Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 130 Maja ŽALIK Zaznavanje vonja v grajenem okolju Vonj močno vpliva na razumevanje in dojemanje mesta. Kljub njegovi pomembnosti načrtovalci, znanstveniki in raziskovalci mest pogosto pozabljajo nanj, ne samo zato, ker ga je težko izmeriti in analizirati. V okviru ankete, ki smo jo pripravili študentje arhitekture in psihologije Univerze v Mariboru, smo želeli izvedeti, kako zaznavamo vonj, kako vpliva na naše vedenje in gibanje ter katere tipične vonjave zaznamo na določeni lokaciji. Ključne besede: vonj, anketa, zaznava, mesto 1 Uvod Mesto vidimo in slišimo, predvsem pa ga vonjamo. Vonj ima edinstveno lastnost, povsod je prisoten, ima pomembno pove- zavo s spominom in je pogosto spregledan v senzoričnem dizaj- nu (Henshaw, 2013). Načrtovalci mest se večinoma ukvarjajo z zmanjšanjem slabih vonjav v mestu. Raziskovalci se osredinjajo predvsem na raziskovanje negativih učinkov vonja, namesto da bi se posvetili splošnejšemu konceptu vonja. Posledica tega so omejena metodološka orodja. Vonj močno vpliva na naše vedenje in zdravje. Ulična hrana (ang. street food) drastično spremeni naše dojemanje mestne ulice. Kljub njegovi pomemb- nosti vonju ne posvečamo dovolj velike pozornosti. Čeprav je zvočno onesnaženost mogoče primerjati z onesnaženostjo vonjav, je vonj veliko težje izmeriti in kategorizirati kot zvok. Določeno število decibelov je škodljivo za sluh, vonj določene koncentracije pa nima enakega učinka na vse ljudi (Classen, 1994). Študenti arhitekture in psihologije Univerze v Mari- boru smo v sklopu študijskega programa pripravili raziskavo o zaznavanju mesta, katere pomemben del je bilo tudi zazna- vanje vonja. 2 Zakaj vonj? Naše vsakodnevne urbane izkušnje so rezultat naših zaznav in čutil (Quercia, Schifanella in Aiello 2014; Quercia et al., 2015), vendar je eden od čutov – voh – izključen iz večine raziskav. Raziskave in urbane študije naših mest so pozabile na pomembno vlogo voha. Vid je historično privilegiran v večini raziskav. V 60. letih je Jane Jacobs poudarila pomembnost vid- nega v mestu ( Jacobs, 1961) in tudi Kevin Lynch se je posvetil vidnim vidikom urbanega načrtovanja (Lynch, 1960). V onj se v raziskavah in literaturi večinoma omenja v negativnem smislu. Prvič je o pozitivnih učinkih vonja pisal arhitekt Juhani Uolevi Pallasmaa, ki je v drugem delu svoje knjige The Eyes of the Skin na kratko poudaril pomembnost vonja (Pallasmaa, 2012). Ne- poznavanje vonjav v mestu ima lahko te posledice: 1. Parcialni pogled na kolektivno podobo mesta Dobra mesta so tista, ki so bila zgrajena in vzdrževana tako, da so preprosto prepoznavna, tj. da so njihove mentalne karte jasne in ekonomične (Lynch, 1960). V urbanih študijah so ugotavljali, kako preprosto vplivajo vidne podobe, ki si jih ljud- je zapomnijo. V spomin pa se ne vtisne samo to, kar vidimo, ampak tudi, kar vonjamo. V onj in dolgotrajni spomin sta tesno povezana. Še pomembneje pa je, da si zapomnimo veliko dalj to, kar vonjamo, kot to, kar vidimo (Engen, 1991). 2. Klonirana mesta Vonj prispeva k identiteti kraja. Načrtovalci mest pogosto spregledajo kraje z identiteto vonja. Posledica tega so sterilni in nadzorovani prostori, v katerih zaznamo občutek odtujeno- sti in nepripadnosti (Drobnick, 2006). Zaradi visoke stopnje globalizacije se povsod po svetu pojavljajo klonirana mesta, »prostori, v katerih je bila individualnost trgovinskih ulic za- menjana z monotonimi znaki globalnih trgovinskih verig,« in tako lahko mesto ponudi samo homogenizirano izkušnjo vonja (Reynolds, 2009). 