 3 6 7 1 9 4 8 2 2 7 4 3 8 6 9 5 1 1 8 3 6 4 7 5 2 9 4 2 7 1 9 5 8 6 3 9 6 5 8 2 3 1 4 7 8 3 5 4 9 6 2 1 7 9 4 7 3 2 1 6 5 8 6 2 1 7 5 8 4 3 9 5 7 9 8 4 2 1 6 3 2 1 3 6 7 9 8 4 5 4 6 8 1 3 5 7 9 2 1 9 2 5 8 4 3 7 6 7 8 4 9 6 3 5 2 1 3 5 6 2 1 7 9 8 4 HITRA 8 6 3 2 11 OB 24. URI VIDIK 9 MADEŽ 5 Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za ogled filma v 3-D tehniki v Kinu Metropol v Celju po izbiri nagrajenca in odeja 2. nagrada: dve vstopnici za ogled filma v 2-D tehniki v Kinu Metropol v Celju po izbiri nagrajenca in kuhinjska krpa 3. nagrada: dve vstopnici za ogled filma v 2-D tehniki v Kinu Metropol v Celju po izbiri nagrajenca in kuhinjska krpa KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. decembra. Geslo iz številke 50: Zima v Mozirskem gaju Izid žrebanja: 1. nagrado: dve vstopnici za ogled Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju in odejo ter kuhinjsko krpo prejme Ana Gradič iz Gorice pri Slivnici. 2. nagrado: vstopnico za ogled Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju in kuhinjsko krpo prejme Silvestra Hrastnik iz Laškega. 3. nagrado: vstopnico za ogled Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju in krpo prejme Darja Glavač iz Štor. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naših križankah boste preprosto uživali. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 40 TA PISANI SVET Lučke očarale tudi Božička Park Šenek na Polzeli je prejšnjo sredo oživel v soju tisočih čajnih svečk, ki so sijale v obliki škratkov, gobic, zvezdic, srčkov ter celo v obliki besede Polzela in cerkve z dvema zvonikoma na Gori Oljki. Sprehod skozi park do vodnjaka pred graščino je bil zato pravo doživetje. Zimska vila je s svojima palčkoma Zaspančk-om in Godrnjavčkom v otroški predstavi iskala Snežinke. A z otroki ni našla le njih, temveč tudi Božička. Ker so bili vsi v tem letu strašno pridni, je obdaril čisto vse. Z njimi se je tudi fotografiral. Gre za novo prireditev, ki bo zaradi velike- ga obiska in pozitivnih odzivov zagotovo postala tradicionalna v šeneškem parku v decembrskem času. V sodelovanju so jo pripravili Tic Polzela, tamkajšnje turistično društvo, osnovna šola, Društvo Dobra ideja, Društvo Dvorec in mikološko--gobarsko društvo. ŠO Zimska vila je v otroški predstavi iskala Snežinke. A z otroki ni našla le njih, temveč tudi Božička. (Foto: Jurij Žohar) Neumorne Žabe Legendarni celjski plesni orkester Žabe je na svoj tradicionalni praznični koncert v Celjskem domu pritegnil množico poslušalcev, ki so lahko brezplačno prisluhnili bogatemu programu big banda z gosti. Slišali so nekaj klasičnih slovenskih popevk in sklad- be iz repertoarja Glenna Mil-lerja in svingovske glasbe. Pod vodstvom dirigenta Romana Fonde, ki je tudi avtor nekaterih skladb, je orkester spremljal nastop treh odličnih vokalistk, Anike Horvat, Sandre Feketija in Neže Poga-čar. Slednja je kot pianistka v duu z Vitom Zagodetom navdušila občinstvo tudi z izvedbo Libertanga Astorja Piazzole. Glasbeniki so predstavili tudi skladbo Days of Wine and Roses, za katero je aranžma napisal mladi Troy Fonda, multiinstrumentalist, ki se je tokrat predstavil tudi kot dirigent. TC Legendarne Žabe so bile ustanovljene