poštnina ptoCoaa v gotovini Domoljub - —- ~ ------— Četo 52 • Šiev.44 V Cjubljani, 2. novembra 1939 Dosedanjim in novim naročnikom ..Domoljuba a' Naš prvi klic, da naj bi dosedanji naročniki »Domoljuba« skrbeli za nore naročnike, ni ostal brez uspeha. Mnogi so hiteli, da odgovore našemu vabilu, dosegli so uspehe in pridobili veliko novih naročnikov. Zahvaljujemo se jim! To nam dokazuje, kako so vzljubili naš »Domoljub« in kako ohranjajo svojo naklonjenost do najobsežnejšega in najbolj razširjenega tednika med Slovenci. Za nizko celoletno naročnino (36 din skupni oziroma 38 din posamezni naročniki) Vas vsak teden obiskuje zvest prijatelj, ki Vam daje v živahni besedi pregled o vseh zanimivih svetovnih in domačih dogodkih. V gospodarstvu je zvest vodnik brez primere. V številnih povestih prinaša pošteno vedrilo v slovenske družine. Skoraj leto pa je že, kar oživlja n a d v e h straiuehpisa-na poročila z lepimi slikami, katerih bo še več ob večjem števila naročnikov. Zvestoba, kot so s svojim delom pokazali mnogi naročniki do »Domoljuba«, nam daje pogum, da bomo v bližnji bodočnosti list še zboljšali in še bolj vsebinsko razširili. Vabimo pa prav vse naročnike brez Izjeme, da se odzovejo našemu vabilu za pridobivanje novih naročnikov, kajti v današnjih časih je treba sodelovanja vseh za ff vzvišena načela, ki jih prinaša naš »Domoljub«. Čim večja bo družina »Domoljubo-vih« naročnikov, tem bolj bo enoten slovenski narod. Zavedajjno se vsi, zlasti v današnjih dneh, da so bralci »Domoljuba« velika, močna družina, ki popolnoma razume veliko korist boja na nravnostnem in narodnem polju. Doba, ki jo preživljamo, je polna hudih dogodkov okoli nas in zahteva najboljših, značajnih ljudi z jasnim pogledom na dogajanja v domovini in v svetu sploh. Dvig naročnikov nam dviga zaupanje v pot, ki jo je do sedaj hodil »Domoljub« in ki jo je kazal vedno In jo v bodoče 5e vedno želi kazati svojim zvestim bralcem. Dragi prijatelji naročniki! Na Vas se zanašamo in upamo, da se boste praV vsi še dalje šrtvevali za to, da nam v letošnjem letu pridobite veliko novih naročnikov. Nagrade, ki smo jih razpisali, so le naj-skromnejši izraz naše hvaležnosti za Vašo naklonjenost. Mnogi, ki ne zmorejo skromne naročnine, bodo lahko postali brezplačno stalni naročniki z vsemi pravicami plačujočih (torej bodo imeli tudi pravico po požarne podpore 1000 din), če nam pridobe pet novih naročnikov. Vsem, ki se žrtvujejo za to, da bi se družica »Domoljubovih« naročnikov povečala, se vnaprej toplo zahvaljujemo! Za zahvalno nedeljo 1939 Ko smo lansko leto kopali krompir, so že bili med nami hujskači, ki so govorili, češ ali j je še vredno krompir kopati, ko ga pa ne boste več mogli jesti. Tam na Štajerskem — tako so oznanjevali svojo besedo okrog Kamnika — ali pa tam pri Kranju, torej vsaj v ; taki oddaljenosti, da so bili lahko prepričani: i »Nihče ne bo hodil gledat, na besedo nam | bodo verjeli...«, so sejali seme malodušnosti ! in obupanja. Ko smo spomladi sadili krompir, se je ponavljala ista beseda in ista grožnja: Cemu bi za sovražnika krompir sadili I Radovedni smo, kako so ti »kvaražugo-ni« prerokovali tam okoli Kranja, tam doli po lepem Dolenjskem in drugod. Zdi se nam, da so povsod oznanjevali brezdelnost in brezdelje v taki daljavi, da so bili prepričani: Ljudje se zanašajo na našo »pošteno besedo« in potem mirna Bosna I Ljudje božji! S kakšnimi občutki bi Mli praznovali vi letošnjo zahval" j nedeljo, č<> bi bili nasedli tem in podobnim zapeljivcem! Zahvalna nedelja, konec težavnega poljskega dela in vi bi stali pred grozečo zimo ln gledali v prazne shrambe. Tako sta se pa kljub tem lažnjivim prerokom naših dni vendar le lotili dela in ste danes zadovoljni, da jim niste nasedli in da jih niste poslušali. ■Vaše shrambe so pril'*-o bar zadosti polne. Samo če niste, preveč pridelka pretvorili v alkohol. Tudi zoper to bi pameten človek nič ne rekel, če bi ne bil v dno duše uverjen, da večina" naših ljudi ne zna uživati alkohola in kar je z njim v zvezi. Dokler sod drži, vli- vajo vase v ogromnih množinah, da kar od mize teče, ko pa sod popusti, potem pa stra-. dajo oziroma kupujejo tisti peklensko smrdeči špirit. Kaj pa če bi bile vaše shrambe prazne? Vidim in poslušam podpihovalce, ki hodijo okrog vas in vam prigovarjajo s sladko besedo, češ občina le mora preživljati. Kolikokrat danes slišimo podobno besedo. In koliko jih je, ki se do greha hočejo okoriščati z občino. Premnogim je danes občina molzna krava, ki naj samo daje in daje, nihče pa ne vpraša, kaj je občina in od kje naj jemlje. Občina te mora preživljati! To je naravnost komunistovsko načelo! Kdor tako govori in uči, pa je sam. krepak in zdrav in zmožen zaslužka, tak, če ni naravnost 1—nunist, je pa komunistov brat. Zajedalec na zdravem telesu lastnega naroda 1 Včasih smo peli in govorili, da le tisti Človek kaj velja, ki obleko vso domačo ima. Danes ta beseda skoraj nima več veljave. Se dolgo bo p" esnična beseda, da tisti človek kaj velja, '! sam "Oživljati zna. Ki ne zajeda svoje občine, ki noče živeti na račun drugih, ampak samo na svoj lasten račun... Zahvalimo se letošnjo zahvalno nedeljo , za zdravo pamet, ki nam jo je Bog dal, da nismo nasedli zapeljivim besedam tistih, ki so videli povsod samo vojsko in beg z domaČe zemlje, zahvalimo Boga za svoje lastno zdravje, da se nam ni treba posedati za občinsko mizo in se prehranjevati na »»roško svojih soobčanov... Kaj pa vojna? V preteklem tednu ni bilo na nobeni fronti, ne na kopnem, ne v zraku in ne na morju pomembnejših dejanj. Zahodna fronta je povsem mirovala. Letalskih napadov ni bilo ne z ene, ne z druge strani. Le mnogo letalcev nemških poškodovanih bombnikov, ki so oni teden napadli Anglijo in so pozneje popadali v morje, so pretekle dni pobirali po Severnem morju. Na morju je delovanje nem* ških podmornic naraslo. Potopili so pet angleških ladij (22.000 ton) in več nevtralnih ladij. Tudi dve nemški križarki delujeta proti angleškim trgovskim ladjam vzdolž vseh obalnih voda obeh Amerik. Borba proti podmornicam se je nadaljevala. Potopljeni sta bili po angleških virih dve podmornici. Angleško vojne ladje pa so zaplenile pet nemških ladij s tovorom vred (28.000 ton), tako da je Anglija na dobičku. Proti koncu tedna so se širile novice, da pripravlja Nemčija veliko ofenzivo na zapadu. NI pa jasno, proti komu. Veliko čet se je zbralo blizu nizozemske ia belgijske meje, nekaj tudi na švicarski mejU 0tn« V (juva*. >iik«, tod« «e >t TtrfU na* je TiirgftaJs k kt i« j <1/. Kvroš»* pn-bm! v dunajskem paritKinstrt* j %'UkUUU, 4a » cj'; fc te* j* k. v«tje it«-Wle narocUuh drla*. C*t» m- *e fafiege due obii«*ali no»o vi» oktobra je fcrvaški W edini iali me- i Ju^otik/viuji t,ogJ*«iio sklenil, da m; >ufcj«ja4« ttSii, tigtti in »»»»(it zaMe hov« fevjjenje. ki I »m do»ed«»fjj «Srž*vtK»pr*v«j odnofeaji ia zveze M/ g» pok!ii.»i»( ti* d»(i Ž* voditelje u* Krskove«/ postrebu, k« ie od isfawti «trtex»u fcivveotfteuu (Ji i u zaklical: »Dvignite gi*- zak*j vabe odre&MBje ju bi iz*.