SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
V tretji številki zagrebškega časopisa Umjetnost riječi je objavljena ocena knjige Iva Frangeša Zgodovina hrvaške književnosti. Vinko Brešič jo je prebral na sestanku Sekcije za literarno teorijo Hrvaškega filološkega društva. Knjiga je izšla v sozaložništvu Matice hrvatske iz Zagreba in Cankarjeve založbe iz Ljubljane. Stipe Botica piše o ustvarjalno izraznem preokretu k metaforizaciji v romantiki, pri čemer izhaja iz ustvarjalnosti pesnika Luka Botica, ki je v svojem delu prepletal metonimijske in metaforične slogovne prijeme. Goran Stanivukovič je napisal razpravo o literarnih zvrsteh v luči angleških renesančnih poetik.
*
V dvojni številki mostarskega časopisa Most piše Razija Lagumdžija o Selimovi-čevi knjigi Derviš in smrt kot o knjigi o dogmi in življenju. Avtorica je svoj prispevek zasnovala kot esejistični dialog s pisateljem. Nenad Radanovič je svojo novelo naslovil Hiša. Izzivi negativne antropologije je naslov sestavka Sačirja Fi-landra, ki ga je napisal kot prispevek k osvetlitvi filozofskih podmen drame Alija Isakoviča z naslovom Upor materije.
*
V dvojni številki (66-67) bijelopoljske-ga časopisa Odzivi so v uvodu objavljene pesmi Srečka Kosovela, ki jih je skrbno in s posebnim posluhom za melodijo Kosovelove pesniške govorice prepesnil Špiro Matijevič. Dodal je tudi informativni zapisek o našem pesniku. Spiro Matijevič je s skupnim naslovom Trudno sanjajoči bori prevedel šest značilnih Kosovelovih pesmi. V nadaljevanju objavlja Vuk Minič črtico z naslovom Na ravnici. Jovan R. Bojovič piše o nedavno izšli Prvi zgodovini bjelopoljskega kraja, ki jo je napisalo šest izvedencev z raznih področij .
V  časopisu Pannonia, št. 3, ki izhaja v Železnem, zasledimo poročilo Leva Detela o srečanju v Brezah, namreč o zborovanju pisateljev iz enajstih evropskih dežel. Izmed prispevkov iz naših logov omenimo vsaj še dva: Ivan Ivanji piše o gradnji velike pravoslavne cerkve na Vračaru v Beogradu in o svetovnem uspehu jugoslovanskega pisatelja, namreč Milorada Paviča z njegovim Hazar-skim besednjakom. O dunajskih modernistih pri Hrvatih in Srbih piše Katalin Hegediiš Kovačevič.
A. A.
218