480
Književna poročila.
»Spominjaj se smrti!" — V celoti je dobila Podkrajškova čitanka preučenjaški značaj, to je pravi kompendij vseh mogočih znanosti. V njej čitamo članke o kar-telih in trustih, o kreditu in kreditnih zavodih, o mezdi, gospodarskih zadrugah, o stavbarstvu in raznih obrtih itd., itd.; celo vozne rede nas uči umevati. Zastonj pa iščeš po njej kak življenjepis slovenskega pisatelja, kako črtico iz naše književne zgodovine; za vse to je imel sestavitelj skrbno zaklenjeno srce. In tako je njegova čitanka le dekla v službi raznih predmetov, ki se poučujejo na obrtni šoli. — Čitanki je dodan Slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček, dobro in potrebno delo, o katerem pa vendar dvomim, da je v slovenski čitanki zanj primerno mesto.
Dr. J. Š—r.
Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko ... Uredniki: Dr. Jos. Gruden, dr. Jos. Mantuani, dr. Gv. Sajovic. Nova vrsta. Let. VII, zvezek: 2, 3. V Ljubljani 1916.
Drugi zvezek „Carniole" prinaša dr. Grudnovo literarno črtico „K drugemu slovenskemu prevodu sv. pisma", ki ga je oskrbel ljubljanski škof Herberstein, »najizrazitejši janzenist, kar_jih_ je kedaj sedelo na avstrijskih škofijskih stolicah". Isti pisatelj je priobčil v letošnjem „Času" (zv. 3, 4) dva važna članka, ki nam na podlagi deloma novih arhivalnih virov pojasnujeta pričetke našega janzenizma in njega pomen v našem kulturnem življenju. S temi tremi sestavki je postala slika naših slovstvenih in prosvetnih razmer ob prelomu 18. stoletja v mnogih potezah jasnejša; tuintam pada luč celo v novejšo dobo. — Dr. Fr. Bučar je priobčil v obeh zvezkih popis knjig, ki so izšle v jugoslov. protestantski tiskarni v Urahu in Tii-bingenu v 16. stoletju. Glavni steber podjetja je bil baron Iv. Ungnad, ki je vodil točne zapiske o dohodkih in stroških tiskarne; ohranili so se popisi vseh izdanj in usoda njih naklade. V letih 1561—1563 je izšlo 25tisoč izvodov knjig v hrvatskem, slovenskem in italijanskem jeziku. — Ravnatelj dr. Mantuani je opisal spominsko ploščico o posvečenju škofjeloške nunske cerkve 1. 1669. Velezanimiv spomenik je sedaj last ljubljanskega muzeja. — Za Društveni vestnik je napisal dr. Šlebinger kratek nekrolog L. Pintarju s seznamom njegovih spisov, v prvi vrsti razlag krajevnih imen. — Prof. Alf. Paul in je zaključil svojo študijo »Uber einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte", dr. Ponebšekpa nadaljuje v obeh zvezkih opise naših ujed.
V tretjem zvezku je objavil dr. Milko Kos na podlagi doslej priobčenih virov za lokalno zgodovino pomembne »Opazke h kronološki vrsti tržaških škofov v srednjem veku", t. j. od 6. pa do konca 13. stoletja. — Iv. Vrhov ni k je priobčil dva krajša zapiska. V prvem nam pripoveduje, kako so si morali katoliški duhovniki izprositi dovoljenje škofijskega ordinarijata, da so smeli rabiti Dalmatinovo biblijo; v drugem nas seznanja z usodo Kastelčevega prevoda sv. pisma iz 1. 1680, ki je ostal v rokopisu. — Med »Slovstvom" čitamo poročilo prof. F. Seidla o aktualni brošuri berlinskega geografa A. Pencka »Die Osterreichische Alpengrenze".
Š