GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE	LETO XXXIV ŠT. 10 - 15. MAJ 1984
Mladost na Titovi poti
Jugoslovanska mladina bo 25. maja že četrtič praznovala brez svojega največjega prijatelja tovariša Tita. Toda v mladih je ostala zavest, da jim je Tito zaupal in vedo, da se temu zaupanju ne smejo izneveriti. Čutijo odgovornost, da z učenjem, delom, poštenostjo in stalno pripravljenostjo stopijo na branike vseh pridobitev revolucije in povojne socialistične izgradnje naše domovine ter tako izpolnijo dolg do Tita. Ne samo z besedami, dokazati morajo, da je Zveza socialistične mladine res frontna organizacija, prežeta z močjo,
da ideje tudi uresničuje, da nastopa na čelu mladih, napredno mislečih ljudi, da v njej mladina najde odgovor na številna vprašanja, ki zahtevajo skupen boj za lepšo prihodnost.
Skozi tisoče mladih rok po vsej domovini potuje štafeta mladosti - simbol miru, bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti, kot odraz tistega, kar je na mlado njivo posejal tovariš Tito, kar je raslo in se krepilo pod njegovim vodstvom. Mladi ne bodo dopustili, da bi se čvrsta veriga pretrgala, da bi izpadel katerikoli od njenih člen-
kov, zato iz odprtih grl tudi letos ob svojem bližajočem se prazniku po-vdarjajo: »Mi smo Titovi, Tito je naš!« kot opozorilo vsem tistim vrstnikom, ki so postali sredstvo v rokah sovražnih nacionalističnih sil.
Tudi sporočilo letošnje štafete mladosti jasno kaže, da je tista neposredna in najbolj intimna vez, ki se je spletla med mladimi in Titom še živa in bo taka tudi ostala.
Štafeta mladosti je izraz neizmerne ljubezni mladine do osebnosti in dela tovariša Tita in odločenosti mlade samoupravne socialistične Ju-
goslavije, vseh njenih delovnih ljudi in državljanov, njenih pionirjev in armade, da gredo naprej po Titovi poti, gre iz roke v roke, iz tisočih in v tisoče rok jugoslovanske mladine, v imenu katerih govori.
Medtem, ko hodi po poti bratstva in enotnosti, po poti naše skupnosti, jo pričakujemo odprtih src, jo pričakujemo in po-spremljamo s sporočili odločenosti in pripravljenosti braniti vse, kar smo dosegli s Titom, ob njem in po Titu, da gradimo boljši in srečnejši jutri.
Štafeta mladosti ostaja simbol naše nerazd-
ružljive skupnosti, odločenosti, da nadaljujemo Titovo delo, da hodimo po svoji poti, po poti naše revolucije in naše prihodnosti.
Mladina Jugoslavije, otroci Jugoslavije in prihodnje generacije bodo vedele, da pobrateni in združeni dograjujemo svoj srečnejši čas, tako kot sta ga Tito in partija, kot so si ga zamislili in ustvarjali v Titovi Jugoslaviji.
Ponosni smo, ker smo rasli ob Titu in ker se bo to obdobje po njem pomnilo in prepoznavalo.
III.
športne
igre
emajlircev jugoslavije
celje
18-20.5.1984
organizator emo
OSREDNJO KNJ. CELJE
Ob 90-letnici
PRVI DAN OBRATOVANJA
Kot je razvidno iz zgodo-' vinskih zapiskov je začela tovarna obratovati dne 8. oktobra 1894. leta. Ta dan ni važen samo zato, ker je prvi dan obratovanja, pomemben je še posebej zategadelj, ker se je tedaj začelo neusmiljeni izkoriščanje naših delavcev.
Trgovski potnik Adolf Westen, doma iz Nemčije si je izbral za sedež tovarne Celje, ker se mu je zdel kraj glede na njegovo geografsko lego zelo primeren, zlasti pa zato, ker je bilo tu na razpolago dovolj cenene delovne sile.
Tako je mož na bežigrajskem zemljišču v Gaberju zgradil najprej majhno delavnico, v kateri je delalo v začetku deset delavcev, pred koncem leta 1894 pa so se v tej delavnici zaposlili še štirje delavci. Med temi je bilo že nekaj preizkušenih delavcev, katere je Westen pripeljal s seboj in jih zaposlil kot preddelavce. Nekateri od teh so se pozneje vrnili v svoj kraj, drugi pa so vse življenje ostali v Celju.
Tako je tovarna bila v začetku le majhna emajlirnica, ki je dobivala surovo posodo iz Knittelfelda v Avstriji.
Že v letu 1895 se je mali obrat razširil in je v tem letu zaposljeval 41 delavcev. Adolf Westen, ki je ostal samski, je poklical v Celje svoja dva nečaka Avgusta in Adolfa Westena mlajšega. Ker sam ni imel dovolj kapitala, da bi obrat razširil, je ustanovil komanditno družbo, v katero so vstopili Franc
Dula, ravnatelj Železarne v Štorah in celjska veletrgovca Julij Rakusch ter Gustav Stiger.
Po ustanovitvi družbe se je podjetje začelo hitro razvijati. Nova tovarna je prejemala vedno več naročil in se je nenehno širila ter ustvarjala tujemu kapitalistu vedno večje dobičke. Delavstvo je Westen brezobzirno izkoriščal. Delavce je primoral, da so delali od šeste ure zjutraj do osemnajste ure zvečer. Za kosilo so imeli prosto le eno uro. Delali so torej polnih trinajst ur za smešno nizko plačo - eno do dve kroni na dan. V tovarni so bili zaposleni moški, ženske in otroci, ki so opravljali čestokrat zanje pretežka dela, za katera pa niso bili plačani kot odrasli.
Zaradi prehudega izkoriščanja so postale razmere delavstva v tovarni tako težke, da je že v februarju leta 1896 prišlo do mezdne delavske stavke. Ta stavka je bila prva te vrste v Celju in je bila prej spontana kot organizirana. Nečloveško izkoriščanje je primoralo delavstvo, da je iskalo izhod iz neznosnega položaja ter se odločilo za stavko, ki je bila kratkotrajna in v tedanjih pogojih ni mogla uspeti. Imela pa je velik pomen za začetek delavskega gibanja v tovarni, ki je bilo tesno povezano z delavskim gibanjem v Celju in Sloveniji.
Posledica stavke je bila ta, da je bilo od sedeminšti-ridesetih delavcev, ki so takrat delali v tovarni, sedemindvajset odpuščenih.
Za takratne razmere je treba upoštevati, da je bilo
delavstvo še zelo šibko v svoji razredni zavesti, da ni imelo svoje razredne organizacije in da je bilo delovne sile na pretek.
Po tem dogodku je izkoriščeno delavstvo ustvarilo Westnu ogromne dobičke. Njegov kapital se je iz dneva v dan večal, razmere v katerih so živeli delavci, pa slabšale. V letih od 1901 do 1904 so izstopili iz družbe, ki je bila lastnica podjetja, vsi trije družabniki, tako da je ostal še samo Adolf Westen starejši, ki je bil že dovolj močan, da ni potreboval več nobene pomoči.
V osmih letih dotedanjega obratovanja se je tovarna močno razširila, tako da niso posode le emajlirali, temveč izdelovali tudi surovo, ki so jo prej dovažali iz Knittelfel-da. Leta 1907 so zgradili ob-likovalnico, izdelovalnico ročajev, kleparski oddelek ter skladišče surove posode.
ZAČELI SO IZVAŽATI
Zanimanje za izdelke tovarne sega nazaj v prva leta njenega obratovanja. Že leta 1896 so začeli izvažati v južno Rusijo, kjer je imela tovarna lastno skladišče. Značilno leto za izvoz pa je leto 1910. V tem letu je tovarna začela izvažati svoje izdelke v države Balkana in Bližnjega Vzhoda. Od tedaj je izvoz njenih izdelkov neprestano naraščal.
V	letu 1910 je bila zgrajena elektrodelavnica, kotlarna in skladišče materiala.
V	države Srednjega Vzhoda so začeli izvažati leta 1928.
VODSTVO SE MENJA
Izkoriščevalec, bivši trgovski potnik Adolf Westen starejši, je svoje delo opravil. Postal je bogat in je v svojem dvainšestdesetem letu starosti odšel v Gradec. Njegovo osemnajstletno izkoriščanje slovenskega delavca mu je do vrha napolnilo žepe, medtem ko je delavstvo, ki je ustvarilo njegovo bogastvo, živelo v bedi in siromaštvu. Ob njegovem odhodu v Gradec je vodstvo podjetja prepustil svojima nečakoma Avgustu in Adolfu Westnu mlajšemu in sicer vsakemu polovico. To je bilo leta 1912.
Njegova naslednika sta verno posnemala svojega obogatelega strica, ki je na račun našega delavstva nagrabil ogromno bogastvo. Tudi onadva sta kolikor sta mogla privijala vijak izkoriščanja, da bi iztisnila zadnjo kapljo znoja našega izčrpanega in sestradanega delavca.
BLIŽA SE PRVA SVETOVNA VOJNA
Za razvoj podjetja je bila pomembna elektrifikacija tovarne v letu 1913. Takrat je dobivalo električno razsvetljavo od nje tudi mesto Celje kar je prinašalo lastnikom nov dobiček.
Ob velikem širjenju podjetja je raslo tudi število zaposlenih delavcev, ki jih je bilo to leto že nad 1000. Od teh je bila ena tretjina žena in deklet. Število delavcev, ki so izstopali ali bili odpuščeni, je znašalo letno tudi do 80 % števila celotnega delavstva. Na prazna mesta je sproti prihajalo še več nove delovne sile. To dejstvo je značilno za nezadovoljivi
položaj delavstva, ki ni nehalo iskati ugodnejše zaposlitve drugje.
V tovarni so bili takrat vsi vodilni ljudje Nemci, ki so se priselili v Celje, ti pa so se naslanjali na nekatere nemškutarje kot privilegirane elemente v podjetju. Tako jim je bilo mogoče gospodovati nad domačim slovenskim delavstvom, med katerim je bilo vse več razredno zavednih proletarcev.
Podjetnikov odnos do delavcev je bil nekako patriarhalen. Delati je bilo treba mnogo in vodstvo tovarne v priganjaštvu ni popuščalo. Kadar je prišel kupec nalagat vagone, so delavci garali, kolikor so jim dopuščale njihove moči; tudi po šestnajst ur nepretrgoma.
Po sarajevskem atentatu leta 1914 je sledila vojna napoved Avstroogrske Srbiji. Ta napoved je izzvala začetek prve imperialistične svetovne vojne, ki je imela za podjetje občutne posledice. Takrat so sicer začeli izdelovati pocinkano in brušeno posodo, vendar je izvoz, ki je bil že zelo razširjen zaradi vojne zlasti na Balkan in Vzhod, skoraj povsem zamrl. Večina takratnih delavcev je bilo mobiliziranih v av-stroogrsko vojsko in se je zaradi tega število zaposlenih močno znižalo. Od 1005 delavcev, ki so delali v letu 1913, se je to število v letu 1914 znižalo na 868, a še med temi se je močno zmanjšal odstotek moške delovne sile. Nadutost obeh Westnov in njunih pomagačev je tedaj močno porastla, kar se je občutilo tudi pri povečanem zapostavljanju delavcev Slovencev.
Proizvodnja emajlirane posode, ki je bila zaradi zastalega izvoza znatno zmanjšana, je bila deloma nadomeščena z dobavami za avstroogrsko vojsko.