3. Krepitev družbeno-ekonomskih mej Vonj prispeva k družbeno-ekonomski identiteti kraja. Na pri- mer vonji restavracij s hitro prehrano so pogosto povezani s slabše razvitimi deli mest. V Združenem kraljestvu je bila ugo- tovljena skladnost med lokacijo štirih najpogostejših restavra- cij s hitro prehrano in družbenoekonomskim pomanjkanjem Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 131 (Macdonald, Cummins in Macintyre, 2007). V onj tako ponuja vpogled v družbeno življenje mest in ga lahko uporabimo za krepitev družbenoekonomskih mej. Brez poznavanja vonja lahko te meje prestavimo ali ojačamo, ne da bi se tega sploh zavedali. Moderna zahodnjaška mesta so večinoma rezultat coninga, ki opredeljuje, kaj se lahko gradi, kakšne dejavnosti se smejo dogajati v posameznih območjih, s čimer se določa- ta tudi distribucija in kroženje vonjav. Razpravljamo lahko o vonjih v industrijskih, javnih in zasebnih območjih (Classen, 1994). 3 Podobne raziskave Ljudje lahko zaznamo vse do trilijona vonjav (Bushdid et al., 2014). Kljub temu so zelo omejeni zemljevidi vonjav ogromne- ga urbanega prostora. Eden glavnih razlogov za to je dejstvo, da je vonj težko beležiti, analizirati in prikazati. Obstajajo različni metodološki pristopi k zapisovanju urbanega vonja: 1. Merjenje vonja z napravami Olfaktometri se uporabljajo za zbiranje informacij o različnih molekulah vonja. Videti so kot »nosne trobente« in zazna- vajo štiri glavne vidike: vonj, intenzivnost vonja, trajanje in pogostnost. Druga tehnologija za merjenje vonja je »vohalna kamera«. Ta naprava ujame molekule hlapnih vonjav v vaku- umu in lahko zajame trajni vonj. 2. Merjenje vonja s pomočjo spleta Spletni participativni zemljevid omogoča uporabnikom spleta, da na predhodno pripravljenih zemljevidih označijo različne vonje (Henshaw, 2013). Ta metoda lahko zajame velika ob- močja, če sodeluje dovolj ljudi. 3. Merjenje vonja s senzoričnimi sprehodi Družboslovne raziskave najpogosteje uporabljajo senzorič- ne sprehode. Prvi senzorični sprehod je leta 1967 izvedel Southworth (1967) s poudarkom na zvočni zaznavi mesta. Med senzoričnim pohodom zvoka (ang. soundwalk) so bili udeleženci osredinjeni na poslušanje urbanih zvokov. Urbani senzorični sprehodi z ugotavljanjem vonjav (ang. smellwalks) so zasnovani podobno. Filozof Madalina Diaconu (2011) je leta 2011 na Dunaju s pomočjo študentov raziskoval pomen ter združenje taktilnih in vohalnih lastnosti mesta. Victoria Henshaw (2013) je v Združenem kraljestvu vodila raziskavo na področju senzoričnih sprehodov. Tak sprehod je običajno trajal tri mesece in šest udeležencev je zajelo območje okoli 160 kvadratih kilometrov. 4. Merjenje vonja z družbenimi omrežji Leta 2015 je bila izvedena prva raziskava vonjav s pomočjo družbenih omrežij (Quercia, Schifanella, Aiello in McLean, 2015). Uporabili so jih za označevanje vonjav v mestu. Zbirali Slika 1: Anketa (vir: https://www.1ka.si) Slika 2 : Prijetnost vonja (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) so georeferenčne točke opisov slik (tagov) s Flickrja in Instag- rama in georeferencirane tvite s Twitterja. Te besede so nato klasificirali v deset kategorij (transport, industrija, hrana …) in jih povezali z vladnimi kazalniki kakovosti zraka. Ta način ni omejen le na določeno lokacijo. Ker udeleženci informacije vnašajo posredno, je verjetnost premajhnega števila podatkov skoraj nična. 