465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Zgodovinski ~asopis 50, 1996, {t.1, 145–146.
Dr. Anka Vidovi~-Miklav~i~ – sedemdesetletnica
Ob zadnjem jubileju kolegice znanstvene svetni-
ce dr. Anke Vidovi~-Miklav~i~ sem zapisal, da ka‘e
ob~udovanja vreden znanstveno-raziskovalni ustvar-
jalni zagon, z zadovoljstvom pa ugotavljam, da enako
ugotovitev lahko poudarim tudi ob njeni sedemdeset-
letnici. Tudi po upokojitvi leta 1999 redno prihaja na
In{titut za novej{o zgodovino, kjer deli svoj delovni
kabinet s {e dvema zaslu‘nima in{titutskima upoko-
jencema, znanstveno svetnico dr. Milico Kacin-Wohinz
in znanstvenim svetnikom dr. Francetom Kresalom.
V t.i. »upokojenskem« kabinetu vlada zagnano delov-
no vzdu{je, ki ka‘e, da konec delovnega razmerja pri
zgodovinarjih ne pomeni take prelomnice kot pri
ve~ini drugih poklicev. Anko Vidovi~-Miklav~i~ red-
no sre~ujemo v ~asopisnem oddelku Narodne in uni-
verzitetne knji‘nice, v {tudijski sobi na INZ, kjer so
nam na voljo tudi osrednji ~asniki za obdobje med vojnama, ter v arhivskih in drugih ustano-
vah, kjer prizadevno zbira in preu~uje gradivo za nove raziskovalne teme. Ob tem naj pouda-
rim, da se na{i jubilantki pozna, kako je kot strokovni vodja bibliografske skupine na nekdanjem
In{titutu za zgodovino delavskega gibanja najprej opravljala dokumentacijske naloge in si je
prek njih pridobila dragocene izku{nje na hevristi~nem podro~ju. Posebna odlika njenih del
je prav dejstvo, da temeljijo prete‘no na preu~evanju razli~nih virov.
K biografskim podatkom, ki sem jih navedel od {estdesetletnici, naj dodam le dva, in
sicer, da je Anko Vidovi~-Miklav~i~ senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta
1998 izvolil v naziv znanstvene svetnice in da se je po petintridesetih letih dela na IZDG–
INZ upokojila. Od nad 120 bibliografskih enot iz obdobja 1968-1995 sem v jubilejnem ~lanku
ob {estdesetletnici1 poudaril zlasti pomen dveh monografij. V nagrajenem delu Slovenski
‘elezni~arji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini (1980, 471 str.) je osvetlila
oblike narodnoosvobodilnega boja ‘elezni~arjev, ki je bil zaradi narave njihovega dela pose-
bej pomemben. Kot mentor doktorske disertacije Mladinske organizacije in gibanja v
me{~anskem taboru na Slovenskem 1935–1941 sem v oceni leta 1992 poudaril njene vsebin-
ske in hevristi~ne odlike ter pomen za slovensko zgodovinopisje med vojnama. Ko je po
predelavi in dopolnitvah leta 1994 iz{la pod naslovom Mladina med nacionalizmom in kato-
licizmom: pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberal-
no-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije (XXVI
+ 265 str.) je do‘ivela pohvalne odmeve v recenzijah. Omenimo naj le zadnjo oceno, ki
ugotavlja, da je to delo »v bistvu prvi podrobnej{i pregled slovenske zgodovine v tridesetih
letih 20. stoletja, saj avtorica ne obravnava le mladinskih gibanj …, ampak tudi vrsto osrednjih
466 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vpra{anj tedanjega politi~nega dogajanja. Nekateri dejavniki so v knjigi prvi~ sistemati~no
in kriti~no predstavljeni …«2
Ta monografija je bila Anki Vidovi~-Miklav~i~ tudi pomembno izhodi{~e za nadaljnje
raziskave v zadnjem desetletju, v katerem je svoj znanstveno-strokovni opus obogatila za
skoraj dve petini enot in sedaj obsega okoli 200 razli~nih del, od samostojnih publikacij,
razprav, strokovnih ~lankov, bibliografij do recenzij in poro~il. V njih je obravnavala po-
membno idejno-politi~no, organizacijsko in akcijsko problematiko v katoli{kem, liberalnem
in socialisti~nem taboru, posebej pa naj omenimo prikaze mladinskih, kme~ko-stanovskih,
narodnoobrambnih in ‘enskih gibanj, v kronolo{kem pogledu pa je prikazala ‘ivljenje Slo-
vencev v prvi Jugoslaviji s poudarkom na tridesetih letih.