* Ifantail je pr*va tiha revolucija, fjuddto glasovanj)-. ko ae Je kijub vsemu pritisku bloveiitki narod ter*fc»>l za osvoboditev I« združitev j; brati Jlrvati in Hibi. l'r\c tvo-hod»»e m »je »e pojavile rj* obzorju fzčrpa-ue in utrujene slovenske domovina. in ko je dr. KoroSee cesarju Karla, ki je »ku4ai u« vsak način ohraniti babsburfko monarhijo, i<;k*l zgodovinske bet**}«;: »Vaše Veli/Mnrtyo, ptnpij7.no ji,< je postalo vsem Jasno, da svobodne zarje ne bodo ostale samo ;ia obzorju, ampak da »e bodo uresničite fn zasijal*- kot »vet«! dan od Triglav« pa vse d« Gorjancev J« ravnega Prekmurja, pa do Soče In Zlle in Oospesvete. Habsburška monarhija je trepetala v Mnrtuib krčili, ki »o Jih povzročili v veliki meri tudi dogodki na bojišču. Velika nemška ofenziva na zahodu je bila zlomljena in po prihodu ameriSkih čet na zahodno fronto se je začel* protlofenziva, ki je kmalu vrgla Nemčijo dale/ nazaj. Habsburški armadi se ni godilo nič bolje. Doživljala Je tudi poraz za porazom. Zunanjemu razpadu na frontah Je aledll tudi notranjepolitični razkroj habsburške monarhije. Skušali »o sicer še rešiti obstoj monarhije na razne načine. Toda zaman. Val rešilni poizkusi ao ae Izjalovili In !) marca 1'J1H so slovenski, hrvatski fn srbski politiki v Zagrebu izjavili, da je »potrebna združitev vseli strank ln skupin, ki opirajoč »e na načela narodne samoodločbe, zahtevajo svojo narodno neodvisnost ln na demokratskih temeljih urejeno državo Slovencev, Hrvatov ln Srbov*. Vendar še nihče nI pričakoval tako naglo končnega zloma monarhij«. Narodno veče je poslalo Milo svoje zastopnike v Švico, da se pouče, kakšen Je položaj ln kako aolgo bo še trajala vojna. Toda vso Je prehitel čas. Dne 4. oktobra •o centralno sile prosile WH#ona za mirovna posredovanj* na podlagi njegovih 14 točk. Na to prošnjo Je odgovoril Wllson, da ne more posredovati, češ da Jo Amerika ž-i priznala CNR In da so težnje Jugoslovanov po svobodi upravičene. Zalo ne moro več priznati »amo avtonomije teh narodov kot podlago miru, ampuk mora »zahtevati, da bodo oni, ne on, sodili o tem, kakšna ponudba od strani avstro-ogrsko vlade bo zadovoljila težnje ln nazore teh narodov o njihovih pravicah in o njihovi vlogi kot članov v družini narodov«. V tem brezupnem položaju Je začel na Dunaju 22. oktobra prof. Lammasch sestavljati zadnjo avstrijsko vlado kot nekok »izvrtal odbor združenih narodnih vlad«, v katero pa Jugoslovani ln Cehi niso vstopili. Ko •e Je Lanimamliu posrečilo 28. oktobra »a«t£-vili vlado, ni imel več komu vladati. Kajti tunanji: minister AndrAssy je 28. oktobra spo-2' mvi kraljevino Hrvateko, fclavoujo m Dalmacijo ter kraljevino Ogrsko ia avstrijskim ee- fcarKtvoin. Dalmacija in Hrvatska-Slavonija z Heko proglašajo za pep^al dr. Koreiec. Ik1«£mm k, faaenovall tudi h\ Fran *J ose f« vodo, d Enotna cena kvasa v vsej državi. Mini-trter za finance je odredil, da znaSa prodajna •ena kvasa v vsej državi 29 din kg, vštevši državno trošarino in skupni davek franko postaja kupca. d Med trankovei in levičarji je prišlo na tagrebškem vseučilišču do pretepov, v katere je morala poseči zagrebška policija, oja-8ena z meščansko zaščito. d Dr. Lnnaček Je prvi zagrebški vsenči-HSki profesor, ki ga je potrdil hrvatski ban. d Na vseh tiskovinah zagrebške občine je sedaj mestni grb namesto državnega grba. d 20.000 din nagrade je prejel od notranjega ministrstva Dragomir Radisavljevič iz Stojnika v Srbiji, ker je ubil hajduka Koreja. -VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK JB NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČI-W JIH PRI 2UPNIKU. Besedilo uradniške prisege na Hrvatskem. Po uradniški uredbi se besedilo urad nekateri katoliški Rusiji ni več ko- Zadnje čase so se možje začeli tolažiti, da J munizma ali boljševizma, marveč da se je ta izprevrgel v nacionalizem. To mišljenje so podprli naši liberalni listi ter ljudje, ki so za- nlSkeprisege v banovini Hrv.ts^ai^ ^i^^rS^SZS^JfZ SLtZnZ 6 V^** ~ Pri8egam ^ Bi'a ie b°USeviška, kakor Je ffi Njenim t Vsemogočnemu, da bom zvest kralju in do | diteljem ni za slovanstvo, ma^eč J> mZZ movini ter da se bom v mojem delovanju natančno držal banovinskih in državnih postav ter da bom vestno opravljal svojo službo in da bom povsod branil koristi banovine Hrvatske ter koristi kraljevine Jugoslavije. Tako naj mi Bog pomagal — V Sloveniji si bodo v doglednem času ob podobni prisegi jeen-eearji — jezike polomili. IZ DOMAČE POLITIKE p Med vsemi strankami, ki so zastopane v sedanji vladi, je bil dosežen za senatne volitve sporazum. Vse stranke (to so: JRZ, HSS, SDS, SLS, muslimani, zemijoradniki in skupini dr. Markoviča in llaksimoviča) vlože enotno listo. p Najvažnejša uredba, s katero se bo uredilo tudi financiranje banovine Hrvatske, je že izgotovljena in bo te dni objavljena. Tako bo banovina Hrvatska dobila svoja finančna sredstva in bo mogla odslej naprej neovirano poslovati. Kakor znano, je bilo kmalu po sklenjenem sporazumu določeno, da bo dobila banovina 29% od vseh v državnem preračunu določenih sredstev. Prav tako bo še ta teden končana uredba za prenos poslov iz prosvetnega ministrstva. S tem bo vse delo za prenos pristojnosti na banovino Hrvatsko tudi končano. p Sokolski način telovadbe bodo Hrvatje odstranili. »Zagrebački list« poroča, da so se hrvatski telovadni, učitelji odločili, iz hrvatskih šolskih telovadnic odstraniti sokolski telovadni sistem ter so izdelali že svoj moderni učni načrt za telovadbo. List naglaša, da kaže namesto šole za telesno vzgojo, kjer so se doslej vzgajali učitelji telovadbe, ustanoviti na filozofskih fakultetah posebne telovadne tečaje, kjer bi se sposobni akademiki lahko tudi v tem predmetu usposobili ter poleg svojih predmetov učili še telovadbo. Ko tak starejši telovadni profesor ostari, lahko še vedno predava svoj pravi predmet na gimnaziji, telovadbo pa prepusti drugemu. — 0 Tyrše-vem telovadnem sistemu pa pravi list: »Telovadni učitelji po Šolah so morali delati po zastarelem Tjrrševem sistemu sokolske telovadbe, čeprav so napredni evropski narodi v vprašanju telesne vzgoje bili že mnogo naprej.« p Minister inš. Beslič o sporazuma. Na svojem zborovanju v Starem Bečeju je minister inž. Bešlič sporazum in njegovo opravičenost označil s temi besedami: »Slišimo da nekateri govore, češ, da smo bratom Hrvatom preveč dali. Zaradi tega vas vprašam, ali so Hrvatje naši bratje. (Medklici; Sol) Ker so nam torej bratje, smo jim pač dali toliko, kolikor smo jim kot bratom morali dati!