4 Metodologija Zbiranja podatkov za raziskavo vpliva vonja v Mariboru smo se lotili z anketiranjem študentov arhitekture in psihologije  zelo neprijeten  neprijeten  niti prijeten niti neprijeten  prijeten  zelo prijeten Zaznavanje vonja v grajenem okolju Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 132 Univerze v Mariboru. Pripravljen je bil spletni vprašalnik na slovenskem portalu https://www.1ka.si. Anketo je rešilo 235 študentov. Vsak anketiranec je moral anketo rešiti najmanj tri- krat. Zbranih je bilo 700 odgovorov. Anketa je bila sestavljena iz treh delov: psihološko-sociološki, senzorični in kontekstu- alni del. Senzorični del je zajemal tudi vonj, ki je velikokrat pozabljen in v podrejenem položaju. Raziskovali smo, ali smo sploh pozorni na vonj in kako dobro ga opredelimo. Anketa je zajemala štiri različne lokacije v centru Maribora: T ehniške fakultete – vhod, Smetanova 17, Poštno ulico, T rg Leona Štuk- lja in Grajski trg. Na podlagi izbranih lokacij smo vonjave razdelili na zaznane osnovne vonje, ki označujejo naravo, hrano, promet, smeti in industrijo. Opazovali smo, ali se naše zaznavanje spreminja gle- de na čas obiska določenega kraja, glede na vreme ali število obiskov. Najbolj nas je zanimalo, ali na danih lokacijah obstaja določen vonj, ki je pomemben za opredelitev tega prostora. S pomočjo georeferenečnih točk, ki smo jih zbirali ob reševanju ankete, smo lahko natančno določili, ali anketiranci zaznajo specifično vonjavo, katero vonjavo so zaznali in ali je bila ta po njihovem mnenju prijetna ali neprijetna. Slika 3: Prijetnost vonja na različnih lokacijah (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) Slika 4: Prijetnost vonja ob različnih delih dneva (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) M. ŽALIK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 133 Zaznavanje vonja v grajenem okolju 5 Rezultati Zbrane rezultate ankete smo obdelali in pripravili grafične pri- kaze. Želeli smo ugotovi, kdaj in ob kakšnem vremenu ljudje najbolj zaznavajo vonjave in kako te vplivajo nanje. 5.1 Prijetnost vonjev S slike 2 je razvidno, da okoli 60 % anketirancev ni znalo do- ločiti, ali je vonj prijeten ali neprijeten. Za 30 % pa je bi vonj prijeten ali celo zelo prijeten. 10 % jih je vonj zaznalo kot neprijeten. Na sliki 3 lahko vidimo, da je največ odstopanj pri zaznavanju prijetnega in neprijetnega vonja v Poštni ulici. Zelo prijetni vonji so bili zaznani na Grajskem trgu in Trgu Leona Štuklja, kjer so kavarne in restavracije. Na Smetanovi 17 je bil zaznan najmanjši delež prijetnega vonja. Anketiranci so bili glede prijetnosti vonja najbolj odločni v dopoldanskem času, takrat je bila zaznana najvišja vrednost neprijetnih in tudi prijetnih vonjev. S slike 4 lahko razbere- mo, da je bilo popoldne prisotnih najmanj neprijetnih vonjav. Zjutraj in ponoči so zaznali najmanj prijetnih vonjav, medtem ko so zvečer v glavnem zaznali le prijetne vonjave. V sončnem vremenu so anketiranci zaznali največ prijetnih vonjav. S slike 5 je razvidno, da so ob slabšem vremenu (rahel dež in dež) slabše oz. težje zaznavali tipične vonje lokacije. Ob oblačnem vremenu so vonjave najbolj različno zaznali. 