Med prvo svetovno vojno se je položaj delavstva zaradi neprestanega dviganja cen za vse življenjske potrebščine močno poslabšal, dočim so se mezde le malenkostno dvignile. Preskrba na potrošniške karte je bila nezadostna in negotova. Bojišča so terjala vedno več žrtev tudi med delavci tovarne. Novi vpoklici v vojsko so tovarni jemali čedalje več moške delovne sile, dočim so bili nekateri kot »nenadomestljivi« oproščeni vojaške službe. Seveda so bili to le privilegiranci.
Nesmiselne človeške žrtve, lakota in revščina so povzročale čedalje večje nezadovoljstvo, na drugi strani pa si je Westen kopičil ogrom-
ne vojne dobičke. Posebno pa so bili prizadeti delavci -proletarci z njihovimi družinami, ki so bili navezani na goli zaslužek v tovarni.
Med delavstvom je takrat široko odjeknila zmagovita socialistična revolucija v Rusiji. Vodilne Marxove in Leninove ideje so vzpodbudile delavstvo vsega sveta. Slovenci so v takratni hab-zburški monarhiji vedno raz-ločnejše videli svojo zatiralko in začela je prevladovati misel o ustanovitvi skupne demokratične države jugoslovanskih narodov. Ta misel je močno razvnela jugoslovanske delovne množice. Naši zavedni delavci so idejo socializma povezovali z idejo o pravici vsakega naroda do samoodločbe.
Bivša Avstroogrska in njeni zavezniki so tedaj na bojiščih doživljali vedno večje poraze. Iz Rusije so se začeli vračati delavci, ki jih je razvnela Oktobrska revolucija in začeli širiti revolucionarne ideje.
Slovensko delavstvo je vse določneje demonstriralo za kruh, svobodo in mir, množile so se stavke in upori.
Trhla imperialistična tvorba tedanjega časa Avstro-
ogrska monarhija je razpadla. Slovenija je 29. oktobra 1918 razglasila svojo voljo, da vstopi v novo jugoslovansko državo, katero so zlasti delavci pričakovali kot demokratično republiko enakopravnih narodov, v kateri bo oblast pripadala delovnemu ljudstvu. Ker pa naš proletariat tedaj še ni imel enotne politične organizacije, ki bi ga združila in pripravila na revolucionarno borbo, so se pozneje dogodki odvijali drugače.
Po ustanovitvi stare Jugoslavije, je buržoazija takoj pohitela, da je 1. decembra 1918 v Beogradu proglasila ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne da bi naše ljudstvo odločalo o obliki in ureditvi svoje države.
Dne 30. decembra 1918 je vlada v Beogradu odobrila sklep o uvedbi osemurnega delovnika za delavstvo in nameščenstvo.
Nekdanja državljana nemškega rajha, Avgust in Adolf Westen mlajši, sta leta 1900 postala avstrijska državljana ob ustanovitvi jugoslovanske države pa sta sprejela državljanstvo stare Jugoslavije. Nova kraljevina jima ni le pustila vse, z žulji
našega delavca pridobljeno imetje, temveč jim je dovolila še nadaljnje kopičenje bogastva ob izkoriščanju slovenskega človeka. Kapitalista Westna sta se trdno povezala z vladajočo beograjsko gospodo. Obiskovali so ju kraljevski ministri in sklepali z njima pogodbe o dobavah za vojsko. Sama pa sta dokazovala svoj »patriotizem« z velikim darom za nakup kraljevega dvorca na Bledu. Graditeljem pravoslavne cerkve v Celju sta poklonila ves material za stavbo.
Tako sta si oba Westna s podkupovanjem zagotovila svoj vpliv pri tedanji oblasti, ki jih je podpirala v boju proti delavcem, ki so zahtevali izboljšanje svojega gmotnega položaja.
Po 23. aprilu leta 1919, ko so bili v Beogradu osnovani enotni sindikati Jugoslavije, so v naši tovarni ustanovili Strokovno kovinarsko organizacijo, ki so jo vodili marksistično usmerjeni delavci. Začetni uspehi niso izostali. Delavci so si priborili osemurni delovnik in zvišanje njihovih mezd ob tedanji rastoči draginji.
Začela se je doba med končano prvo svetovno voj-
Leta 1912 je Adolf Westen starejši prepustil vodstvo podjetja (in sicer vsakemu polovico) svojima nečakoma Avgustu (levo) in Adolfu Westnu (desno), sam pa se je preselil v Gradec
no in začetkom druge, leta 1941.
LETO 1920
Val močnih revolucionarnih gibanj v kraljevini SHS -od uporov vojaštva pa do množičnih demonstracij in številnih stavk - nikakor ni ponehal, kajti takrat se je našemu delovnemu človeku godilo izredno slabo. V začetku leta 1920 je bil npr. kilogram moke 22-krat, kilogram mesa 18-krat, kilogram krompirja 50-krat, kilogram sladkorja 65-krat in meter sukna 33-krat dražji kot leta
1914. Za svoj zaslužek pa si je lahko delavec kupil na dan samo 1,5 kg sladktorja ali 4 kg krompirja.
Tako stanje je privedlo delavstvo, da je začelo množično stavkati in najbolj znana stavka tedanjega časa, ki je znana tudi po brutalnem načinu kako je bila zatrta, je bila stavka železničarjev, ki je izbruhnila 15. in 16. aprila 1920 v Ljubljani. Takrat je buržoazna oblast stavko s silo zatrla ter povzročila več človeških žrtev, ki so padle od policijskih krogel na Zaloški cesti.
(Se nadaljuje)
Stanovanjska problematika
V letu 1981 sprejeta Samoupravni sporazum in Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v DO EMO oz. TOZD in DSSS, sta prinesla več reda in discipline na področju razreševanja stanovanjske problematike naših delavcev, tako tistih, ki čakajo na družbeno-najemna stanovanja, kakor delavcev, ki gradijo ali prenavljajo svoje hiše. V zadnjih dveh letih je bilo dodeljeno kot dokončno ali začasno več kot 70 stanovanj, ter z ustreznimi krediti rešena problematika preko 50 delavcev.
Delavci vseh TOZD in DSSS so se na referendumu 30. 9. 1981 izrekli za sprejem predlaganih novih samoupravnih aktov s področja razreševanja stanovanjske problematike v DO EMO, ker samoupravni akti iz leta 1976 niso bili povsem v skladu z zakonodajo, pa tudi zaradi tega izpeljane listine, kot so prioritetne liste za družbeno-najemna stanovanja, kredite ipd., niso bile s sprejemom novih samoupravnih aktov s tega področja več uporabne, je bilo potrebno v letu 1982 pristopili k izdelavi novih prioritetnih list, tako za kreditiranje zasebne gradnje, kakor tudi za družbeno-najemna stanovanja. Na razpis za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in prenove stanovanj oz. hiš, se je priglasilo 138 delavcev, od tega 107 za novogradnjo, 31 za prenovo, od tega pa trije delavci niso imeli izpolnjenega pogoja za priglasitev na razpis.
Na razpis za dodelitev družbeno najemnih stanovanj pa se je priglasilo 161 delavcev, ter za zamenjavo stanovanj 31 delavcev.
Ker je bilo leto 1982 tako-rekoč prehodno za uveljavitev novosprejetih samoupravnih aktov, je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO EMO še uporabila za razdelitev kreditov prakso prejšnjih let, da je vsem prošnjikom razdelila razpoložljiva sredstva po ključu »vsakemu malo«. Hkrati z ogledi novogradenj pa smo točkovali že tudi stanovanjske razmere delavcev - prošnjikov, kakor to predvideva novosprejeti Pravilnik. Na podlagi točkovanja stanovanjskih razmer smo sestavili prioritetno listo graditeljev, ki upošteva zlasti bivalne razmere, socialne ter druge kriterije.
V letu 1983 pa smo pri individualni gradnji in prenovi že v celoti upoštevali določbe samoupravnih aktov ter pričeli z razdelitvijo kreditov
po sistemu, da vsak graditelj prejme v celoti kredit v višini ki mu po izračunih pravilnika pripada, ko je po številu točk na prioritetni listi na vrsti. V letu 1983 smo na ta način dokončno rešili 59 graditeljev, seveda če upoštevamo, da so rešeni tudi tisti, ki z gradnjo še niso končali, po Pravilniku pa nimajo več možnosti dobiti kredita, ker je prekoračen eden izmed kriterijev, ki omejujejo višino kredita.
V	celoti gledano imamo danes v EMO nerešenih še približno 110 delavcev, ki čakajo na stanovanja po prioritetni listi, 25 delavcev, ki čakajo na zamenjavo (v glavnem večjih) stanovanj, 53 delavcev, ki čakajo na kredit za individualno novogradnjo ter 11 delavcev, ki čakajo na kredit za prenovo stanovanj.
V	celoti je lista za družbeno najemna stanovanja v enem letu zmanjšana za 35 %, zamenjava 16 %, novogradnje in prenove pa pri-
v EMO
bližno 40 %.
Ob upoštevanju kriterijev iz pravilnika bi v letu 1984 za kreditiranje individualne gradnje in prenove potrebovali vsaj še 11,000.000-din, da bi ugodno rešili prioritetno listo v celoti, lista za pridobitev družbeno najemnih stanovanj pa bi po sedanji dinamiki razreševanja bila izčrpana v letu 1986.
Načelne ugotovitve ob pregledu dvoletnega dela komisije pa so še:
-	v pravilnik je potrebno vgraditi kot pogoj za pridobitev posojila v DO EMO tudi namensko varčevanje, ker so naši delavci pri kreditiranju sedaj preveč odvisni le od DO EMO,
-delavci-graditelji se premalo poslužujejo najemanja kreditov za individualno gradnjo pri drugih finančnih institucijah, kot so banke, samoupravne stanovanjske skupnosti ipd.,
-	v bodoče bi morali razmišljati o ustanovitvi stanovanjske zadruge graditeljev delavcev EMO, saj je takšna gradnja cenejša in hitrejša,
-	še večjo pozornost je potrebno posvečati obliki vračanja sredstev pri finančnih institucijah, saj se-
danje razmere kažejo, da sedanji sistem kreditiranja na podlagi vezanih sredstev komaj pokriva stopnjo inflacije,
-	pokazalo se je, da je oblika dodeljevanja kreditov v enkratnem znesku za graditelje ustrezna, saj graditelj po prejemu kredita tudi sam ve, da mora nadalnja potrebna finančna sredstva iskati izven DO EMO, lista za dodelitev kreditov pa je zato tudi krajša,
-	zelo veliko je povpraševanje po starih stanovanjih, ker so cenejša, to pa pomeni manjšo stanarino in manjšo lastno udeležbo za najemnika stanovanja,
-	premalo naših delavcev se priglaša na razpis za t. i. »solidarnostna stanovanja«, kjer bi moral biti večji delež naših delavcev z ozirom na stanovanjsko problematiko, višino osebnih dohodkov ter število takšnih kandidatov, ki so sicer na naši prioritetni listi.
Z še večjo angažiranostjo v bodoče, tako komisije za reševanje stanovanjske problematike delavcev DO EMO, kakor tudi strokovne službe, bo sčasoma tudi problematika stanovanj in gradnje v zasebni lasti v DO EMO manj pereča.
Žnidar Jože
Leipzig
Nekaj vtisov z letošnjega sejma
Na letošnjem tradicionalnem spomladanskem velesejmu v vzhodnonemškemu velemestu Leipzigu je VEB Kombinat gospodinjski aparati iz Karl-Marx-Stadta razstavljal širok asoritment najrazličnejših gospodinjskih aparatov in kuhinjskih potrebščin. Kombinat, ki v svojih 26 tovarnah zaposluje ca.