« p Tajnik Hrvatske kmečke stranke dr. Krnjevič je izjavil te dni tudi sledeče: Smo na poti, da uvedemo nov način vladanja po Ne prezrite! Danes smo priložili »Domoljubu« m, ložnice, ki se jih blagovolite posluiiti. ^ Napišite točen naslov. Na zadnje stran srednjega dela položnic«: pa zapišite tudi ali ste nov naročnik ali star. Novim naročnikom ni torej treba prav ni? dopisovati, ampak vsak naj izpolni po-ložnico s pripombo snov«, pa bo potem začel list v redu dobivati. — Tako se izognete nepotrebnemu dopisovanju in odvisnim stroškom. Če ste pa seveda navajeni poravnavati naročnino pri poverjeniku, pa to navado tudi dalje obdržite! — Če želite dobivati Domoljuba« po pošti, stane to 38 din za celo leto. Če pa na skupen naslov pa 36 din za celo leto. Ne pozabite, da je »Dorne« ljub« obsežnejši kot drugi tedniki, ki jih vedno vzporejjajo z nami, in da ima redno dve strani slik. dvajsetih letih protihrvaškega postopanja, Treba je mnogo storiti in popraviti. V prehodni dobi, v kateri živimo, ni mogoče, da bi ne prišlo do neizbežnega odpora ljudstva proti onim, ki podpirajo ljudi, ki so imeli korist od prejšnjih vlad. Po zaslugi naše stranke preživlja Hrvaška to krizo zadovoljivo. Trdno sem prepričan, da bodo prizadevanja kronana z uspehom in da bo v kratkem času Hrvaška popolnoma obnovljena. p Jugoslavija za Nemce — »obljubljen* dežela«. O morebitni selitvi Nemcev iz Jugoslavije Je razpravljal tudi londonski radio r poročilu iz Belgrada in navajal, da večini Nemcev v Jugoslaviji, ki so bogati in na dobri zemlji, noče o selitvi nič slišati, kar u vidi tudi iz nemškega manjšinskega tiska. Ker nar.-soc. organizacija med jugoslovanskimi Nemci zaradi medsebojnih sporov še ni docela izvedena, bi bila morebitna selitev tudi zaradi tega otežkočena. NESREČE n Smrtna nesreča med Zalogom in L*> sami. Ze drugo smrtno žrtev železničarskega poklica zaznamuje mrliška knjiga župnije Kresnice v letošnjem letu. Marca meseca je vlak povozil 25 letnega Franceta Martinška, ono soboto pa je postal žrtev svoje službe 87 letni Karel Kisovec iz Jevnice. Kisovec je v soboto opravljal službo železniškega obhod-nika. Ob 9 dopoldne je odšel iz Zaloga po progi proti Jevnlcl. Med Zalogom In Lazami ga je dohitel jeseniški brzovlak, ki se mu je Kisovec umaknil na drugi tir. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri privozila lokomotiva, ki je Kisovca zbila s tira s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Ne varttjmo se! rodno boljševiško nadvlado. Njim je za to, da v državah uničijo vse, kar diši po krščanstvu, veri in pravem napredku. To hočejo uničiti z brezobzirno roko; da to dosežejo, se ne strašijo nobenih sredstev. Bodimo si glede tega na jasnem ln ne dajmo se varati od ljudi, ki bi želeli tudi pri nas vpeljati bolj-ševiSki »red« in boljševiško vlado. ti! „Domoljub« je najbolj razširjeni tednik med vsemi Slovencil Vabimo vse dosedanje naročnike »Domoljuba* da nam pridobe novih naročnikov Kdor nam pridobi pet novih naročnikov, ki bodo plačali naročnino za celo L1940, bo dobival sam ,Domoljub1 za celo 1.1940 zastonj Kdor že sedaj naroči in plača naročnino,Domoljuba1 za celo 1.1940, bo dobival ,Domoljub' do konca tega leta zastonj Razpisujemo nad mm&M. Kadilski aparati, harmonike, tivokolesa. plugi. br/oparllnlhl, Drzoparilnl lonci, kuhinfska posoda in razno drago koristno za vse dosedanfe in nove naročnike,Domoljuba' Povečali smo torej število nagrad kar za približno 200 v primeru z lanskim žrebanjem. — Žrebanje bo pred komisijo naročnikov m ob navzočnosti javnega notarja dne 15- februarja 1V4U Do žrebanja bo imel pravico vsak .Domoljubov* naročnik, kdor bo plačal naročnino za celo leto 1940 do dne 31. januarja 1940 Požarna podpora lOOO'— din. Ne pozabite, da rabite v teh časih zvestega prijatelja in svetovalca. Domoljub' Vam to hoče biti I Zato ga čimpreje naročite in navdušite še druge. V živahni besedi in v vsaki številki na 2 straneh s slikami Vam bo pojasnjeval vse številne in zanimive dogodke I Ne pozabite/ »Domoljub« ima vedno 2 strani novic v slikah/ Ne odlašajte z naročilom/ VprOf fl ,D0HI0lJllDff Pomagajmo revnim Halozam! " Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani je spomladi pričelo sodelovati s Higienskim ta vodom na ta natin, da zbira društvo predvsem opreme za dojenčke, pa tudi druga praktična danila za matere in šolsko mladino, kar vse deli jltigiemki tavod na svojih zdravstvenih tečajih v Slovenskih goricah in v ostalih sirornašuejših severnih obmejnih krajih. Higienski zavod prireja v glavnih krajih Zdravstvene razstave, zdravstvena predavanja s slikami ln /i!mj, zaščitne sestre pa obiskujejo domove, kjer se nahajajo mlade matere in bol-jaiki, da jih na liru mesta poučujejo nazorno o 'potrebnih sredstvih za izboljšanje zdravstvenih [razmer. Predavanja združujejo tudi po -50 ob-jfakovalcev, ki dobivajo todi poučne knjižice o zdravstvenih načelih. Zelo učinkovito sredstvo za dosego večjega ^nimanja so opreme za dojenčke ter ostala danila, ki se delijo na teb tečajih. Opreme za dojenčke omogočijo marsikateri siromašni materi, pda skrbi v potrebni meri za svojega ljubljenčka, [kateremu se na ta način olepšajo prvi dnevi iiv-jljenja. Koliko sreče so prinesla v te siromašne ifcraje ta darila, katera so prispevali najrazličnejši darovalci I Tako je razdelil Higienski zavod na svojem .Sedanjem potovanju po Halozah samo v Sv. Bar-jbari sledeče predmete: 50 plenic, 50 majic, 2 rjuhi, 4 blazine, 12 brisač, 3 slinčke. 5 skled za umivanje, 80 kosov mila, ao škatlic pudra, 30 steklenic, 25 eueljev, 10 Skatel vazeline, 25 gumijastih plenic, razen tega pa za matere in večje otroke: 4 ženske srajce, 16 deških srajc, 2 rjuhi, 4 blazine, 30 p^rov nogavičk, 10 nssj'avn;h rut, 3 deške obleke, 5 klobuktrr, 5 dekli--..h oblek, 12 kosov otroškega perila, 18 kos-ov čokolade, 10 knjig, 50 zvezkov, 2u ioUkib tablic, 12 škatel za svinčnike, 4 porcelanast? čaše, 4 trifcot-hlafe, 8 hlač t* dečke in brez števila igrač, zbranih od trgovcev in otrok. Podobne garniture iz istega vira deli Higienski zavod te dni še v sieflečih krajih v Halozah: Zavri, Sv. Andraž, Sv. Vid. Sela, Ptujska gora. Majšperk, Karaplje, Stodenice. Sv. Trojica. Sveti Duh, Žetale, Stoperce in Makole. Spomladi je obdarovalo Društvo prijateljev Slovenskih goric i podobnimi kolekcijami 14 krajev v Slovenskih goricah ln v Dravski dolini s sodelovanjem Higienskega zavoda. Prihodnjo pomlad bo treba posvetiti ostalim siromašnim in pouka potrebnim krajem ob naši severni meji. Do sedaj je zbralo D.PJ5.G. že okrog 1400 oprem, s katerimi je skušalo olajšati skrbi naših najrevnejših mater, ki so bile neizmerno hvaležne vsem darovalcem za vse, kar so storiti