5.2 Vpliv vonja na gibanje in vedenje S slike 6 je razvidno, da se večina anketirancev ni znala opre- deliti, kakšen vpliv ima vonj na njihovo gibanje in vedenje. 20 % jih je zaznalo pozitiven vpliv vonja, 5 % pa negativnega in začutilo željo, da se mu izogne. Anketiranci so bili glede vpliva vonja nase najbolj neodločni na Grajskem trgu. V Poštni ulici je vonj nanje deloval najbolj pozitivno, medtem ko so na Trgu Leona Štuklja in v Smeta- novi 17 zaznali največje odstopanje med zelo privlačnim in odbijajočim vonjem. Po mnenju anketirancev je vonj na njihovo vedenje in gibanje najbolje deloval v dopoldanskem času, takrat je prišlo tudi do Slika 5: Prijetnost vonja ob različnih vremenskih pogojih (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) Slika 6: Vpliv vonja na gibanje in vedenje (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019)  močno izogibanje vonju  izogibanje vonju  nimam mnenja  privlačnost vonja  močna privlačnost vonja Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 134 največjih odstopanj med odbijajočim in privlačnim vonjem. Zjutraj in zvečer je vonj na anketirance deloval samo pozitivno ali pa so bili neodločeni. Vonj je na gibanje in vedenje po mnenju anketirancev najbolj pozitivno deloval ob sončnem vremenu. Ob oblačnem vreme- nu je na izbranih lokacijah na nekatere še deloval pozitivno, na druge pa negativno. Najmanjše je bilo število neodločenih. Slika 9 kaže tudi, da je ob slabem vremenu vonj na anketirance deloval manj privlačno in več je bilo neodločenih. S slike 10 je jasno razvidno, da je več kot 60 % anketirancev na izbranih štirih lokacijah v  Mariboru zaznalo prisotnost vonjav hrane. Sledila sta vonja narave in prometa, ki sta glav- na predstavnika urbanega mesta. Le 20 % anketirancev je za- znalo prisotnost vonja smeti, še nekoliko manj pa prisotnost industrijskih vonjav v centru mesta. Slika 7: Vpliv vonja na gibanje in vedenje na različnih lokacijah (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) M. ŽALIK Slika 8: Vpliv vonja na gibanje in vedenje v različnih delih dneva (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 135 Zaznavanje vonja v grajenem okolju Slika 9: Vpliv vonja na gibanje in vedenje ob različnih vremenskih pogojih (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) Slika 10: Najbolj močne vonjave (po podatkih iz ankete Zaznavanje grajenega okolja, 2019) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 136 6 Diskusija S to raziskavo smo želeli poudariti pozitive učinke, ki jih ima vonj ob drugih dejavnikih, ki vplivajo na urbano okolje. Dokazati smo hoteli, da o vonju ne smemo razmišljati le kot o »onesnaženem zraku«, ampak kot o ključni značilnosti mes- ta. Vonj je eden izmed številnih dejavnikov, ki dajejo kraju njegovo identiteto. Predstavljamo nekaj omejitev našega dela in priložnosti zanj. 6.1 Omejitve Kako posameznik zaznava različne vonjave, je individualno, družbeno in kontekstualno pogojeno in tvori odtenke podat- kovnih nizov: • Individualni dejavniki: Osebne značilnosti vplivajo na naše zaznavanje vonjav. Ženske bolje vohajo kot moški. S starostjo se naša zmožnost zaznavanja vonja zmanjšu- je. Nenazadnje kajenje tudi zmanjšuje našo sposobnost zaznavanja vonjav. • Družbeno-kulturni dejavniki: Zaznavanje urbanih von- jev v različnih predelih sveta je lahko zelo različno. Naša percepcije vonja se spreminja glede na geografsko lego, navajenost na določen vonj, naše kulturno in versko ozadje. • Kontekstualni dejavniki: Urbanistična zasnova mesta močno vpliva na zaznavanje vonjav. V odprtih in pre- hodnih mestih se vonj veliko hitreje in lažje širi kot v zaprtih. Prav tako imajo mesta multifunkcionalne pros- tore, ki se uporabljajo za različne dejavnosti in dogodke, ki ustvarjajo svoje značilne vonje. 