spomladi 1946 in še vedno neumorno igrajo. Zadnja leta jih vodi Roman Fonda, ki je na sliki s sinom Troyem. (Foto: SHERPA) Voščilo občanom Celjska gospodinjstva so doslej prvič prejela božič-no-novoletne voščilnice Mestne občine Celje, ki jih je ta pripravila v sodelovanju s celjskimi vrtci in z osnovnimi šolami. Dobro-srčnice, kot so poimenovali voščilnice s posebnim sporočilom, so otroci izdelali za vsako gospodinjstvo v občini. Nastale so v skrbi za ohranjanje zapisane slovenske besede, za spodbujanje mladih k razvijanju ročnih spretnosti in ohranjanje tradicionalnega načina prenašanja lepih želja v času praznikov. Njihov namen je, da bi razveselile prejemnike, zlasti tiste, ki se počutijo osamljeno. Vsak Gospodinjstva v celjski mestni občini se bodo razveselila voščilnic, ki so jih izdelali otroci iz vrtcev in osnovnih šol. (Foto: arhiv MOC) otrok je izdelal od štiri do pet voščilnic, kar pomeni 20.700 voščilnic, kolikor je registriranih gospodinjstev v Mestni občini Celje. TC Obiska z Laponske so se najbolj razveselili otroci zaposlenih in drugih sodelavcev medijske hiše. (Foto: SHERPA) Z La ureo ponske naravnost v ništvo Božiček je v ponedeljek popoldne potrkal na vrata uredništva Novega tednika in Radia Celje. Najbolj so se ga kot že vrsto let do zdaj razveselili otroci zaposlenih in drugih sodelavcev v tej osrednji medijski hiši na Celjskem. Letos je bilo še posebej veselo, saj so v goste povabili tudi mlade prijatelje Radia Tednik Ptuj. Vsi skupaj so v radijskem studiu zapeli in zaplesali z Božičkom, ki je seveda tudi preveril, kako pridni so mali korenjaki v vrtcu in šoli. Izkazalo se je, da že ogromno vedo, zato so Bo-žičkova darila romala v prave roke. Direktor obeh medijskih hiš Drago Slameršak se je ob tej priložnosti s simboličnim darilom dobremu možu z Laponske zahvalil za obisk. Oba sta obljubila, da se bomo čez leto ponovno srečali. ŠO Helena Blagne je v Plečnikovem vogalu nastopila v petek. (Foto: SHERPA) Zapela je Helena Blagne Plečnikov vogal, znamenita stavba v središču Celja, je postal prizorišče najrazličnejših koncertov. Prejšnji petek je v njem nastopila Helena Blagne, ki se je, sodeč po objavi na družbenem omrežju, kon- certa v tej razprodani celjski dvorani zelo veselila. Dvorana Metropol je obnovljena in omogoča 3D-tehniko predvajanja filmov. Filmske projekcije si lahko ogledate vsak dan. Pogosti so v njej tudi koncerti znanih glasbenikov. Naslednji bo v ponedeljek, 26. decembra, ko bosta na božično-novo-letnem koncertu, ki sta ga poimenovala Ko opera poljubi pop, nastopila Alenka Gotar in Anže Šuštar. ŠO Jaslice družine Brežnik in Leskovar si lahko na Hudinji ogledate do konca januarja. (Foto: osebni arhiv) Praznična družinska tradicija Prišel je božični čas, čas okraševanja in postavljanja jaslic. Na Hudinji v Skaleto-vi ulici 5 letos ponovno vabijo na ogled zunanje jaslice. Tri generacije družine Brežnik in Leskovar so združile moči ter pričarale praznično vzdušje. Vsak član družine je imel svojo zadolžitev. Koordinator vsega je bil stari ata. Vsi so delali z veseljem in zagnanostjo. Najmlajša družinska člana sta imela največjo skrb za postavljanje ovčk, jelenov in srnic. Jaslice so na ogled do konca januarja.