20.000	ljudi, proizvaja razne gospodinjske aparate, kuhinjske male strojčke, jedilni in rezilni pribor ter teflonizi-rano in emajlirano posodo.
Njihovi izdelki se odlikujejo po dobri kvaliteti, vsestranski uporabnosti in zanesljivosti.
Naša tovarna že nekaj let sodeluje z omenjenim kombinatom in sicer na osnovi medsebojno sklenjene pogodbe o znanstveno-tehnič-nem sodelovanju.
Kombinat je na sejmu razstavljal pralne stroje, hladilnike, zmrzovalne omare, različne vrste štedilnikov, plinske bojlerje, jedilni pribor, pribor za rezanje, na-
mizne aparature, razne gospodinjske strojčke na ročni pogon, emajlirano in aluminijasto posodo in še številne druge izdelke za vsakodnevno rabo v gospodinjstvu. Svoje izdelke izvažajo v ca. 60 evropskih in prekomorskih držav. Med razstavljenimi izdelki so pritegnili posebno pozornost obiskovalcev dodatni štedilniki na premog, ki omogočajo popolno zgorevanje brez nastajanja ogljikovega monoksida ter plinski in električni štedilniki s celotnim ohišjem iz steklenih plošč. Pomisleki in bojazni kupcev glede občutljivosti oziroma lomljivosti steklenega ohišja so na licu mesta prepričljivo zavračali s pomočjo raznih obremenitvenih testov.
Zelo zanimiva je bila prikazana serija garnitur kuhinjske posode v raznih variantah novejših dekor izvedb, za katere so značilni pastelni barvni odtenki, prevladujejo pa cvetlični, hudomušni in naivni dekorji. Kot posebnost naj še omenim, da je bila takrat prvič rastav-Ijena garnitura kuhinjske posode s keramičnimi po-
Obisk predstavnikov družbeno-političnih skupnosti občine Celje
V petek, 20. 4.1984 so nas obiskali predsednik skupščine občine tov. EDI STEPIŠNIK, predsednik IS tov. ZVONE HUDEJ, podpredsednik IS tov. MILOŠ PEŠEC in izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS Celje tov. BUKVIČ.
Na obisk so prišli z namenom, da se informirajo s stanjem, problemi in dogajanjem v DO EMO.
Razgovor je potekal o poslovanju v prvem četrtletju, o likvidnostnih težavah in naporih za njihovo rešitev, o delu pri dopolnjevanju stimulativnega sistema nagrajevanja, o zunanjih povezavah z DO Boris Kidrič, Struga in o sovlaganju v izgradnjo tovarne traj-nogorečih peči in livarne v Djakovici v SAP, Kosovo in o drugih notranjih in zunanjih problemih s katerimi se dnevno srečujemo v našem poslovanju.
Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo in se seznanili s potekom investicij za modernizacijo TOZD POSODA.
Na koncu smo jih informirali tudi o programu in aktivnosti ob proslavljanju 90-letnice obstoja DO EMO.
D. M.
Praksa v proizvodnji ali
»Moja nova izkušnja«
Praksa... šola ... avtobus ... Celje ... Vse to se mi je prvega jutra moje prakse v proizvodnji motalo po zaspani glavi. Nisem vedela, kar prevladuje nad drugim, le moje oči so se ozirale k pojavi na kolesih, ki se je bližala. Še na avtobusu sem se zavedla, da nisem tako kot vsako jutro, namenjena v šolo. To se mi je zdelo imenitno in z neko radostjo v srcu sem pristala pred upravno stavbo EMA. Za kolebanje ni bilo časa, vstopila sem. Čeprav nisem bila sama, me je prevzemal občutek osamljenosti.
Sprejeli so nas lepo in po predavanju o varstvu pri delu so nas peljali do naših delovnih mest. Prvi koraki po velikih halah, mimo ogromnih peči, za katere v vsakdanjem življenju pravzaprav nisem vedela, da obstojajo. Nek strah v srcu - a topli pogledi sodelavcev so ga počasi, a vztrajno premagovali. Prvih nekaj ur... in malica. In zopet nestrpni pogledi na uro, katere kazalec se noče pomakniti na dve. In končno -domov.
Tako je bilo nekaj prvih dni. Potem pa sem se počasi privadila, se ozrla okrog in videla tudi druge obraze in druge naloge. Utrujenost je minila. Začelo me je zanimati vse, vsak posamezni stroj in vsaka pridna roka. Ne tako hitro, a spoznala sem, da mi je proizvodno delo v marsičem koristilo. Še bolj kot doslej, sem začela spoštovati najpreprostejšega delavca, skupaj z njegovim največkrat zelo težkim delom, njegove gube in žuljave roke-velike in močne. Tudi sam potek proizvodnje in čas, v katerem pride nastajajoči izdelek v trgovino, mi je dal veliko misliti. Vse to je prej težko, kot lahko in čas je bil, da sem to tudi v praksi videla. Od rok do rok gre kos pločevine, da dobimo tisto, čemur potem rečemo - posoda. Organizacija dela me je presenetila in tudi to, da kakemu mojstru ob tako obsežnem delu popuste živci, me ne čudi več. Vsi ti preprosti in prijazni ljudje so mi pri tej praksi ogromno pomagali. V vsakem trenutku šobili namreč voljni karkoli razložiti ali mi priskočiti na pomoč, kar danes vse redkeje srečaš.
Kmalu grem spet v šolo. Veselim se, a obogatena z eno veliko in pomembno izkušnjo več v srcu.
ALENKA VOJVODIČ
krovi, katerih prednost je predvsem v tem, da izredno dolgo časa zadržujejo toploto kuhanih jedil.
Posrečena je tudi garnitura emajlirane posode »Simfonija« z dekorjem v obliki notnega zapisa, kjer so na posamezne notne črte namesto notnih znakov postavljene stilizirane silhuete ptic.
Njihova dobro znana tovarna Fischbach, kjer izdelujejo teflonizirano aluminijasto posodo, je razstavljala že svoj tradicionalni program kuhinjske posode brez kakšnih posebnih novosti.
V oči je bodlo dejstvo, da Kombinat s tako široko zastavljenim programom najrazličnejših izdelkov za gospodinjstvo in kuhinjsko rabo sploh ne proizvaja kuhinjske in servirne posode iz nerjavne pločevine. Na tovrstne pripombe obiskovalcev so predstavniki Kombinata odgovarjali, da je pač vzhodnonemško tržišče izključno usmerjeno na emajlirano po-
sodo, za katero prvenstveno povprašuje tudi velika večina njihovih inozemskih kupcev. Zaradi tega posode iz nerjavne pločevine nimajo v svojem bogatem proizvodnem programu, kar pa še ne pomeni, da ne razmišljajo tudi o drugih materialih za izdelavo posode. Po našem mnenju pa je poglavitni vzrok za to treba iskati v dejstvu, da so pri nerjavni pločevini v celoti odvisni od uvoza iz Zahoda.
J. V.

Predsednik izvršnega odbora DS DO EMO Černe Dimitrij (17. 3.1936) - dipl. ing. kemije. Zaposlen v DSSS v službi razvoja, kjer opravlja dela in naloge vodenje raziskovalno razvojnega projekta
Predsednik DS DSSS Golčman Miro (4. 2.1950) ing. strojništva. Opravlja dela in naloge izvajanje in vodenje raziskovalne naloge
Predsednik DS TOZD Kotli Dol- Predsednik DS TOZD Radiator- Predsednik DS TOZD Zavšek Žan Aleš(3.1.1957)-dipl. ing. ji Veber Boris (29. 8. 1958). Ivan (5. 12. 1934). Opravlja strojništva zaposlen kot vodja Opravlja dela in naloge preiz- dela in naloge na področju raz-skupine strojne projektive kušanje in varjenje emoterm vijanja nove tehnologije
baterij
Predsednik DS TOZD Vzdrže- Predsednik DS TOZD Emokon-vanje in energetika Koštomaj tejner Kovačič Avgust (12. 8. Janko (17. 9. 1952) - elektri- 1944) - vodja izmene čar, ki opravlja zahtevna popravila elektro naprav
Predsednik DS TOZD Odpreski in avtokolesa Bizjak Ivan (7. 6. 1944). Opravlja dela in naloge s področja skladiščenja in odpreme izdelkov
Predsednik DS TOZD ERC Ber- Predsednik DS TOZD Frite Ov-glezStanislav(6.5.1953)-sa- čar Marjana (28. 12. 1960) -mostojni projektant zahtevnih ekonomski tehnik. Opravlja aplikacij	dela in naloge na področju pro-
daje izdelkov
Predsednik DS DO EMO Cir- Predsednik DS TOZD Orodjar-man Branko (30. 6. 1952) - na Kenda Silvo (14.11.1933)-dipl. ing. strojništva. Opravlja strojni tehnik. Opravlja dela in dela in naloge vodenje tehno- naloge konstruiranje in razvija-loške priprave proizvodnje nje najzahtevnejših del orodij
in naprav
Izvolili smo sposobne in odločne
V	mesecu marcu 1984 je potekel mandat članom samoupravnih organov, zato smo 13. marca na volitvah glasovali za »nove« člane oz. delegate v delavske svete TOZD in DO.
Številčnost organov ostaja tudi v naslednjem obdobju enaka. To velja tako za organe, ki smo jih izvolili v neposrednih tajnih volitvah, kakor tudi za izvršilne organe, ki jih volijo oziroma imenujejo delavski sveti. V kolikor pa bo v teku mandata nastopila kakšna objektivna potreba po novem organu, ga bomo imenovali naknadno.
V	prihodnjem obdobju se bo zaostrena gospodarska situacija še nadaljevala, zato čaka novo izvoljene samoupravne organe težka naloga, da sprejemajo takšne samoupravne odločitve, ki bodo dajale dobre rezultate gospodarjenja, kar naj bi bila osnova za zagotavljanje eksistence
vseh zaposlenih. Čeprav se marsikdaj pojavlja miselnost, da zaostrena gospodarska situacija zahteva hitre in učinkovite ukrepe, sprejete v ozkem krogu ljudi, pa praksa kaže obratno, odločitve sprejete brez soglasja delavcev oziroma, da delavci niso z njimi seznanjeni, pripelje do nezadovoljstva, kar ima lahko še kako velike posledice na proizvodnjo. Situacija je takšna, da bodo samoupravni organi morali v prihodnje prevzemati nase vedno bolj delikatne odločitve in s tem tudi odgovornosti. Zato je edino pravilno, da smo v samoupravne organe izvolili delavce, od katerih lahko v tej težki situaciji pričakujemo največ: takšne odločitve, ki bodo v skladu in interesi vseh delavcev naše DO.
Vsem izvoljenim članom samoupravnih organov pa želimo, da bi v naslednjih dveh letih čim uspešnejše izpolnili svojo dolžnost, ki smo jim jo zaupali.