dobrega. Tudi ostala darila so prinesla zdravje in veselje v marsikatero revno bajtarjevo ali viničarjevo hišico. Obdarovanci so videli, da imajo iskrene prijatelje v vsej Sloveniji, zlasti tudi v slovenski prestolnici v Ljubljani, ki misli na rojake ob meji. Ko bi darovalci mogli videti veselje obdarovani!) mater, ki so ga sami povzročili s svojimi prispevki! Želeti je treba, da bi Društvo prijateljev Slovenskih goric tudi pri nadaljnjem nabiranju prispevkov za severno mejo naletelo na tako razveseljiv odziv kot do sedaj. Vsem darovalcem te ie naprej v imenu vseh številnih obdarovancev naj-iskreneje zahvaljujemo. d) Dopisniku u Celja: Prihodnjič! Za to pet prepozno! d) Župnijski izpit so napravili v Mariboru: •Ivan Cokl, kaplan v Selnici ob Dravi, Ivan JCoienc, župni upravitelj v Gornji Lendavi, '.Frane Križan, provizor na BeL Vodah, Janko jPetan, kaplan pri Sv. Andraža v Halozah, in iViktor Ramšak, kaplan v Rajhenburgu. Čestitamo! d) Katoliška prosveta v Celja. Oni torek »večer so odborniki Katoliškega prosvetnega idruštva v Celju podali obračun svojega dela lr pretekli poslovni dobi Iz poročil posameznih odbornikov se je videlo, da je delo, ki $a opravlja matica vseh celjskih katoliških, prorvetnih in mladinskih organizacij, Katoliško prosvetno društvo, celota, iz katere izhajajo pobude za požrtvovalno delo posameznim (odsekom, da je delo vkljub temu, da je tako razdrobljeno, veliko in draži v ta krog ljudi, ki Črpajo v društva potrebne moči za delovanje v vseh naših ustanovah. Želimo vrli prooveti tudi v bodoče mnogo blagoslova pri Jgofctvovalnem delu za narodi d) Dobiček Trboveljske premogokopne dražbe. Občni zbor te družbe je letos izkazal tisti dobiček 26,589.502 din (preteklo leto 121379.057 din), ta dobiček je višji za 4 milj. 1710,445 din. Od tega dobička je bilo določenih 350.000 din za pokojninski fond uslužbencev, 150.000 din za pokojninski fond nadzornega in pisarniškega osebja, 10,000.000 din )ta izplačilo 5» delniške glavnice, 2,000.000 Uin za rezervni fond, 10,000.000 din za super-'dividende, 2,124.761 din za neki § 35. pravil in 1,964.740 din za novi račun. Številke do-frolj govore, d) Ljudska šola v Morski Soboti je neprimerna za tako velik kraj. Denar je že ineoda pripravljen. Zakaj ne začno a zidanjem? Kogar se tiče, vzdrami se! d) Glede prispevkov za ndsijone je v Slovenski krajini na prvem mestu Sv. Sebaščafc. d) 100.000 din škodo je povzročil požar R gospodarskem poslopju posestnico Jožefe 6> Zižekove v Kanci pri Pesnici v okolici Maribora. d) K Mariji Bistrici so romali. Romanje k Mariji Bistrici čez Ri^enburg ra Zagreb je vodil 28. in 29. oktobra kapucinski gvardijan p. Ladislav Hazimali. Romarji so se vračali po drugi poti čez Zlatar, grad Trakovčan, Ptujsko goro v Celje. d) 40 letnico obstoja fe praznovala Hranilnica in posojilnica v Laškem. d) Novo veliko stavbo bo zgradilo podjetje Bata v Murski Soboti. Banska uprava je že odobrila odkup potrebnega občin, sveta. d) Zopet je narastlo število brezposelnih. Z nastopom pozne jeseni je tudi po Slovenskih goricah nenadoma poraslo število brezposelnih, ki sedaj hodijo od hiše do hiše in prosijo kruha, pijače in obleke. Poleti, ko jas je kmet ponujal delo in možnost zaslužka, so ga raje odklanjali in zabavljali čez kmeta, češ lahko se tudi brez dela preživljam, tako m tako dolgo že nisem delal, pa tudi ne d) Dve stanovanjski hiši bo gradilo zdravilišče v Dobrni pri Celju. Vsako leto prihaja namreč v Dobrno večje število ktoviščarjev, tako da je večkrat pomanjkanje stanovanj. Temelji za novo stavbo so že dokončani, bom... Sedaj pa so ti delomržneži zopet po-nižnejši in tarnajo z žalostjo nad svojo »usodo«. Potrebno bi bilo, da se v bodoče v tem pogledu napravi rod in da se ti Ijud* _ , s* drugače — prisilno zaposle pri javnih de! lih, da ne bo vedno nadlegovali kmet, in sti takrat, ko je sam svoje pridelke s trudo« pospravil pod stteho. d) Nova šolska poslopja za oddaljen* kraj«. Pred dnevi je bila v občuii Ljubno ob Savinji komisija, ki je pregledovala ozemlje v oddaljenih krajih občine Ljubno, od koder imajo otroci v 4ok> preko aro in pol. Komi. sija je ugotovila potrebo, da se zaradi novo šolsko poslopje za enorazredmeo v Rastkih pri Kijevu v Teru in nad Vočico pri lučki meji Prebivalstvo je veselo teh pobud in je. U, da bi se to kmalu uresničilo. Kakor imo zvedeli, je banska uprava obljubila, da bo prispevala za gradnjo 75 odstotkov. d) Najnižje dopustne cene za vinske oo-ite. Glede minimalnih cen za letošnje mošte je razpravljal glavni odbor Vinarskega dni-štva na seji in je sklenil, da naj se priporoči vinogradnikom, da se držijo cen, ki so jih postavile za posamezne okoliše kleiarske zadruge in po katerih bodo sprejemale moite od svojih članov. Te cene bi bile za Ijuto-mersk iokoliš za mošte s 17% sladkorja 3 din, 18% 3.50 din, 19» 3.75 din, 20% 4.-, 21$ 4.25 din, 22» 4.75 din. Za ormoški oko!« bi bile cene za 17» mošte 3 din, za 18% 3.25 din, za 19» 3.50 din, za 20» 3.75 din, za 21» 4,25 din in za 22» 4.75 din. Kletarska zadruga v Ormožu plačuje za mošte sicer nekaj nižjo ceno, plača pa za zadružnike na račun mostov k tem nižjim cenam prispevek k zadružnim deležem, v primera ugodne prodaje raoštov doplača zadružnikom pozneje še doplačilo v blagu, m sicer navadno v brezplačni dodelitvi modre galice. Pripominjamo, da veljajo zgornje cene za mešane mošte, dočim bodo plačevali za sortne mošte višje cene po dogovoru. dj Cene navijajo. Znatno so se zadnji čat dvignile cene nekateremu blago. Dvignile so se zlasti pri bombažnemu blagu in pri živilskih potrebščinah, n. pr. pri rižu za 2 din, pri masti za 1 din itd. Petrolej mnogi trgovci prodajajo že po 8 din liter. Kot se opaža, to trgovci s tem pričeli ob porastu draginj v svojo korist navijati cene še višje, kot je to dopuščeno. Potrebno bi bilo, da oblast naredi tukaj po zakonu o pobijanju draginje red, ds se ne bodo trgovci okoriščali na račun našega kmeta in delavca. d) Obračun okrajnega cestnega odbora v Laškem. Okrajni cestni odbor v Laškem j« te dni razglasil svoj redni letni obračun zs računsko dobo 1938-39 za čas od 1. aprila do 30. junija. Obračan izkazuje 1,934.088.32 din dohodkov, med temi 1,355.998.06 din stvarnih in 578.090.26 din prehodnih dohodkov, dalje 1,836.531.68 din izdatkov, med temi 1,288.097 din 79 par stvarnih in 548.433 din prehodnih izdatkov, presežek znaša 9 356.64 din in se Nujna potreba založnik kleti Glavni odbor vinarskega društva je imel te dni svojo redno sejo, na kateri se je poleg društvenih zadev razpravljalo o sedanjem stanju Vimčarskega reda in o stanju na sedanjem vinskem trgu. Ugotovilo se je, da je bil vinski trg v ugodnem stanju, ker se je izkazalo, da je letina v Dalmaciji in Vojvodini slabša kot