6.2 Prednosti Kljub raznovrstnosti zaznave vonja ima lahko ta prednosti na več področjih, kot so: • Načrtovanje mest: Za načrtovalce mest je vonj običajno smrad, redko pa pomislijo, da je lahko vonj nekaj, česar se ljudje veselijo in ga imajo radi. Naša anketa nam po- nuja možnost, da ob načrtovanju mest ohranjamo kraje s prijetnimi vonjavami ter gradimo identiteto krajev in območij tudi z vonjem. • Umetnost: Sodobna urbana umetnost, oblikovanje in fi- lozofija težijo k fenomenološkemu razumevanju mest, k uporabi vseh naših čutil pri odkrivanju sveta, v katerem živimo. Z anketo smo ugotovili, kateri vonji so anketi- rancem prijetni in privlačni. T ako spodbujamo vključitev vonja v sodobno mesto. 7 Sklep Vonj je eden izmed petih čutov, zato nanj ne smemo pozabiti. Veliko raziskav je bilo narejenih o tem, kako vidimo ali sliši- mo mesto, malo ali skoraj nič pa o tem, kako ga vonjamo. Z analizo rezultatov ankete smo ugotovili, da se več kot polovica anketirancev vonja sploh ne zaveda več. Upamo, da bomo s to raziskavo spodbudili načrtovalce mest, mestne uradnike in tudi meščane, naj pomislijo tudi na vonj in ga začutijo v mestu. Že- limo, da bi se vonja vsi začeli zavedati kot nečesa pozitivnega, da ga ne bi dojemali le kot smrad in »onesnažen zrak« in bi ga načrtno vpeljevali v mesto. Maja Žalik, dipl. inž. arh. (UN), študentka magistrskega študija arhi- tekture, FGPA UM Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženir- stvo in arhitekturo, Maribor E-pošta: maja.zalik113@gmail.com Viri in literatura Bushdid, C., Magnasco, M. O., Vosshall, L. B., in Keller, A. (2014): Hu- mans Can Discriminate More than 1 Trillion Olfactory Stimuli. Science 343(6177):1370–1372. Classen, C., Howes, D., in Synnott, A. (1994): Aroma: The cultural history of smell. Routledge. Diaconu, M. (2011): Senses and the City: An Interdisciplinary Approach to Urban Sensescapes. LIT Verlag. Drobnick, J. (2006): The Smell Culture Reader. Bloomsbury Academic. Engen, T. (1991): Odor Sensation and Memory. Praeger. Henshaw, V. (2013): Urban Smellscapes: Understanding and Designing City Smell Environments. Routledge. Henshaw, V. (2013): Urban Smellscapes: Understanding and Designing City Smell Environments. Routledge. Jacobs, J. (1961): The Death and Life of Great American Cities. Random House. Lynch, K. (1960): The Image of the City. Publication of the Joint Center for Urban Studies. Mit Press. Macdonald, L., Cummins, S., in Macintyre, S. (2007): Neighbourhood fast food environment and area deprivation-substitution or concentration? Appetite 49(1). Pallasmaa, J. (2012): The Eyes of the Skin: Architecture and the Senses. Wiley. Quercia, D., Schifanella, R., in Aiello, L. M. (2014): The shortest path to happiness: ecommending beautiful, quiet, and happy routes in the city. In Proceedings of ACM HT. Quercia, D., Schifanella, R., Aiello, L. M, in McLean, K. (2015): Smelly Maps: The Digital Life of Urban Smellscapes. Proceedings of 9th In- ternational AAAI Conference on Web and Social Media (ICWSM2015): 327–337. Southworth, M. (1967): The Sonic Environment of Cities. MIT Press. M. ŽALIK