Predstavljamo vam novoizvoljene člane samoupravnih organov naše DO:
IZVRŠNI ODBOR DO EMO
ČERNE Dimitrij (DSSS) - predsednik
Člani:
Svetičič Dušan Zdovc Tomislav Dolžan Aleš Perkovič Drago Hajnšek Emil Gubenšek Jože Hren Alojz Slak Iztok Jurc Stanka Jurc Rudi
Namestniki članov:
Cimerlajt Mirko Vilendetič Slobodan Podpečan Herman Zupančič Breda Čakš Marjan Korošec Herman Žurič Radivoje Oštir Jože Stanojevič Helena Horvat Milena Mansuti Terezija
TOZD Posoda TOZD Frite TOZD Kotli TOZD Radiatorji TOZD Odpreski TOZD Orodjarna TOZD Emokontejner TOZD Vzdrževanje TOZD ERC TOZD SIT DSSS
Delavski svet DO EMO
CIRMAN Branko (Posoda)
-	predsednik KLENOVŠEK Viki (DSSS)
-	namestnik
TOZD POSODA
ARNŠEK Ivan BANOVIČ Jure BERNARD Dušan BLAZINŠEK Anton BRATINA Janko ČERNEJŠEK Stane GABROVEC Zdenka JURJEVIČ Vesna KORES Jože KUKIČ Radojka KRIVES Nada LEBIČ Janko MAVRIČ Cvetko NOVAK Vili POBIRK Karel PUHER Helga PLANINŠEK Janko RADOMIROVIČ Jovo RISTEVSKI Zagorka ŠEŠKO Marjan VINKO Avgust VIŠNER Ludvik VREŠNJAK Dragica
ZUPANC Štefka ŽABERL Ferdinand
TOZD FRITE
BERGINC Jožica SAMARDŽIČ Sead
TOZD KOTLI
DOLŽAN Darko GJURAN Stane MESARIČ Miro
TOZD RADIATORJI
KOŽELJ Franc KMECL Erih KREBL Jože UTRANKER Ivan
TOZD ODPRESKI
FURMAN Franc GREŠAK Franc ORLČNIK Ana
TOZD EMOKONTEJNER
GAŠPERLIN Marija HREN Alojz LEBAN Ferdinand ŠKET Branko
TOZD ORODJARNA
GRILANC Andrej GORENJAK Srečko KRESE Ludvik
TOZD VZDRŽEVANJE
FILEJ Jože KOROŠAK Zvonko KOŠTOMANJ Janko
TOZD ERC
LIPAR Anton LUSKAR Janez
TOZD SIT
KOROŠEC Hedvika TOMINC Erna VODIČAR Andrej
DSSS
ČOKL Brigita GRUBELNIK Jožica SVETINA Breda ŠAMEC Florjan VIZJAK Slavko
Delegati delavskih svetov TOZD
TOZD POSODA
ZAVŠEK Ivan - predsednik TRNOVŠEK Rajko - namestnik
BAJIČ Rosa BELTRAM Milena BLAŽAN Franjo BREŽNIK Greta DEŽELAK Irena FANLOGA Vukica FERJAN Rozalija FRIDAU Drago GALUN Vida GORJUP Silva GRAŠIČ Antonija HOLCINGER Antonija HORVAT Janez JURGEC Silva KAMPOŠEK Tilčka KOGOJ Bojan KOLAR Antonija KORPIVC Karolina KORPNIK Slava KOTUŠEK Jožica KOVAČ Anica KLJUČARIČ Anton KRAJNC Vinko KRAJŠEK Vinko KRESNIK Heda KROPEČ Štefan LENART Silva LESKOVŠEK Silva LIPAR Jože PETEK Viktorija POŽEG Avgust PREGRAD Jožica PRISTOVNIK Amalija SIVKA Ivan SLEMEN ŠEK Vera SVET Drago
TOMAŠEVIČ Dragica ULAGA Ivan ŽNIDAR Ana
TOZD FRITE
OVČAR Marjana
-	predsednik SAMARDŽIČ Sead
-	namestnik
BERGINC Jožica ČRETNIK Marjana JUG Franc JUROVIČ Pavel MEDVEŠEK Lidija ŠPEGLIČ Ivan VERDEV Mihael VILENDETIČ Slobodan ŽUPERL Jelka
TOZD KOTLI
DOLŽAN Aleš - predsednik PODPEČAN Herman - namestnik
DVORŠAK Boris JAKOPIN Franc JEVŠINEK Ludvik JOŠT Bernard KRAČUN Ivan KROFLIČ Vlado KUKOVIČ Drago KVAS Angelca PERKOVIČ Jože ROC Štefan STROPNIK Franc TOMINC Ivan VODEB Roman
TOZD RADIATORJI
VEBER Boris - predsednik KOTNIK Rajko - namestnik
BREŽNIK Ivan EINFALT Božidar FLORJANC Drago JEKL Marija JURGEC Janez KOŠIR Milan KOŽELJ Franc KORŽE Izidor MEŽNARIČ Franc PENGAL Bojan REBERŠAK Slava VERTAČNIK Franc ZUPANC Jože
TOZD ODPRESKI
BIZJAK Ivan - predsednik HAJNŠEK Emil - namestnik
BEDNIČKI Marjan ČAKŠ Marjan FLIS Vlado FURMAN Anton GREJAN Edvard GERŠAK Franc KRALJ Olga POŽLEP Fanika RIHTER Franc ŠEGA Jožica ŠEKORANJA Alojz VODEB Martin ŽVIŽAJ Danijel
TOZD VZDRŽEVANJE
KOŠTOMAJ Janko - predsednik
LJUBEK Vlado - namestnik
FILEJ Jože GOLOB Ivan GRMEK Anton GORNIK Srečko KLINC Franc KMECL Leopold KOROŠAK Zvonko KRAJNC Teodor MLAKAR Stanislav PETREJ Rudi SKARLOVNIK Franc STROPNIK Vlado ŠPILAK Feliks
TOZD ERC
BRGLEZ Stanislav
-	predsednik MADARASI Rihard
-	namestnik
BELUŽIČ Cvetka LIPAR Anton LUSKAR Janez OPRČKAL Helena ŠPES Emilija
TOZD SIT
TOZD ORODJARNA	KRISTAN Milan
KENDA Silvo - predsednik - predsednik MURK Slavko - namestnik GOSTEČNIK Ivanka
- namestnik
BOŽIČ Franc DOBROTINŠEK Tone GRUDNIK Izidor KOROŠEC Herman KRAJŠEK Slavko KRESE Ludvik LAMPRET Iztok LUGARIČ Ludvik MLAKAR Miran MLINAR Darko POBIRK Vlado SREBOČAN Adolf ZORKO Bruno
TOZD EMOKONTEJNER
KOVAČIČ Avgust - predsednik
KRAJNC Franc - namestnik
BARUKČIC Ivica GERČAR Helmut GLUVIČ Vladimir GRADIŠNIK Edi JERMAN Pavel KNEŽEVIČ Boško KOS Dani MUČIČI Enver PEKOŠAK Anton ŠNAJDER Andrej TOMELJ Branko VEBER Karolina VOLOVŠEK Peter
ČATER Josipa KOROŠEC Vili KRAJŠEK Zdravko LOČNIKAR Martin SUHOLEŽNIK Greta
DSSS
GOLČMAN Miro
-	predsednik KLENOVŠEK Viki
-	namestnik
BOBINAC Franjo GOVHA Saveta CENTRIH Marina DIMEČ Franjo GRUBELNIK Jožica IVANJKO Štefan JAUŠOVEC Silva JELER Liljana KOLMAN Marko KLINC Franc KRISTAN Ivan OGRAJENŠEK Marjana PEPERKO Fani POGLAJEN Janez PRELOŽNIK Olga SAVSKI Betka TOVORNIK Friderik VOLAVŠEK Janez VOLF Kristina
Stanovanjski odbor DO EMO
ŽNIDAR Jože (ERC) - predsednik GOLČMAN Meta (DSSS) - namestnik
Člani:	Namestniki članov:
Cirman Branko Kukovič Silvo Knez Mirko Odlazek Stanko Bizjak Ivan Fazlič Jasim Centrih Ivan Pangerl Franc Jesenšek Dušan
Podgoršek Mirko Lukman Ivan Centrih Srečko Pišek Marija Ratej Rihard Grajžl Ivan Jeršič Ferdo Ptičar Marjan Černec Martin Lenko Andreja Travner Goran
TOZD Posoda TOZD Frite TOZD Kotli TOZD Radiatorji TOZD Odpreski TOZD Emokontejner TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD SIT DSSS TOZD ERC
Troboj »Voda-zemlja-zrak«
Že v marčevski številki Emajlirca smo zapisali, da se nam obeta v kratkem zanimiva športna prireditev, organizirana v sklopu 90 športno rekreativnih akcij ob 90 letnici naše DO. Konec tega meseca se bodo v Cooperjevem testu vzdržljivosti (to je tek na 12 minut ali 2400 metrov) pomerili trije naši sodelavci, sicer vsi priznani in uspešni vrhunski športniki, ki delujejo na treh različnih področjih športne dejavnosti (voda, zrak, zemlja).
Na trim stezi na Gričku (ali na atletskem stadionu Borisa Kidriča) se bodo pomerili športni pilot Poglajen Janez, potapljač in podvodni ribič Gregorčič Emil ter trenutno eden najboljših alpinistov na svetu Franček Knez.
O točnem datumu tega zanimivega troboja vas bomo seznanili preko plakatov oz. obvestil na oglasnih deskah v DO, vsekakor pa vas vabimo, da si v čim večjem številu ogledate to zanimivo prireditev.
Preden se bo omenjena trojica pomerila med sabo, bo na isti progi organizirano tudi interno TRIM prvenstvo za vse naše sodelavce - rekreativce, ki se bodo želeli preizkusiti v Cooperjevem teku vzdržljivosti.
V današnji številki pa vam predstavljamo vse tri sodelavce - športnike nekoliko podrobneje.
Janez POGLAJEN
Pilot jadralnih in motornih letal Janez Poglajen je član Aerokluba Celje že 13 let. Rodil se je v Ljubljani leta 1955. Zaposlen je v DSSS kot dipl. ing. strojništva in
dela na področju razvojne dejavnosti.
Z jadralnim športom se je pričel ukvarjati leta 1971 in se je po nekaj letih letenja z jadralnimi letali lotil tudi pilo-
1
tr
*
in dela
Komisija za kadre in družbeni standard DO EMO
Cerar Anton Čoklič Mira Adamič Slavko Hostnik Martin Dečman Mira Nunčič Ludvik Seleš Zvone Slak Istok Zimšek Franc Tominc Erna Juteršek Justika
Cimerlajt Mirko Drljač Milorad Trupkovič Ivan Belak Ervin Šega Jožica Tomelj Branko Pušnik Marija Rebernik Rudi Resinovič Feodor Pilko Jelena Brence Drago
TOZD Posoda TOZD Frite TOZD Kotli TOZD Radiatorji TOZD Odpreski TOZD Emokontejner TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD ERC TOZD SIT DSSS
Komisija za priznanja in odlikovanja DO EMO
Kozovinc Adi (DSSS) - predsednik Kotnik Fric (Vzdrževanje) - namestnik
Člani:
Zotel Vinko Berginc Jožica Gostečnik Ivo Belak Ervin Flis Vlado Pantner Anton
Namestniki članov:
Znidarec Pavla Keblič Ivan Grat Tomaž Kos Črtomir Ratej Rihard Hojnik Helmut
Petelinšek Marjan Švab Marjan Lupše Ferdinand Pečar Štefanija Pleterski Milan Turnšek Jože
TOZD
TOZD
TOZD
TOZD
TOZD
TOZD
TOZD
TOZD
TOZD
DSSS
tiranja motornih letal. Lahko bi rekli, da je ves prosti čas posvetil letenju in je do danes v zraku prebil že preko 1200 ur. Ob intenzivnem letenju je pod kvalitetnim vodstvom upravnika aerokluba pridobil znanje o jadralnem in motornem letenju in že leta 1976 sodeloval na republiških in zveznih tekmovanjih in jadralnem letenju. Najboljši rezultati na zveznih
tekmovanjih je 6. mesto 1983. Ob tekmovalni dejavnosti pa se vključuje tudi kot vzgojitelj mladih kadrov in je že od 1978 učitelj jadralnega letenja. Kot motorni pilot leti že vrsto let, 1983. leta pa se je preizkusil tudi kot akrobatski pilot in položil izpit
za višje akrobacije pred zvezno komisijo. Čeprav raje sede za krmilo jadralnega letala, mu motorno letenje in še posebno figurativno letenje veliko pomeni. Kot letalec je služil tudi vojaški rok ter letel na lažjih vojaških letalih tipa Kragulj.