se je v začetku mislilo. Sicer je t^ v alf^1 ™e,dnar0dni P°ložai na vinski trg v slabem smislu, vendar izgledi niso pre- slabi, ker starih zalog vina ni veliko. Vinogradniki naj gledajo, da bodo pridelali dobro kakovost vin in naj ne silijo z mošti preveč na trg. Pokazalo se je tudi že, da bodo kletar-ske zadruge lahko močno vplivale na cene vinskim moštom in vinom. Neobhodno potrebno bo čimprej omogočiti založne kleti štajerskih vin v nevinorodnih krajih in bo morala njihovo ustanovitev podpirati in omogočiti kraljevska banska uprava. ( V skupnosti ie moč! (Ia viničarskih krogov) Vinogradnik v ljutomerskem okraju, ki v okolici zaradi nizke plače in nerednega izplačevanja ni mogel dobiti delavcev-kopačev za svoj vinograd, najame zaenkrat za višjo mezdo sezonske delavce iz Prekmurja. Pride 20 krepkih lantov in deklet, le eden 18 letni fant se je zdel gospodu prešibek za delo. Zato ga odslovi, ostalim pa ukaže iti delat Ni pa računal gospod s tem, da ima pred seboj složne ljudi, kt izjavijo, da gredo delat vsi ali nobeden. Ker gospod ni hotel na to pristati, so pobrali svoje stvari in odšli. Tovariši viničarjl, lep zgled delavske sloge. AH je med nami tako? Devetnajst se jih bori za pravico enega. Pri nas bo prenesel na novo preračunsko leto. Od celotnih stvarnih dohodkov odpade na redni prispevek banovine za vzdrževanje banovin-skih in železniških dovoznih cest 501.406.09 din, redni prispevek železniške uprave za vzdrževanje železniških dovoznih cest 415 dizi, izredni prispevek banovine k novogradnjam 2834.63 din, donos okrajne cestne do-klade za kritje stroškov okrajne cestne uprave ter prispevkov cestnega zaklada k novogradnjam 612,749 din. d) Planinski dom so zgradili na Pohorju mariborski Sokoli. Ima tudi lastno elektrarno. d) Vtaičarska šola v Pekrah pri Limbušu ki poslednja leta ni več sprejemala kmečkih mladeničev v enoletni viničarski tečaj, je bila v sredo, dne 1. novembra, izročena svojemu prvotnemu namenu. d) Pevsko društvo »Maribor« ima med svojim članstvom že nad polovico odlikovan cev. d) Strah pred draginjo. »Življenje se draži« — to je sedaj najnovejša skrb Mariborčanov. Se nedavno se draginje niso zavedali, bali pa so se zunanjih dogodkov tako, da so si bogati ljudje že kupovali hiše v sredini države, mnoge družine pa so se že začele pripravljati na selitev. Naročile so si kopico zabojev, v katere so spravljale svoje imetje, iskale so si stanovanja v Banjaluki, Sarajevu itd. Ta strah je že tako daleč, da gospodinje letajo po trgovinah ter nakupujejo vse, kar jim pride pod roko, ter si na ta način ustvarjajo nepotrebne zaloge. Iz strahu pred draginjo zapirajo nekateri trgovci dostikrat svoja polna skladišča, računajoč, da bodo čez nekaj mesecev zaslužili lepe denarce zaradi podražitve blaga. d) Na dosmrtno ječo fe bil obsojen pred celjskim sodiščem Franc Cirenski iz Brežic, ker je umoril svojo teto, prevžitkarico Marijo Lapuhovo. d) Možganski krvavitvi fe podlegla 78-letna Marija Kožuh iz Loč. Povozil jo je v Konjicah neki motorni kolesar. d) Ogenj je npepelil gospodarsko poslopie Kuharja Jožefa v Tešanovcih v Slov. krajini. d) Avto ji je zdrobil lobanjo. Iz Maribora je pred kratkim vozil proti Limbušu skozi Studence avtomobil mariborskega prevoznika Laha. Pred gostilno Kučer, kjer je cesta precej nepregledna, so šle po desni strani tri osebe, katerim se jfe avto izognil nekoliko na levo, da bi jih prehitel. Pred avtomobilom pa je bila 15 letna dijakinja meščanske šole Bri-gita Gajšek, hčerka uslužbenca v železniški delavnici, ki je šla v šolo. Ko je zaslišala tik za seboj avto, se je prestrašila in hotela skoti« na drugo stran ceste. Toda pri tem se je zaletela naravnost v avtomobil, ki jo je udaril s hladilnikom in nato še povozil. Ne- viničarjih pa se bori eden za pravico, devetnajst drugih pa proti njemu. Eden se bori za uveljav-ljenje minimalne mezde, določene po uredbi vi-ničurskega reda, devetnajst jih pa gre delat za enkrat nižjo plačo ter se posmehuje tistemu, ki se bori za boljši položaj. Vprašujete se, kdaj bo boljše in sami sebi odgovarjate — nikdar. Nikdar, dokler ne bo med nami stanovske vzajemnosti in medsebojne sloge. Viničarji, kda.l bo vam padla mrena z oči, kdaj boste vrgli vstran očala materialistično sužnosti, ter pogledali v svet z jasnimi očmi ter se razgledali okrog, kakšni smo in kakšni so drugi delavci v obrambi za svoje pravice?! srečnemu dekletu je avto popolnoma zdrobil lobanjo, da so brizgnili možgani po tleh ter je bila seveda na mestu mrtva. d) Jermen mu je odtrgal roko. V Berkov-cih v Prekmurju so bili delavci zaposleni pri mlačvi ajde okrog mlatilnega stroja. 26 letni Ernest Kučan je vlagal snopje v stroj. Po nesrečnem naključju mu je jermen potegnil roko v stroj m mu jo odtrgal pri zapestju. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. d) Vlom v stanovanje v Ptuju. Pred nekaj dnevi je bilo ponoči vlomljeno v stanovanje železniškega uradnika P. J. Vlomilec je odnesel moško uro znamke Schaffhausen brez pokrova, srebrno žensko uro s pokrovom, en zlat ženski prstan s topazom, 2 bankovca po 500 din, 3 bankovce po 100 din, 2 britvi, en aparat za britje, 2 dozi in razne druge stvari v skupni vrednosti 3475 din. d) Krava ga je pohodila. Tementa Jožefa, 49 letnega posestnika iz Zlatoličja, občina Št. Janž na Dravskem polju, je pohodila krava, ki jo je gnal k biku. Dobil je hude poškodbe na nogah. — Ko je 45 letni čevljar Kmetec Jožef iz Sp. Brega v Ptuju nesel koš jabolk, je tako nesrečno padel, da si je pri tem zlomil desno roko. Oba se zdravita v ptujski bolnišnici, d) Neznanec je vlomil v stanovanje mariborskega mestnega uradnika. Novšak ima do 7000 din škode. d) Ko se je peljala v tovornem avtomobilu s svojim triletnim sinčkom, so se vrata kabine nenadoma odprla, avto se je zazibal in iz njega je padla 27 letna Stok, žena znanega trgovca iz Kamnice, in sinček z njo. Sinček je dobil le male praske, gospa pa je čez nekaj dni poškodham podlegla. d) Ogrodje pri stavbi nove hiše se je zrušilo in pokopalo pod seboj tesarja Matijo Justinka iz Slov. Bistrice. Poškodovan ima križ in hrbtenico. d) Avto ga je vrgel pod kolesa. Skozi vas Gorišnica pri Sv. Marjeti niže Ptuja je peljal na večer tovorni avtomobil iz Ptuja. Ko |«l privozil izza ovinka v vasi, je bil na potu proti svojemu domu 25 letni mizar Bratuša U Gorišnice, ki je čez dan mlatil pri sosedtf ajdo. Avto ga je vrgel pod kolesa, ki so ne« srečnežu zdrobila glavo in je obležal na me« stu mrtev. d) Dve kovaški nakovali sta ukradla bra« ta Avgust in Anton P. Odpeljala sta ukra« deno blago na vozičku in ga prodala. Orož« niki so uzmoviča vtaknili pod ključ. d) Župnijsko gospodarsko poslopje fe po« gorelo pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. V