Navedemo naj le nekaj dose‘kov zadnjega obdobja. Med razpravami naj posebej opozo-
rimo na osvetlitev idejnopoliti~nega zna~aja Slovenske ljudske stranke v drugi polovici tri-
desetih let ter duhovne vloge Ehrlicha v stra‘arskem gibanju in odnosa {kofa Ro‘mana do
njega. V delu Preteklost sodobnosti (1999) je med izbranimi poglavji iz slovenske novej{e
zgodovine prikazala politi~ne in idejne zna~ilnosti na Slovenskem v obdobju 1929–1941.
Tehten je dele‘ jubilantke v velikem projektu INZ Slovenska novej{a zgodovina: od progra-
ma Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992 (2005).
V tem pomembnem delu slovenskega novej{ega zgodovinopisja je za ~as od kraljeve {esto-
januarske diktature leta 1929 do aprilske vojne leta 1941 obdelala 12 tem iz zgodovine vseh
treh tradicionalnih politi~nih taborov ter tudi politi~na gibanja zunaj njih, tako tudi ljudsko-
frontno in narodnoobrambno gibanje. Za zadnje knjige Enciklopedije Slovenije je napisala
nad 20 gesel, s skupaj 58 prispevki pa sodi med tiste zgodovinarje, ki so obdelali zanjo
najve~ tem. Rezultate svojih raziskav je podala tudi v ve~ preglednih ~lankih v reviji Zgodo-
vina v {oli. Zna~ilnost jubilantkine raziskovalne dejavnosti v zadnjih letih so tudi krajevno-
zgodovinske razprave o politi~nem ‘ivljenju in drugem dogajanju v posameznih okrajih in
ob~inah v obdobju 1929-1941. Mikro{tudije o devetih okrajih in treh ob~inah so dragocene
zlasti zato, ker osvetljujejo posebnosti posameznih manj{ih obmo~ij, ki v splo{nih orisih ne
morejo priti dovolj do izraza. Anka Vidovi~-Miklav~i~ je objavila svoje razprave v vseh
osrednjih slovenskih zgodovinskih revijah ter v {tevilnih jubilejnih in tematskih zbornikih.
Tudi v zadnjem ~asu je nastopala z referati na simpozijih, tako na Ro‘manovem in Ehrlicho-
vem simpoziju v Rimu, na posvetu ob 60-letnici OF, na zborovanju slovenskih zgodovinarjev
in na posvetu o Angeli Piskernik. [tevilna jubilantkina dela zadnjega desetletja so nov drago-
cen prispevek k novej{emu zgodovinopisju ter jo uveljavljajo kot pomembno raziskovalko
slovenske zgodovine med prvo in drugo svetovno vojno.
Za bogato znanstveno-raziskovalno delo zaslu‘i Anka Vidovi~-Miklav~i~ vse priznanje.
^eprav imam status sedemdesetletnika le kratek ~as, naj ji zaupam, da ta jubilej pri udejanjanju
delovnih na~rtov ne pomeni predaha. Jubilantka pa na~rtuje {e veliko novih raziskav. V ime-
nu sodelavcev, kolegov in prijateljev na{i Anki iskreno ‘elim, da bi uspe{no uresni~evala
svoje raziskovalne in osebne ‘elje tudi v prihodnje.
M i r o s l a v  S t i p l o v { e k
2 Walter Lukan, Zgodovinopisje o Slovenski ljudski stranki: za obdobje od za~etka leta 1980 do konca Kraljevi-
ne Jugoslavije leta 1941, Histori~ni seminar, Zbornik predavanj 2001–2003, {t. 4, Ljubljana 2003, 202–203.