Franček KNEZ
Rodil se je 15. 7. 1955 v Celju, stanuje v Rimskih Toplicah. Zaposlen je v TOZD Posoda kot avto-elektrikar oz. vzdrževalec elektroviličarjev. Je član Alpinističnega odseka Impol iz Slovenske Bistrice. Pleza že deset let, za sabo im preko 1400 vzponov, od tega okoli 400 prvenstvenih.
Bil je član alpinističnih odprav v največja pogorja sveta: leta 1978 v perujskih Andih, leta 1979 v odpravi na Mont Everest, dve leti pozneje na Everestovega soseda Lhotse, predlanskim je bil ponovno v perujskih Andih, lani pa v Yosemitih v
Poleg tega je splezal veliko ponovitev in prvenstvenih smeri v Dolomitih in Centralnih Alpah. Predlani je sam v komaj šestih urah preplezal severno steno Eigerja, za katero so prej najboljše alpinistične naveze potrebovale en dan, vse druge pa so običajno morale bivakirati v steni vsaj dvakrat. Še in še bi lahko naštevali njegove uspehe, nedvomno pa je, da v tem trenutno sodi v sam svetovni alpinistični vrh ter ZDA in Argentini, kjer je sku- da predstavlja ob razvpitem paj s prijatelji premagal mo- Reinholdu Messnerju ta čas gočni Fitz Roy in potegnil prav gotovo največjega izzi-novo, izjemno težko pr- valca najhujših gora na sve-venstveno smer.	tu.
Emil GREGORČIČ
Posoda
Frite
Kotli
Radiatorji
Odpreski
Emokontejner
Orodjarna
ERC
Vzdrževanje
Rojen 18. 9.1946 v Celju, zaposlen v DSSS kot vodja Splošne službe. Po poklicu je višji organizator rekreacije. Na področju rekreativnih dejavnosti deluje že več kot 13 let. Ukvarja se z različnimi športnimi panogami, najraje pa ima tek na smučeh, kegljanje, kolesarjenje, podvodni ribolov. Lani je sodeloval v akciji»1000 km po Slo-
prvenstvih, leta 1979 pa je na DP ujel doslej tudi svojo največjo in najtežjo ribo veniji«. Nasplošno se ukvar- 23,5 kg težkeaa oolnha ja z vsemi rekreativnimi športi, aktivno pa se ukvarja s potapljanjem in je tudi član Kluba podvodnih dejavnosti LT EMO.
Štirikrat je postal klubski prvak, trikrat je osvojil naslov najboljšega na Štajerskem prvenstvu (1976,
1977 in 1983), odlične uvrstitve je zabeležil na državnih
rekreativnih akcij

Društvo ljudske tehnike EMO v letu 1983
DRUŠTVO LT EMO V LETU 1983Društvo LT EMO Celje dela po programu, ki ga narekujejo zvezni organi društev LT Jugoslavije, republiških organov Zveze društev LT Slovenije, občinskih organov Zveze organizacij za tehnično kulturo Sob Celje ter po lastnem programu razdeljenem po področjih oz. klubih in krožkih društva LT EMO Celje.
Društvo LT EMO Celje sestavljajo:
-	Strojno orodjarski krožek
-	Gospodinjski krožek
-	Krožek za predelavo pločevine
-	Emajlirski krožek
-	Fotokino klub
-	Radio klub
-	Modelarski klub
-	Klub podvodnih dejavnosti
-	Avtomoto klub
V svojem programu je društvo sledilo svojemu osnovnemu namenu »širjenju tehnične kulture« delovnim ljudem ter mladini. Tako Ima društvo trenutno 955 članov. Članstvo sestavljajo moški, ženske in mladina.
Seveda se število članstva menja z normalno fluktuacijo.
Društvu LT, kot družbeno potrebna oblika združevanja delovnih ljudi v dela prostem času, je tudi nam vsem prizadejala poznana težka gospodarska situacija v Jugoslaviji. To predvsem v smislu oskrbe z najosnovnejšim materialom, pomagal za delo, to je pločevine, fo-tomateriala, balze, benzina, učnih pripomočkov.
Vsi krožki in klubi so se zelo stabilizacijsko obnašali, vendar pri tem vztrajali, da kvaliteta pouka kljub težavam ni padala.
Doseženi so vidni in zavidanja vredni rezultati. To ni hvala, ker je ta trditev podkrepljena oz. dokazana s številnimi priznanji družbe na različnih nivojih, katere je društvo kot celota ali klub oz. krožek dobilo za svoje delo.
-	Strojno orodjarski krožek je sestavljen iz 150 članov, in sicer kvalificirane strukture vseh poklicev: orodjarjev, ključavničarjev, elektrikarjev, varilcev, tehnikov in inženirjev. To so ljudje sposobni da zadostijo vsem zahtevam tehnike. To so tudi dokazali preko celega leta s svojim delom z izdelavo orodij za DO EMO - Orodjarno. Vse naloge so bile opravljene v roku, kar je pomenilo, da je Orodjarna lažje izpolnila obveznosti do zunanjih naročil; npr. Irak itd. Elektrikarji so pokazali svoje znanje s praktičnim delom v TOZD Emokontejner z izdelavo fiksne inštalacije »S« izvedbe v skladišču vnetljivih snovi K-SVS. Sodelovanje z razvojno službo EMO načrtuje delo na inventivnih dejavnostih za TOZD Posodo. Izdelava laboratorijske lužilnice; konstrukcijska in praktična izvedba bi pomagala obogatiti delo razvojne službe za potrebe TOZD Posodo. Izvršeno je bilo tudi tekmovanje orodjarjev, strugarjev, varilcev v sodelovanju s sindikatom, za kar smo pripravili ustrezni material.
-	Gospodinjski krožek ima 121 članov, od tega 113 žensk in 8 moških in je svoj zastavljeni program v celoti realiziral. Sodeloval je z vsemi krožki in klu-
bi, delovno organizacijo EMO in izven nje. V DO je sodeloval z razvojem TOZD Posode pri praktičnih poizkusih, testiranju nove posode, nove oblike ekonom lonca, njihove nove možnosti pri uporabi kot sokovnik itd.
Kadrovska služba EMO je praktično povezana s celjsko bolnico za izvedbo krvodajalskih akcij. Gospodinjski krožek je pri sodelovanju teh akcij dobil vsa priznanja. Samostojno je organiziral razne oblike sloves od naših članov DO pri odhodu v pokoj. Njegov glavni namen je bil organiziranje tečajev za izobraževanje mladih deklet in fantov v veščinah kuhanja, spoznavanja uporabe sodobne posode, gospodinjskih aparatov in pripomočkov.
-	Krožek za predelavo pločevine ima 61 članov, od tega 53 moških in 8 žensk.
Da krožek uspešno deluje se moramo zahvaliti vodstvu TOZD Posoda. To je vodstvo, ki ve kaj pomeni, če je delavec razgledan, tehnično izobražen. Zaradi tega so pristopili dose-daj največji rekonstrukciji ali kakor drugače to imenujemo tehnološka modernizacija TOZD Posoda. Današnji čas je čas, ki zahteva izobraženega delavca, razgledanega, sposobnega slediti vedno večjim zahtevam sodobnega trga. Hitro spreminjajoče okoliščine zahtevajo spretnost, hitro prilagajanje. Zato je potrebno znanje, ki ga lahko pridobiš v krožku kot je krožek za predelavo pločevine. V preteklem obdobju smo imeli zelo velike težave z organiziranjem dobave pločevine vseh vrst. Ker se delovna organizacija sama ubada z isto problematiko, pločevine doma nismo mogli dobiti, zato smo svojo dejavnost usmerili na tista dela, kjer je naročnik del ponudil za svoje naročilo tudi material. Krožek za predelavo pločevine tesno sodeluje s strojno orodjarskim krožkom ter emajlirskim krožkom.
-	Emajlirski krožek ima 220 članov, od tega 94 moških in 126 žena. Iz znanih razlogov, to je napetega programa TOZD Posode je bila dejavnost emaj-lirskega krožka delno omejena. Vendar so člani kljub taki situaciji svoj program dela uspešno opravili. Stabilizacijsko obnašanje ne pomeni delati neodgovorno, nekvalitetno; pomeni delati skrajno gospodarno, odgovorno in zato je tudi v emajlir-skem krožku program dela, tudi v takih pogojih, uspel.
-	Fotokino klub sestavlja 50 moških, 22 žena, 2 študenta, kar pomeni skupaj 74 članov. Klub je preko leta dobro in uspešno deloval.
Z ozirom na to, da je za redno delo kluba potrebno imeti ustrezen material, ta pa je zelo
drag, težko se ga dobi, se je klub obnašal skrajno gospodarno skrajno varčno.
Vsak košček filma je prišel prav, da so na njem zaznali dogodek vreden arhive, saj je le na ta način možno pripravljati gradivo za morebitne razstave, redno urejanje vitrine, slikovno sprotno reportažo dogodkov v DO in izven. Klub je tesno povezan z internim glasilom Emajli-rec ter s službo varstva pri delu.
Fotokino klub je organiziral dva foto »A« tečaja v DO in po enega na osnovnih šolah, in to na OŠ Hudinja, Šmartno v R. d. in na Ljubečni. Sodelovali smo na treh fotorazstavah v celjski regiji, kjer je razstavljalo 7 naših članov. Zanimiv je bil tudi nastop na razstavi s tematiko »Človek - delavec - Kultura«.
Tudi na X. jugoslovanskem kupu je sodelovalo 7 članov. Poslali smo 6 slik, za kar smo prejeli priznanje za sodelovanje. Fotokino klub je za svoje uspešno delo dobil od Foto zveze Slovenije priznanje ter pohvalo, od Fotokino društva Če-Ije pa priznanje za sodelovanje na razstavah. Filmska dejavnost je iz objektivnih razlogov otežkočena, vendar ne brez vidnih uspehov na tem področju. Zavidanja vredne uspehe s svojim amaterskim filmom je dosegel naš član ČOH Mišo. Za film »Prizma optimizma« je prejel na 27. zveznem festivalu Jugoslavije v Čačku nagrado strokovne žirije in gledalcev.
-	Radio klub ima včlanjenih 54 moških, 6 žensk, od tega 16 mladincev, kar je skupaj 60 članov. Ta klub je eden tistih, ki dela na principu, da se uspeh doseže le z resnim delom. Uspelo jim je realizirati svoj program v celoti, posebej še zato, ker je k rednemu programu dodal 5 neplanskih zahtevnih nalog in jih tudi realiziral. Te naloge so bile organiziranje rastave v izložbi »T«. Spremljanje Pohoda XIV. divizije, Pohoda po poteh AVNOJ, NNNP - Golovec 83 v Ljubljani in za tekmovanje CQWWcw na Vrunčevem domu na Svetini.
Radio klub je vletu 1983 prvič sodeloval v pomembnem mednarodnem kratkovalovnem tekmovanju z ustrezno številčno in izurjeno ekipo ter z družbenimi sredstvi zveze.
Ker društvena sredstva za vso dejavnost ne zadoščajo, je v klubu resnično prisotna pripadnost tako, da v velikih primerih skupno dejavnost financirajo člani sami. Za svoje zvesto delo so dobili razna priznanja kot klub in kot posamezniki in to:
-	zlato značko Zveze radioamaterjev SRS,
-	priznanje Zveze OTK Celje,
-	diplomo za 3. mesto v tekmovanju za pokal ZRS,
-	diplomo WAE za vzpostav-
ljene zveze s 45 evropskimi državami.