ne« varnosti sta bila cerkev in župnišče. d) Vse imetje fe uničil ogenj posestnik« Sagaju v Ključarovcih pri Ljutomeru. Ogrom« na škoda še daleč ni krita z zavarovalnino« d) Blaga v vrednosti 8000 din to odnesli drzni zlikovci iz trgovine Stupal na Polzeli« d) Avto jo fe podrl na tla. V Šmartnem ob Paki je povozil poštni avtobus Ivano Ga« berškovo iz Malega vrha pri Braslovčah, Sta« la je poleg voza, ko je privozil avto in j« podrla na tla. Zlomilo ji je levo nogo. d) 84 letnega starčka fe do smrti povozil tovorni avto, ki je peljal po banovinski cesti proti Ptuju jabolka. Nesrečnež, 84 letni pre-vžitkar Štefan Ekart iz St. Janža na Drav« skem polju, je na domu, kamor so ga reše« valci prepeljali, podlegel hudim poškodbam« d) Vinicarija fe zgorela posestnici Tere« ziji Janžekovič v Koračicah v Slov, goricah« d) Kolarnici z vso krmo in drvmi je oni« čil požar kmetoma I. Medvedu in A. Planin« šku v Gornjih Pleterjih pri Sv. Lovrencu na! Dravskem polju. d) Opeklinam fe podlegla. Anica Zamuda, 2 letna hčerkica viničarja iz Kicarja pri Ptu« ju, se je motala okoli ognjišča in je prevrnila' po sebi lonec kropa. Strašno opečenega otro« ka so spravili takoj po nesreči v ptujsko bol« nišnico, kjer pa je podlegel opeklinam. d) Ko je hotel iz enega vagona v d«« gega. Nedavno je hotel meščanskošolski uče« nec Huber Dittinger od Sv. Ožbalta ob Dravi med vožnjo iz enega vagona v drugega in j«t padel iz vlaka ter se poškodoval Fanta SO prepeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec, kjeU je te dni umrl. d) S poljskimi tatovi se fe boril. Posestniku Josipu Kuhnu v Razvanju pri Maribor« so pokradli z njive že 2000 kg krompirja ta so ga oškodovali za 1000 din. Da bi pregnal nevarno zalego poljskih tatov, se je podal Kuhn na nočno stražo in opazil na svoji njiv! tri tatove, ki so kopali krompir. Hitro se j« pognal med drzneže in je zagrabil enega z S vrat. Ko je pa ta zakričal, sta mu priskočila pajdaša na pomoč in je prišlo do hude borbe« Napadalci so Kuhnu zvili roko ta eden ga j«t nevarno sunil v trebuh. Tudi v podeželje dobra vina! Vinarska zadruga v Vodicah pri Sibeniku je otvorila v Mežici, okraj Dravograd, svojo točilnico, v kateri toči samo vina svojih čla-nov-vinogradnikov iz severne Dalmacije. Povprečno znaša konzum teh vin v Mežici že sedaj 18 hI na mesec in bo še narastel, ko se vpelje, ker so dalmatinska vina pristna in jako poceni. Zadruga ima že svojo gostilno in prodajo vina na veliko v Dravogradu, ki jako dobro uspeva. S tem je udarjen zopet naš slovenski vinogradnik, ker bodo dalmatinska vi- na izpodrinila naša domača vina v tem prek delu Slovenije. Zanimivo je namreč, da se. tamkajšnje občine potegujejo za dalmatinske vinotoče, češ da si prebivalstvo želi pristnih in cenenih vin, zaradi česar so baje gostilne domačih gostilničarjev od dneva do dneva bolj prazne. Nemara imajo na tem največ krivde vprav nekateri gostilničarji sami, ki so si mislili, da ljudje na deželi dobrih vin ne poznajo ter da se jim lahko nudi vse, kar 1« malo diši po alkoholu. ^ *- - as arsa-nas tserss Krstnika. svetnik ljubljanski g. Fortunat Lužar. Dolga, skoraj nepregledna je bila vrsta pojjrebcev, ki so spremljali nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Z rajnim Fortunatom Lu-žarjem je spet legel v grob eden najboljših' slovenskih šolnikov starejše dobe. Vrzel, ki ostaja za njim, je široka. Pokoj njegovi duši, slava njegovemu spominu! roijske strelske jarke zasipavaj* Grozote vojske na Poljskem! Hišo je porušil« letalska bomba, ubila hčer, očetu se je p« <>B pogledu na vse to zmešalo. fNovi veliki prizidek šlajmerjevega doma v Ljubljani bo sprejel prve bolnike še pred božičem« liVrt mrtvih na Žalah pri Sv. Križu v Ljubljani. Pogled na Klavno poslopje žal, okrog katerega je postavljenih 10 kapelic za mrliške odre. Fortunat Lužar V nedeljo, 20. okt. popoldne ob i5e žalosti nastopil svojo zadnjo pot izpred hiše"" '' i mestnj » •»•.-it WllQttt j v Postojnski ulici zaslužni slovenski šolnik upokojeni banski šolski nadzornik in me t ■ Poglavarji štirih severnoevropskih držav so s« prejšnji teden zbrali na skupen posvet ter izjavili, da hočejo ostati za vsako ceno nevtralni. - Od leve proti desni: predsednik finske republike Kallio, norveški kralj Haakon, kralj Gustav švedski in Kristijan danski. 'Angleška zastava vihra nad Oceanom. Ali bo še dolgo? — pišejo nemški listi. Olimpijsko mesto Helsinki. Pogled na južno pristanišče s cerkvijo sv. Nikolaja. Sovjetska Rusija bi tudi Finsko rada dobila pod svoje varuštvo. Na Češkem smejo trafikanti prodajati na dan eni osebi samo po 10 cigaret ali 2 cigari. Novo italijansko letalo za potovanje v Ameriko larnika »Regent Tiger«. Posadko U mož • potopljene*« ■tešim, čoln angleškega Jtovornega^aniik^ RAZGLED PO SVETU FRANCIJA ■ Kak« se Poljaki spravili svoj ilati zaklad na varna. Te dni je prišlo zlato poljske narodne banke, ki so ga pravočasno rešili iz Poljske, na francoska tla. Tega zlata je 70 ton. Vozili so ga po dolgi poti skozi Romunijo, Turčijo, Sirijo, nato po Sredozemskem morja do Franeije.,Sklepna dolžina poti, ki jo je napravil poljski zlati zaklad, znaša okoli 32.000 km. Nelaj tega zlata pa je bilo mogoče spraviti v London takoj po zlomu poljskega odpora. Sedaj se nahaja ves poljski zlati za klad pri zaveznikih. Francoska in angleška vlada sta obe izjavili, da se tega zlata ne bosta dotaknili, da je izključno na razpolago poljski vladi, ki Ima svoj sedež v Franciji, KATOLIŠKA CERKEV ~ s Katere države so srečne. — Sveti oče Pij XII. je imel v cerkvi sv. Petra govor ob slovesni posvetitvi 12 misijonskih škofov. Med drugim je rekel: »Ravno tako kakor je naš Odrešeni«! poslal neki dan majhno skupino apostolov brez vseh sredstev, da osvojijo ves svet ne s silo orožja, temveč s silo resnice in usmiljenosti, prav tako danes mi, ki zastopamo Odrešenika na zemlji, pošiljamo vas 12, ki se ne naslanjate uiti na lastno niti na tujo moč, temveč imate samo zaupanje v. božjo milost, ki krepi duše, da bi sodelovale v evan-geljski znanosti in krščanski omiki za ceno še tako velikih žrtev med narodi, ki so po prostoru oddaljeni od nas, našemu srcu pa blizu.c Govoreč o Kristusovem kraljestvu na dan proslave Krirtusa Kralja, je sveti oče rekel med drugim: »Srečne so države, ki so sprejele zakone po evangeljskih naukih in ne odrekajo spoštovanja Kristusu Kralju. Zares se pri takih narodih vzajemne koristi in od-nošaji med državljani skladajo z nravnostni-mi pravili in pravicami in je pri njih tiranija neznana. Pri njih se oblast spoštuje, pravična svoboda pa se tam ne ruši. Končno se pri teh narodih utrjuje sloga istočasno, ko naravna moč tam nima velikih podvigov.