Posamezniki so dobili razna visoka priznanja ZRS:
-	Kugler Zvonimir, Mastnak Dušan, Krajcer Goran.
Radio klub tesno sodeluje z vsemi ustreznimi institucijami v občini, republiki in zvezi. Z njimi ima tudi napisane ustrezne družbene dogovore in to npr. z Oddelkom za LO, Upravo za notranje zadeve itd.
-	Modelarski klub. V njem je včlanjenih 34 članov, od tega 13 moških 9 mladincev in 12 pionirjev. Modelarski klub opravlja eno zelo važnih družbenih nalog, to je izobraževanje mladih in to predvsem na tehničnem področju. Modelarstvo je področje dela, kjer se otrok nauči teorije in prakse. Mora poznati načrte, brati načrte in po njih izdelati praktične predmete.
V klub so včlanjeni razni profili strokovnjakov, med njimi magister znanosti diplomiran inženir strojništva, ki s svojimi kolegi dosega rezultate v jugoslovanskem, evropskem in svetovnem merilu. Svoje delo v klubu je popestril z inovator-stvom, saj je izdelal prototip motorja za svoje modele. Takšen človek je lahko postal evropski prvak, državni prvak, republiški prvak. Takšen tudi pozitivno vpliva na svojo sredino in z vzgledom dopoveduje koliko je vredno, če je človek tehnično razgledan.
Modelarski klub je svoj program dela uspešno opravil, in sicer z organiziranjem A in C tečajev letalskega modelarstva. Imeli so organizirano predavanje o razvoju in prikaz radijsko vodenih modelov in sodobni letalski promet, kot vojno letalstvo.
Člani in pionirji so se v letu 1983 udeležili 12 medklubskih tekmovanj, štirih republiških prvenstev, 9 zveznih tekmovanj, pet državnih prvenstev, pet mednarodnih tekmovanj in enega evropskega prvenstva. Povsod smo dosegli zavidljive uspehe.
Delo v klubu se bo čedalje teže odvijalo spričo tega, ker nam Zveza letalskih organizacij ne zagotavlja oskrbo z osnovnim materialom, to je z balzo. Društvo nima deviz in zato samo ne more nabaviti materiala, ki je v glavnem uvoženo. Tako bo dejavnost modelarskega kluba ena od žrtev težke gospodarske situacije v Jugoslaviji. Potrebno bo poiskati pomoč pri gospodarskih organizacijah, katere bodo sigurno imele posluh in občutek, da tehnična kultura ne sme spričo situacije v kateri živimo, zaostajati.
Da je modelarski klub resnično dobro delal dokazujejo raznorazna priznanja, vseh stopenj, ki jih je dobil za nastop posameznikov in ekipe, kluba kot celote. Tako smo dobili:
-	Zveza letalskih organizacij Slovenije je podelila klubu bronasto plaketo ZLOS.
-	Zveza letalskih organizacij je podelila LESKOVŠEK Branku zlato medaljo za osvojeno 1. mesto in prehodna pokala klubu za osvojeno ekipno 1. mesto itd.
Vazduhoplovni savez Jugoslavije je podelil zlato plaketo KLANČIŠAR Martinu za osvojeno 1. mesto na državnem pr-
venstvu v Zagrebu. VSJ Beograd je podelil zlate plakete LESKOVŠEK Branku, BEZGOVŠEK Petru in ZARIČ Sinju za osvojena 1. mesta na državnem prvenstvu v Zenici - vezani let itd. Tako so posamezniki na raznih tekmovanjih in prireditvah prejeli skupno 60 priznanj od tega 12 medalj, 6 pokalov in 42 priznanj.
Člani in pionirji so se udeležili 36 tekmovanj, skupno s 108 tekmovalci. Omenjeni podatki nam resnično potrjujejo, da je klub zelo delaven.
V klubu je prisoten velik intu-ziazem, saj člani kluba pomagajo nabavljati material za lastna sredstva ter iščejo možnosti uvoza prepotrebnega osnovnega materiala.
_ - Klub podvodnih dejavnosti. Število članov je 58, od tega 5 žensk in 7 invalidov.
Klub podvodnih dejavnosti je program dela, ki si ga je zadal v letu 1983 realiziral. Seveda moramo povedati z veliko mero razumevanja za težje pogoje za pridobivanje sredstev za realizacijo programov v klubih in krožkih. Tudi v klubu podvodnih dejavnosti so člani določen program sami financirali. Ker so razumeli čas v katerem živimo, so to uspešno prebrodili. V svojem programu dela je klub izvedel in uspešno zaključil več tečajev z vsebino, kaj je prosto potapljanje, kaj so stažni potopi kategornikov, tečaj praktičnega dela za mlajše potapljače, spoznavanje opreme, treningi obvladovanja potapljaške tehnike, delo na visokotlačnem kompresorju, spoznavanje morske flore in faune, podvodni ribolov, kolektivno delo in taborniški način življenja.
Tovariš Gregorčič Emil se je udeležil seminarja za usposabljanje bodočih vodij tečajev za nadaljnje usposabljanje potapljačev za opravljanje nalog v izrednih razmerah, ki je bil v Centru za obrambo in vzgojo v Poljčanah. Tov. Čretnik je bil na tečaju za podvodno orientacijo na Bledu, tov. Hajnšek Emil pa se je udeležil tečaja za tehnične referente v Puli.
Ker ima klub podvodnih dejavnosti v naši družbi pomembno vlogo, je tudi z družbenimi dogovori povezan z Oddelkom za LO, Upravo javne varnosti, Oddelkom za požarno varnost. Vso pridobljeno znanje članov koristi za pomoč v sili.
Klub podvodnih dejavnosti je praznoval 20. obletnico obstoja, pri tem je resnično ugotovljeno, da je med tem časom vedno skrbel za svojo rast s tem pa svojo družbeno verificiranost. V ta namen je bila organizirana tudi razstava v izložbi »T«.
- Avtomoto klub združuje v svojem članstvu 41 žensk, 136 moških oziroma skupaj 177 članov.
Klub je svoje delo uspešno opravil, saj je kljub neštetim težavam, predvsem zaradi novih zakonskih predpisov, strnil program ter v glavnem deloval na izobraževanju mladine o prometni kulturi. Tečaji so se odvijali ob sobotah in nedeljah v prostorih EMO. Tečaj je obiskovalo 140 pionirjev, ki so tudi v večini uspešno opravili preizkus znanja iz snovi cestno-pro-metnih predpisov za kolesarje in pionirje-prometnike.
Oštir Jože
1000 km po Sloveniji
Mineva skoraj leto dni od akcije Kolesarske sekcije RŠD EMO, ko je 12 članov prekolesarilo »popularnih 1000 km« po Sloveniji. Lepo vreme že zvablja številne kolesarje na cesto, pa bi utegnila zapažanja zdravnika, udeleženca te akcije koristiti. Ob začetku te odmevne akcije je bil sestavljen vprašalnik, ki je obsegal precej pomembnih vprašanj s področja psihičnega in fizičnega počutja, na katera so udeleženci odgovarjali na koncu vsake etape. Zjutraj in zvečer je bila izmerjena telesna teža, zvečer pa krvni pritisk. Odgovori in podatki so osnova temu članku.
Kot je bilo omenjeno je bilo v koloni 12 kolesarjev v starosti od 17 let do 44 let. Pred akcijo so bili vsi na zahtevnem testu fizične sposobnosti v športni ambulanti, tako, da so štartali z garantiranim dobrim zdravjem.
Telesna teža se je presenetljivo normalno obnašala. Največ, do 5 kg v teku dneva sta izgubila dva udeleženca v drugi 240 km dolgi in najnapornejši etapi. Sicer pa so ostali shujšali dnevno okrog 2 kg, vendar so že naslednji dan tehtali svojo štartno težo. Nihče ni pomembno shujšal, še manj pa, da bi se zredil.
Krvni pritisk se je pri večini udeležencev gibal v nor-
malnih mejah, le eden je imel v prvi etapi zdravstvene težave, ki so se odražale v zvišanem pritisku, pisec tega članka pa je v drugi etapi zašel v krizo zaradi pretiravanja v prvi etapi - vožnja na Vršič brez sestopa s kolesa, ki se je tudi pokazala v kritičnem zvišanju pritiska. Obema se je pritisk uravnovesil v tretji etapi. Zaznavno zvišanje pri nekaj udeležencih pred ciljem je verjetno pripisati nervozi.
Psihično počutje je bilo izvrstno. Samo eden je bil na startu malodušen. Kasneje se je spreminjalo deloma odvisno od vremena, dva sta bila razočarana zaradi prehitrega tempa, ki je onemo-
Radioklub LT EMO Celje YU3EOP
Regijsko prvenstvo v amaterskem radiogonimetriranju
ARG (amaterska radiogonimetrija - lov na lisico) je v celjski regiji nova disciplina, ki jo razvijamo po letu 1980; sprva s skromnimi tehničnimi sredstvi in veliko napora, od lani, pa, ko smo v regiji nabavili komplet avtomatskih oddajnikov (vsak radioklub v regiji je kupil po enega), ki jih je v ta namen zgradila Zveza radioamaterjev Slovenije, so se pogoji za vajo in tekmovanja neprimerljivo izboljšali. Škoda le, da še vsi radioklubi niso opremljeni z zadostnim številom posebnih sprejemnikov za odkrivanje skritih postaj kar omejuje številnejšo udeležbo na regijskem prvenstvu.
Letos je radioklub LT EMO organiziral v sodelovanju z radioklubom Cinkarne Celje že tradicionalno pomladansko vajo v ARG dne 31.3.1984 na Gričku, ki je veljalo za izbirno regijsko prvenstvo za republiško prvenstvo 9. junija. Sodelovalo je 17 tekmovaclev (10 juniorjev in 7 seniorjev) iz treh radioklubov celjske regije (YU3DZA iz Žalca ter YU3DCC in YU3EOP iz Celja).
V kategoriji juniorjev, kjer je bilo treba odkriti 3 skrite oddajnike s pogojem, da je zadnji s številko 5, so prva tri mesta dosegli Rebernik Boštjan iz Žalca (27 minut) ter Korenjak Zoki (38 minut) in Majcen Uroš (56 minut) oba iz Celja.
Seniorji so iskali 5 oddajnikov; med njimi sta bila - prvi Kugler Zvonimir (44 min.) in drugi Mastnak Dušan (50 min.) oba iz RK LT EMO, tretji Zdovc Matej (61 min.) - izven regije, četrti Štraus Stane (66 min.) iz Žalca, peti Stopar Jože (86 min.), kateri ni našel ene postaje, šesti Butinar Rudi (58 min.), kateri ni našel dveh in zadnji Kovačevič Mijo, ki ni našel nobene skrite postaje v odrejenem roku.
Tekmovanje je pokazalo na očitno razliko dveh tipov sprejemnikov (starejši in novejši) ter nezadostno kvaliteto novih baterij, saj so nekatere odpovedale kmalu po startu -pokazale so se tudi težave v priključkih slušalk v sprejemnike. Tekmovanje je bilo uspešno tako za tekmovalce kot organizatorje in izvajalce, kar upamo, da se bo potrdilo na republiškem prvenstvu ter prispevalo k napredku te discipline v naši regiji.
Jesenska regijska vaja v ARG bo 30. septembra, organizirajo jo Laščani, upamo, da se je bo udeležilo še večje število tekmovalcev.
Vlado Šibila
gočal ogled številnih zanimivih krajev tekom poti. Zaradi psihične krize ni nihče odstopil.