« AMERIKA s Dalekeseien sklep. Senat Ameriških Združenh držav je 27. oktobra končal razpravo o nevtralnosti. Glasovanje pomeni popolno zmago ameriške vlade. Za ukinitev izvoza orožja je glasovalo 54 demokratov, 8 republikancev ter 1 neodvisen senator, proti pa je glasovalo 12 demokratov, 15 republikancev, 2 kmetijca, 2 delavska poslanca in 1 napred-njak. Najvažnejše zakonske odredbe, ki bodo stopile v veljavo z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja in municije, so naslednje: 1. dopušča se prodaja orožja in municije vojsku-,očim se državam proti plačilu v gotovini; 2. prepoveduje se prevoz orožja in municije v luke vojskujočih se strank ali v luke nevtralnih držav z ameriškimi ladjamL Kupci morajo kupljeno blago odpeljati s svojimi lastnimi ladjami; 8. z določenimi izjemami je prepovedano prevažati potnike ln blago ameriškim ladjam v vojskujoče se države; 4. pošiljanje vojnih potrebščin vojskujočim se državam se dovoljuje samo v toliko, v kolikor Drobne novice Poljska poslaništvo v Londona je odre. dilo mobilizacijo vseh Poljakov, ki iive M Angleškem. 8v. •ie Pij XIL Je poslal nemški vladi spomenico o preganjanju Cerkve na Poljskem, Za polnoletnega s« »klicati 18 letnega munskega prestolonaslednika Mihaela. 60 milijonov levov ta areditev savetiSi pred zračnimi napadi bo žrtvovala bolear, ska Sofija. * 25 milijard premoženja bedo zapustili Nemci, ki se bodo izselili iz Baltika v Nem« čijo. Štiri nove ladje p« 15.000 ton so spustili Angleži v morje te dni Nova bolgarsko vlada Je sestavil zopet Georgij Kjuseivanov; v njej ni nobenega po-slan ca. Umrl Je v Parim Georges Ge.aa, sloviti francoski kulturni delavec. so te potrebe namenjene vladam teh držav, prepoveduje pa se pošiljanje vojnega mate> riala zasebnim trgovskim podjetjem; 5. pre-poveduje se izdajanje blagajniških bonov ah podobnih vrednostnih papirjev vojskujočih se držav ▼ Zedinjenih državah (z drugimi besedami: prepovedano je najemanje posojil v Zedinjenih državah Severne Amerike na račun vojskujočih se držav). Ker sta v seda-nji vojni zmožni izpolniti te pogoje le Anglija in Francija, ker imata denar in ladje, medtem ko Nemčija ne zmore ne enega ne drugega, velja sprememba ameriškega nevtral-nostnega zakona stvarno Ie za Anglijo in Francijo in smatrajo ta zakon kot nedvoumni izraz Severne Amerike, da hoče sicer ostatf nevtralna, da so njena čustva v sedanji vojni pri Angliji in Franciji. Besede (Povesti Spisal M. Velikan Ia, ilustriral akad slikar L SuSmelf Slik« ta tromeseta« kronike • naiih krajih. Tone ni čakal. Pobral je še dve beli golovici v gozdiču ter šel domov. Ni šel, hitel je in veje so mu šle križem, ker jih ni zvezaL »Rezka!« Kdo je mislil nanjo? Slišal je, kako je še nekaj pripovedovala Huljka, a ni razločil besed. Se tisti večer ie Sel na Rupo. Mrak je ležal nad njivami. V žita je slišal nerazumljivo tajno šepetanje. Krompir je že povesil svoje cvetove; na njegovih prisutih steblih je že šuštelo zarumenelo listje, ki se je sušilo zaradi plitve zemlje. Tone je Široko koračil, da je skakal po jamicah, iz katerih so izgrebali zemljo, ko so osipali. Ni šel po poti, ker je steza šla okoli njive, temveč Je mahnil čez krompir. Zapletel se mu je med noge grah, da bi bil skoraj padel. Jezno ga je odtrgal in vrgel stroke, ki so mu bili ostali v roki, daleč v klanec. Pohodil Je bob in osat ob kraju. Ker je bila njiva v bregu, le bil klanec za otroka nižjL Tone je moral skočiti vanj. Pri tem se mu je podvalila skala, ki je slonela na zidu. Zaropotalo je in njen glas se je mraku razlegel, kakor da se nekdo smeje. »Kaj?« je rekel Tone. In lz drugega hriba je vprašalo kaj. »Ne bog mel« je rekeL »Zdaj vem, kako Jo. j 1 ne maraS mojega glasu?« Je zavpil in mu odgovorilo, da so je zarežaL Hiša v mraku se mu Je zdela ogromna priklenjena žival, ko je prikorakal v naselje. Iz veže je padala luč. »Bog daj!« mu je odgovorila Ruparica. »Kaj bo do-Jbrega, T0, pa bo!« je dejaL »Samo da bol« Moral je sesti I Ogenj ni hotel prav goreti. Razpihal je pepel, da mu je zletel celo na klobuk. Nekaj je za-udarjalo po kislem in iz svežih drv se Je penilo. Matevž je bil odsekal del od zavore ter precepil. Na ognju Je začvrčalo, kadar je kanec padel v žerjavico. Ruparica je primaknila lonček. »Kje je Andrej?« je hotela vedeti. Da je doma. Konje da je napajaL Da so ozdravelL Samo Vranec da Se malo šepa. Nobenega pogreba da ni bilo, odkar so očeta pokopali. Dolgo da mora straži« po-kopahSče. - Vera je, da straži mrlič, dokler ne umre kdo drugi. — In zdaj da se ne ve. Povhov da Je bil tu doma, pokopali pa da ga bodo tam. Ali zdaj velja, da mora stražiti tudi doma ali ne velja? Saj na dveh krajih ne more, Potemtakem mora doma oče! In da Maksa Se niso naSlil »Ce bi le kdo hotel umreti!« Pihal je v ogenj ter pripovedovaL Odkar se Je Ruparica sprla s Polančevko ter ji je danes Se Vida prinesla za Rezko, je bila kakor ris. Široko je mahala, pohvala vodo po veži, metala polena po ognjišču, če Ji niso hotela goreli ter glovne jezno vtikala v pepel, da se niso kadile. Rezki ni dala, kar ji je bilo izročila Vida ter ji tudi ni povedala. Imela Je skrbno shranjeno v skrinji ter globoko vlekla nase duh po Spajkovem milu, ki je vel od zavoda. Jernej je vse take stvari imel pri milu in močnih dišavah. »In potom pogrebi« Je pripovedovat Tona. »Mnogo ljudi pride in krsta se sveti. Pogrebe! jo neao ln križ gre spredaj. Zmerom se križ blesti, tudi če ni sonca!« je dejal. »Zmerom pa ne,c Je odvrnila fn odstavila ponev. Mučila jo je misel, kako bi prišla do Andreja. Vedela RAZNO Klflcran«! v podien* skem vlaka. Bivši predsednik francoske repo« bilke, Aleksander Mili«, rand, i« krepak star e<* spod in se ta vse na svetu rad vozi s pariSko podzemsko železnico. Nekoč je bila velika gneča, Ljudje so suvali drug drugega in zgodilo «e ie, da je MHlerand nekega delavca tudi prav robato sunil pod redbra. Delavec pa ga Je nahrnlil: »Lejte st no, kako znata suvati, kot bi bili predsednik Francije!« Mille-rand se je namuznil rekoč: »Mogoče pa ie boni kdaj!