Zdravstvene težave so se skoncentrirale v glavnem le na mravljinčenje v rokah, bolečine v vratni in križni hrbtenici ter krče v nogah. Običajne začetne kolesarske težave, kot hitrejše dihanje, znojenje, suha usta so pri večini minila po prvih 50 km v etapi, seveda so se vmes ponavljale ob hujših vzponih. Omenjene resnejše težave pa so nastopale po 100-150 km vožnje v etapi. Samo eden ni imel nobenih težav. Splošno prehladno obolenje se je pojavilo pri enemu po četrti deževni etapi. Nihče ni imel težav z odvajanjem blata ali seča kljub temu, da so ti predeli telesa pri kolesarju bolj izpostavljeni.
Količine popite tekočine so bile celo manjše kot je bilo pričakovati. Po predvidevanju ni nihče popil več kot 4 litre tekočin na dan, računajoč tudi tekočino v obrokih hrane. Pri tem je pomagalo razmeroma hladno vreme v času akcije.
Prehrana je bila v skladu s priporočili športne medicine (do neke mere). Med etapo ni bilo priporočeno uživanje piva. Kljub temu pa je nekaj ljubiteljev piva kršilo priporočilo brez resnejših posledic. V tretji etapi v Ptuju ni bilo mogoče dobiti dobrega toplega obroka, zato smo se morali zadovoljiti s kruhom, navadno salamo in čajem. Dva sta imela še posebej obilno in nemedicinsko prehrano. Rezultat tega nekontroliranega obroka je bilo tiš-čanje v želodcu in napihnjenost, eden pa je povračal.
Po zaključku akcije sicer ni bilo uradno spremljano zdravstveno stanje, kolikor je znano so vsi normalno prišli na svoja delovna mesta.
Od posameznih etap je prva zdelala enega udeleženca akcije, pisca tega članka je zdelala druga, ki jo je zato skrajšal za nekaj 10 km skupaj s še enim članom, ki je skrajšal etapo zaradi zdravstvenih težav. Enemu članu se je vrtelo v glavi v prvi etapi, kot je pripisal - zaradi piva.
Udeleženci lanskoletne akcije »1000 km po Sloveniji«
Kakšni so po vsem tem lahko koristni zaključki?
Starost udeležencev na taki poti nima bistvenega pomena s tem, da se upošteva logično mejo pod 14 leti in nad približno 65 leti.
Glede žensk ni mogoče postreči s konkretnim priporočilom, ker jih pač ni bilo v skupini. Po mnenju športne medicine bi isto pot zmogle s sicer krajšimi okrog 100 km dolgimi etapami.
Telesna teža oziroma bolje odstopanje od normalne teže ima podoben pomen kot leta starosti. V akciji sta najbolj zaostajala dva najtežja, kar je razumljivo, saj se poraba energije veča z vsakim kilogramom odvečne teže, obenem pa je to znak slabše splošne kondicije. Večji pomen ima obnašanje krvnega pritiska, kjer so tolerance najmanjše. Nimam dokaza, vendar tako dolge razdalje s takim tempom ne bi prevozili tisti, ki jim pritisk odstopa za nekaj črtic čez normalo, kar potrjujejo tudi zdravniki za srce in ožilje.
Predhodni temeljit pregled v športni ambulanti je neobhoden. Osnovni pregled ne zadostuje, ker ne pokaže zmožnosti za hujše obremenitve.
Poleg čimbolj popolnega zdravja je obvezno športno kolo z 10 ali več prestavami s tem, da je tudi uglašeno s telesnimi merami. Teža kolesa ima enako vlogo kot telesna teža.
Pred akcijo mora imeti udeleženec prevoženih vsaj 500 km na kolesu, kar garantira utrjeno zadnjo plat, dočim kondicijo lahko dobi z drugimi vztrajnostnimi športi, kot teki, smučanje. Posamezne etape ne bi smele biti daljše od 150 km za boljše rekreativne kolesarje. Poleg tega, da se s tem izognejo večini zdravstvenih težav, omogoča tudi pogled v okolico, krajše obiske znamenitosti krajev, izdatne vmesne relaksirajoče počitke in s tem seveda več užitkov in lepih vtisov iz dolge poti.
Prehrana mora biti strogo nadzorovana in po priporočilih športne medicine. Bolje trpeti lakoto kot zaužiti nekaj, kar zagotovo škodi. Tudi pijače morajo biti le tiste, ki so dovoljene. Pivo naj pije med etapo le tisti, ki se temu ne more odreči.
Zagotovljena mora biti tudi laična kontrola krvnega pritiska (vsak dan) in telesne teže (vsak dan zjutraj in zvečer). Spremembe dajejo namreč prvi signal za morebitne prehude napore, ki jih sicer kolesarji neradi priznajo, hkrati pa so pokazatelj ustrezne in zadostne prehrane. V nobenem primeru akcija ne sme služiti za morebitno shujšanje. Obleka mora biti seveda le kolesarska, posebno važna je majica, ki mora segati do sedala, da pokrije hrbet v prepognjenem položaju ter hlače, sicer nastanejo žulji v koraku že po nekaj 10 km. Zaradi izdatnega potenja mora biti več rezervne obleke, za hitre spremembe vremena z dežjem pa nepremočljiv komplet. Kolesarski čevlji so sicer boljši, ne pa nujni, tudi trpežni copati ustrezajo.
Nepogrešljivo je spremljevalno vozilo, predvsem pa spremljevalec, ki poskrbi za udoben nekolesarskidel akcije in rešuje vse tehnične zapetljaje.
Akcija naj bo v takem času, ko razumljivo ni premrzlo, vendar je bolje, da je nekoliko hladneje, kot prehuda vročina. Nas je predvsem zjutraj pošteno treslo nekaj 10 km, kasneje se pa itak z lastno odvečno toploto kompenzira hladnejši zrak. Akcija je uspela v pičlih petih dneh tudi zaradi razmeroma hladnega vremena.
Na koncu, vendar ne najmanj, je pomembno tovarištvo in pomoč med udeleženci s strpnim prilagajanjem zmogljivosti najslabšemu, brez žaljivih očitkov na račun značaja posameznika ali zaradi okvar na kolesu.
R. S.
Športne novice
V	okviru 90 športno rekreativnih akcij, ki potekajo ob 90-letnici naše DO je bilo do konca meseca aprila izvedeno že 28 akcij. 29. akcija je potekala med prvomajskimi prazniki, izvedli pa so jo člani taborniškega odreda »DVEH LEVOV«. Na Gričku so postavili tabor, v katerem so se urili v taborniških veščinah, spoznavanju taborniškega življenja in še marsičem drugem, kar je koristno za mlade tabornike. Taborili so od 27. 4. do 2. 5.
* * *
Končano je interno prvenstvo DO v odbojki. Sodelovalo je 12 moških in 3 ženske ekipe. Med moškimi je zmagala ekipa TOZD Vzdrževanje pred ekipo TOZD Kotli, pri ženskah pa je bila najboljša ekipa TOZD EOF, druga ekipa DSSS in tretja ekipa TOZD Posoda.
* * *
25. marca se je 14 ljubiteljev smučarskega teka iz naše DO udeležilo organiziranega izleta v Logarsko dolino. Na tekaškem maratonu je sodelovalo 250 tekačev. Prvim trem najboljšim na 44 km dolgi progi je naša DO podelila posebne emajlirane pokale.
* * *
V	času od 26. marca do 19. aprila je potekalo prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu - II. krog. Sodelovalo je 23 tekmovaclev. Med starejšimi člani je bil najboljši Končan Konrad, med člani Kristan Roman, med članicami pa Vovk Maca.
* * *
18. in 19. aprila je potekalo na strelišču v učilnici interno prvenstvo DO v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 58 moških in 10 žensk. Med moškimi ekipami je bila najboljša ekipa strelcev iz DSSS, na drugo mesto se je uvrstila ekipa TOZD Radiatorji, tretje mesto pa so osvojili strelci iz TOZD Posoda. Pri ženskah je bila najboljša ekipa iz DSSS pred ekipo TOZD Posode in ekipo EOF (ERC, Odpreski, Frite). Med posamezniki se je najbolje uvrstil Štrajher Jože, pri ženskah pa Žučko Vanja.
* * *
21. marca je bil organiziran tradicionalni, letos že šesti prvomajski šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 7 celjskih ekip in 7 ekip iz drugih krajev Slovenije.
Prvo mesto je osvojila ekipa Ingrada iz Celja, na drugo se je uvrstila ekipa šahistov Pionirja iz Novega mesta, tretje mesto pa so zasedli šahisti Gorenja iz Titovega Velenja. Naša ekipa je zasedla 8-9 mesto, kar je v tako močni konkurenci še vedno odlično. Za ekipo naše delovne organizacije so nastopili: Franci Gazvoda, Martin Škoberne, Šalih Durdevič in Stane Perti-nač.
* * *
V	okviru športnih prireditev so v TOZD Kotli izvedli 29. marca prvenstvo posameznikov v veleslalomu.
* * *
Delavci TOZD Kontejner so se 11 . aprila pomerili v kegljanju na 200 lučajev z ekipo DO Žična. Boljša je bila Žična.
* * *
Kegljaška ekipa Emajlirec je odigrala zadnje kolo v II. regijski ligi, osvojila 10 točk in zasedla mesto v sredini lestvice, kar je precejšen uspeh, saj ni nihče planiral tako solidne uvrstitve.
* * *
Končano je tudi tekmovanje v I. regijski ligi, v katerem je ekipa kegljačev EMO zasedla mesto v samem vrhu lestvice najboljših. Sedemkrat so slavili, štirikrat pa so bili poraženi.
* * *
SZP Zavarivač Vranje, ki deluje v okviru našega RŠD je organiziral 8. aprila turnir v malem nogometu in kegljanju. Sodelovale so 4 ekipe iz Celja in Maribora (3 ekipe Zavarivača in 1 EMO). V malem nogometu je bila najboljša ekipa Zavarivača (Montaža Maribor), v kegljanju pa je bila najboljša ekipa EMO.
Članice na prvenstvu EMO:
Od leve proti desni: Klinar, Vovk, Antončič, Kužina, Zupanc in Tominc
Posamezno prvenstvo EMO v namiznem tenisu
Tekmovanje je potekalo skupini so igralci še enkrat 4. Lekič (DSSS), 5. Potoč-od 26. 3. 1984 do 19. 4. igrali vsak z vsakim po Ber- nik (vzdržev.), 6. Kršlin (kot-1984 v dveh krogih. Od pri- gerjevem sistemu.	li), 7. Cerič (zavarivač), 8.
javljenih 54 jih je tekmovalo Končni vrstni red po kate- Krempuš (ERC), 9. Peternel le 23. Razvrščeni so bili v tri gorijah za leto 84 pa je na- (DSSS), 10. Gajšek (SIT), starostne kategorije: st. čla- slednji:	11. Dimitrijevič (zavarivač),
ni, člani in članice. Po izločil- gt	¡.	12. Vipotnik (zavarivač), 13.
nem sistemu skupin (iz vsa- '	'	Mešič (zavarivač).
ke skupine po 4 izgralci-ke, 1- Končan (F. K. EMO), 2. Aiani__. sta se vedno 2 uvrstila-i na- Resinovič (ERC), 3. Kovačič
prej v višjo skupino, ki je na (emokont.), 4. Valentič 1. Vovk (DSSS), 2. Kužina koncu zopet tvorila 4 igral- (emokont.), 5. Leben (poso- (kotli), 3. Antončič (kotli), 4. ce) vse do finalne skupine da), 6. Tominc (kotli), 7. Bu- Klinar (kotli), 5. Zupanc (poso igralci v skupinah igrali ser (posoda), 8. Žvižej soda), 6. Tominc (SIT), vsak z vsakim vendar z niko- (DSSS), 9. Sušin (kotli).	Tekmovanje je na splošno
murveč kot le enkrat. Topo-	bilo zelo kvalitetno kljub
meni, da se je medsebojni1' am"	temu, da so manjkali neka-
rezultat prenesel v nasled- 1. Kristan (kotli), 2. Pesan teri dobri igralci iz pretekle-njo skupino. Samo v finalni (posoda), 3. Dvoršek (kotli), ga obdobja.	k. R.
Naše črne točke
Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu aprilu 1984.
Dne 6. 4. 1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti:
TOZD posoda
Tovornik Alojz - zapuščanje del. mesta in delovne organizacije - opomin;
Dujlovič Peter - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev;
Ojsteršek Franc - povzročanje pretepa - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Lahk Mirko - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev;
Čalasan Srečko - neupravičeni izostanki z dela - opomin;
Kastelic Robert - zapuščanje delovnega mesta in DO - opomin;
Hodič Ismet - neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin;
Jeseničnik Alojz - neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin.
TOZD emokontejner
Horvat Stjepan - odklonitev del. naloge - javni opomin;
Ašanin Milomir- malomarno opravljanje del. dolžnosti, fizični obračun, vinjen na delu, povzročitelj materialne škode - prenehanje delovnega razmerja;
Delovna skupnost SS
Jazbinšek Jože - vinjen na delu, malomarno opravljanje del. dolžnosti - javni opomin; Štabus Simon - fizični obračun - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mes.; Radojkovič Tomce - fizični obračun - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mes.
TOZD odpreski in avtokolesa
Podergajs Darko - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja.
Dne 9. 4. 1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti:
TOZD kotli
Pinter Zdenko - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja; Zorko Leopold - kraja - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev; Jeler Leopold - vinjen na delu - javni opomin.	Pravna služba
DELAVSKI SVET DO EMO Komisija za odlikovanja in priznanja
V skladu z določili Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanja, Komisija za odlikovanja in priznanje razpisuje
NATEČAJ
za zbiranje predlogov za priznanja, ki jih za posebne uspehe po-
Upokojili so se
Pungaršek Marija (29. 7.1933) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave - kleparski oddelek. Zaposlena v EMO od 15.6.1961. Upokojena na lastno željo 31. 5. 1984
Križnik Janez (31. 7. 1926) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave -alu oddelek. Zaposlen v EMO od 16. 11. 1959. Upokojen 15. 4. 1984
Sporočilo
sodelavcev
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata emajlirnice TOZD Posoda (oddelek univerzal in sortir-ke) za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na lepe trenutke, katere smo preživeli skupaj.
V prihodnje želim vsem v kolektivu mnogo delovnih uspehov.
Rozalija Petek
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotove posode, enako vsem ostalim za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na leta, ki sem jih preživela v kolektivu.
Vsem pa želim ob nadalj-nem delu še veliko zdravja in delovnih uspehov.
GOLEČ Jožica
ZAHVALA
Vabilo k sodelovanju
Ob boleči izgubi drage mame
BELINA Katarine
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posode - Montaža za darovan venec ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Anica z družino
Moški pevski zbor DPD Svoboda Celje - Gaberje vabi ob 65-letnici obstoja k sodelovanju vse člane delovne organizacije EMO, ki jim je v veselje zborovsko petje.
Vse, ki želijo z nami sodelovati, obveščamo, da nas lahko obiščejo ob ponedeljkih ali četrtkih ob 19. uri v domu Svobode.
Veseli bomo vašega obiska, še bolj pa v bodoče naših skupnih uspehov.
Vsa morebitna vprašanja oz. nejasnosti v zvezi z delom v zboru lahko razrešite pri predsedniku zbora tov. Oštir Emilu (interni telefon 252).
DPD Svoboda
Emajlirec
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najinega dragega očeta ŠTOR FRANCA
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, še posebno se zahvaljujeva sodelavcem v TOZD Emo-kontejner, vodstvu DO, področju proizvodnje in razvoja in službi prodaje za darovano cvetje in pomoč. Zahvaljujeva se tudi godbi na pihala EMO.
Žalujoča hčerka Rozika in sin Franci z družinama
deljuje DO EMO in sicer:
-	plaketa
-	posebna plaketa
-	zlati znak
-	pismeno priznanje
Pogoji za podelitev so zajeti v členih 9,10,11 in 21 Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanje.
Rok za oddajo predlogov je 30 dni od dneva objave. Predloge sprejema Kadrovsko splošno področje.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz montaže - TOZD Posoda za prekrasno in dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin.
Vsem članom kolektiva pa želim še naprej veliko medsebojnega razumevanja, osebne sreče ter mnogo uspehov pri nadalj-nem delu.
Franci GOLEŽ
Obvestilo
Ribiška družina Celje obvešča vse ljubitelje ribolova v Šmartinskem jezeru, da je možno nabaviti dovolilnice za ribolov na naslednjih prodajnih mestih:
Koprivnik Marija - Ribiška koča ob Šmar
tinskem jezeru (polotok Brezova);
Žlaus Ana - Loče 8, Šmartno v Rožni dolini;
Apotekar Olga - Šmartno v Rožni dolini
41/b;
Tepež Zinka - Runtole 3, Škofja vas;
Kruleč Elizabeta - Runtole 7, Škofja vas;
Jamnišek Irena - Bife Šmarjeta pri Celju;
TTG Celje - Železniška postaja, Titov trg 1;
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Humor
Obratovodja pride zvečer nepričakovano v tovarno in vidi vratarja, kako v kotu vratarnice sladko spi. Zbudi ga in ošteje:
»Zakaj pa ne spite raje doma?«
»Ah« zavzdihne vratar. »Saj bi veliko raje šel spat domov - toda služba je služba«.
* * *
Janezek se vozi v spalniku na spodnjem ležišču. Medtem, ko se starša v temi na zgornjem ležišču zabavata, pade na ubogega Janezka kovček. Ta se zbudi in zavpije:
»Ni preveč lepo in duhovito spravljati nove otroke na
svet z uničevanjem obstoječih«.
* * *
Delavec Franci prosi ob-ratovodjo, da bi lahko šel uro prej domov z dela, ker bi rad šel na tetin pogreb.
»Ne, ne, ni govora!« kategorično odvrne obratovodja.
»Na prejšnjem tetinem pogrebu je bilo 15 tisoč žalujočih ... Sicer pa bodo zvečer tako pokazali posnetek tekme...«
* * *
»Kako se kaj počutiš v novi službi?«
»Hja, bojim se, da se bom težko vživel v novi kolektiv«.
»Zakaj pa?«
»Zdravnik mi je prepovedal piti alkoholne pijače!«
Sodoben transparent.
Modre in manj modre
Preden smo v naši delovni organizaciji uvedli »drseči« delovni čas smo se dodobra seznanili z drsečim gospodarjenjem.
* * *
Težko je, če nimaš strehe nad glavo. Pri nas v EMO pa je še težje. Streho imamo, glave pa ne.
Ni vse zlato kar se sveti, četudi je tako zapisano v naših samoupravnih sporazumih.
* * *
Vsi v EMO vseprek zatrjujemo, da je položaj naše delovne organizacije v Jugoslaviji še kar ugoden. Sedemnajstega pa se držimo za glavo...
* * *
Trinajstica je v naši DO resnično najnesrečnejša številka. Kljub častitljivi devetdesetletnici naši delavci trinajstih plač niso nikoli poznali.
* * *
Na nekaterih naših sestankih proizvedemo več škarta kot v najmanj rentabilni proizvodnji.
* * *
Ob boljši plači mnogi pozabijo na grožnje in obljube. * * *
Birokracijo dobiš, če oblast križaš z neumnostjo. * * *
Prav je, da v naše organe volimo vedno nove ljudi, samo žal se še vedno pojavljajo ista imena.
* * *
Nekateri naši vodilni delavci delajo zadnje čase v takšni tajnosti in vse tako strogo zaupno, da še sami ne vedo več kaj delajo.
»Ko bom šel v pokoj, tri dni ne bom delal popolnoma nič drugega, kot sedel v gugalniku«.
»In kaj boš po tistem?«
»Začel se bom gugati«.
* * *
Sodnik obtoženemu:
»Sodelavca v tovarni ste grozno obdelali. Kakšno orodje ali orožje ste pa uporabljali?«
Obtoženi užaljeno: »Oprostite, to je bilo čisto ročno delo«.
* * *
Brane sprašuje sodelavca:
»Ali ti veš kaj je to kleptomanija? Se je lahko nalezeš?«
Slavko mu odgovori: »Ne kradeš!«
* * *
Sodelavec Lučo se je vrnil s službenega potovanja:
»Ljudje, to je vendar nekaj nezaslišanega! Komaj sem stopil na vlak, že so mi ukradli denarnico«.
»Ja, zakaj se pa čudiš? To je bil vendar ekspresni vlak«.
* * *
Ernest, ki služi vojake v Makedoniji, je pisal prijatelju:
»Tukaj sem že več kot eno leto, na dopustu še nisem bil, ves ta čas tudi žene nisem videl, pa je kljub temu zanosila. Kaj na storim?«
Prijatelj, ki je bolj vesele narave je odpisal:
»Zapoj si pesmico: Ko so fantje proti vasi šli...«
Vse poti vodijo v Celje.
»V življenju sem dosegel vse, kar sem želel«.
»In kaj ste želeli doseči?«
»Nič«.
* * *
Stara dama pri devetdesetih je zvedela, da se vnukinja ukvarja z najstarejšo obrtjo. Zamišljeno pomežikne rekoč: »Ja, ja saj je bila že od nekdaj vesela punčka«.
Dva lenuha se pogovarjata:
»Kdaj pa zjutraj vstaneš?«
»Ko mi prvi sončni žarek posije v sobo«.
»Ja, tako zgodaj si že na nogah?«
»Kako, zgodaj? Moja soba je obrnjena na zahod!«
Inovator.
»Kam pa tako dirjaš Marko?«
»Domov. Moram kuhati in sem že pozen«.
»Kaj je tvoja žena mogoče bolna?«
»Kje pa! Lačna!«
Sodelavec Matjaž je obljubil šefu, da ne bo več zamudil v službo. Svojo obljubo drži. Zdaj sploh ne hodi na delo.
Pogovor med sosedi:
»Zelo mi je žal, da so včeraj moji piščanci ušli na vaš vrt in pozobali posejano seme«.
»To ni nič hudega, moja mačka je te piščančke požrla!«
»Ja, saj gre vendar vse kot po maslu ... Jaz sem namreč vašo mačko maloprej povozil!«
»Ne, kar je preveč, je pa preveč«, stoka mladi mož in gleda svojo preštevilno družino.
»Vsako leto en otrok. Tako ne gre več naprej! Od jutri dalje bom spal na verandi!«
Tudi njegova žena je zaskrbljena: »Ja, če misliš, da bo to kaj pomagalo, bom tudi jaz postavila svojo posteljo tja!«
x
»Pet let ste živeli na istem mestu v zadovoljstvu svojih predstojnikov, čemu želite spremembo?«
»Veste, o tem nerad govorim, a če vztrajate vam zaupam, da sem bil pomiloš-čen!«
x
»Tovariš, vi pa niti niste tako neumni, kot bi človek presodil na prvi pogled«
»No, vidite, v tem je razlika med nama«.
»Vlado, nikar mi ne škili v karte!«
»Le čemu bi ti škilil vanje? Saj sem jih vendar jaz delil...«
* * *