« Živalska bvaleinatl VI živalskem vrta v San Di-agu v Kaliforniji blizu mebiSke meie so imeli krasno tigrieo, ki pa sa nikakor ni hotela sprijazniti s svojim nietni-akim življenjem v kletki-Postala je že tako jez-Ijlva ln nevarna, da so Jo morali spraviti v posebno močno kletko, ki •o jo poataviH na prostor obdan s globokim irt * vodo napolnjenim Širokim jarkom. Nekega dno Jo ujetnica spet tako besnela, da ee jI jO res posrečilo priti ia Bodimo hvaležni! Kmečka zveze v Ljubljani vzpodbuja Mla- ' dinske kmečke zveze, naj se pripravijo zn za-hvulno nedeljo, za tuko imenovani zahvalni ilnn, da bodo poklonile Vladarju in Stvarniku sveta najboljše pridelke ivojib njiv, najlepše sadeže svojih sadovnjakov in najlepše cvetje vrtnih gredic. . Lepa je ta zamisel, zato naj bi se zahvalni dan izvedel povBod. Kjer se morda še obotavljate, vam bodi v vzpodbudo to, da se po mnogih naših farah pripravlja organizirana kmečka mladina na ta praznik. ...... Nikar ne mislite, da se bodo ljudje smejali, ko boste ponesli pridelke pred oltar. Ne, lepo se jim bo zdelo. Saj ta zahvala bi morala bili stvar vseli, ne samo tistih, ki »o v Kmečki zvezi. Sele takrat bo najlepše, ko bodo stopili pred oltar s svojimi pridelki tudi kmečki očetje in matere poleg svojih sinov in hčera. Saj pridela kmet, ne Kmečka zveza, torej je zalivalo ciol/.aii kmet. Kmečka zveza lioče to navado samo vpeljati. Prav je in naša dolžnost je to, da smo za vse prejete dobrote Bogu hvaležni. Saj vemo iz sv. pisma, kako je Jezus milostno in ljubeznivo sprejel desetega gobavca, ki se je prišel zahvalit, in kako je z žalostjo izpraševal, kje je ostalih devet. Malo je tako grdih napak na človeškem značaju, kot je nehvaležnost. Naj vsakdo sam pomisli, kako ga je bolelo, kadar je komu izkazal dobroto, pa se ni dotični več zmenil zanj. Kako mora šele boleti neskončno dobrega Boga, če smo nehvaležni napram Njemu? — Kmetje, ali ne čutimo, kako zelo smo se dolžni Bogu zahvaliti? . .... Ko smo Sli orat, smo molih in pokadili okrog pluga in vprege. Sejali smo blagoslovljeno žito. Križev teden smo v procesijah prosili blagoslova našim njivam. Ob nevihti smo pokropili okrog domov, da bi nas Bog obvaroval toče. Blagoslovljen les smo zažigali, da bi Bog varoval naše domove strele. Vsak večer smo prosili, da bi Bog dal srečo pri živini in blagu. , „. Zdaj pa, ko so pregrade v kasči nasute, kleti skoraj premajhne, sodi polni in šupe zadelane, zdaj pa naj bi Bogu hrbet pokazalif Kako ga bomo mogli drugo leto prositi z zaupanjem? Poleg zahvale v cerkvi, pa bi bile za zahvalno nedeljo zelo primerne proslave, ki bi slavile ljubezen do zemlje in do kmečkega stanu. Zduj, ko so shrambe polne, zdaj, ko kmečki ljudje sami hvalijo svoj stan, je čas, ko se najlažje dopove doraščajoči kmečki mladini, da je odveč siliti v mesto in v tujino, ko zemlja trud tako obilno poplača. Zdaj, ko je kmet pozabil na skrbi in težave, ki jih je imel 7. obdelovanjem, zdaj, ko se čuti na zemljo najbolj navezanega, mu bo pač najlažje okrepiti vezi, ki ga vežejo na njegovo kmetijo. Kmečka mladina I Veliko boš storila v čast božjo, ko boš uvedla zahvalno darovanje v cerkveno liturgijo. Pa tudi slovenski narod ti bo hvaležen, saj mu boš gradila trdno bodočnost, ker boš njegove sinove in hčere naučila ljubiti kmečki stan. Hlater. Iz raznih krajev Ločine nad Škofjo Loko. V nedeljo, 22. okt. se je poslovil od naše tare gospod župnik Ivan Poljanec, ki je odšel za župnika na Trstenik. Vam, dragi gospod župnik, naj bo na tem mestu izrečena zahvala za vse, kar ste posameznikom in celi fari dobrega storili. Ohranite nas v dobrem spominu še zanaprej in molite za nas, kar bomo tudi mi. Želimo na vam na novem mesto sreče in božjega blagoslova I Mokronog. V nedeljo, 29. okt., smo imeli sestanek MJRZ. na katerem je govoril g. Roj-nik iz Ljubljane. Poročal je o delu MJRZ ter o zunanjem in notranjem političnem položaju. Njegova izvajanja so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Zlasti pa so obsodili početje nekaterih ljudi, ki zlonamerno širijo najrazličnejše laži ter s tem po nepotrebnem begajo naše ljudstvo. Dne 19. novembra pa bo priSel med nas naš bivši poslanec, g. minister dr. M. Krek, ki bo imel shod zjutraj ob 7 v Prosvetnem domu na Žalostni gori. — Naši fantje so imeli pred kratkim svoj občni zbor, kjer so polagali račune o svojem delu v preteklem poslovnem letu. Odsek je letos ze drugič dosegel prvenstvo v okrožju. V nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, pa sta se FO U.DK udeležila skupnega sv. obhajila v krojih. Kako lep pogled na mlade ljudi, ko stopajo k mizi Gospodovi. Škoda je, da še toliko naše mladine stoji ob strani, ali pa se na slepo vdaja raznim pogubnim noziranjem. Starši, zaupajte svoje otroke le katoliškim organizacijam, ako hočete, da bodo kdaj v čast in ponos vam in vsemu slovenskemu narodu. — Kdor želi naročiti katerega naših časopisov: »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« ali »Bogoljuba«, naj se obrne na našega krajevnega zastopnika Strupeha Toneta iz Slepšeka, kjer lahko plačate tudi naročnino. Sv. Križ pri Litiji. Zapustil nas je bivši tukajšnji nadučitelj g. Vekoslav Perko. Zadnje čase je pokazal mnogo razumevanja za našo težnje, zato mu želimo na njegovem novem službenem mestu obilo sreče. — V naši fari smo začeli delati za nabavo novih orgel. Kljub revščini, ljudje radi darujejo. Prav je tako, cerkev ie naša skupna last in hiša božja. — Naše mladinske organizacije pa naj krepko primejo zopet za delo, dovoli je počitka! Naš občinski odbor ie kupil dve bivši Valner» jevi hiši. Se že oglašajo kupci, ki ponujaj« precej višjo ceno. škocjan pri Mokronogu. Ono nedeljo smo pohiteli v velikem številu iz naše župnije na larno pokopališče v Št. Jernej, kjer je bilo odkritje in blagoslovitev nagrobnega spomenika našemu bivšemu župniku in dekanu leskovško dekanije, pokojnemu gospodu Jožetu Anžiču« Ob koncu svečanosti je zbor zapel žalostinko »Blagor mul« — Sedaj bomo pa menda že tudi pri nas dobili toliko zaželjeno elektriko. Kakor se čuje, se bodo takoj v prihodnjih dneh začela potrebna dela. — Pri ureditvi potoka Ra« dulje so pa že tudi končana prva dela z na* pravo železobetonskega jezu in velikih zapornic na jezu niže škocjana, katera se bodo ob večji nevarnosti poplave dvignila, da bo velika množina zajezene vode imela prost odtok. Šmartno pri Litiji. Na misijonsko nedeljo je mirno v Gospodu zaspal Tomažič Jože, posestnik iz Vel. Kostrevnice. Med letom ga je namreč zadela kap in od tedaj naprej ni za-zapustil postelje. Zapušča številno družino. V, njegovi hiši je imel »Domoljub« vedno »prvo besedo«. Naj mu sveti večna luč, ostalim nase sožalje. — V našem Domu se je zopet pričelo veselo življenje in delo. Dekleta so že pred časom pričela z delom. Fantje so pa prejšnji četrtek »zborovali«. Nekoliko so spremenili svoj »generalni štab«, kar daje upanje, oa bo odse- li lelke. Toda naletela je na nepremagljivo oviro, na vodo v jarku. Planila je sicer vanjo, pa ji njene plavalne zms»nostl niso dopuščale doseči nasprotni brej;. Njen služabnik Johneon, kt je gledal njeno početje, jo je začel klicati k sebi, ji pomolil lestvo, na katero je splezala ln se režila. Morda ji je hladna kopel toliko ohladPa kri ali pa se je tako veselila svoje rešitve, vsekako ee je ljubeznivo pritisnila k svojemu rešitelju tn ga prijazno gledala, kar je vse, ki so jo poznali, zelo osupnilo. Njeno nenavadno spreobrnjenje ps ni bilo samo trenutno, ampak je od tistega časa že vedno nafkrotkejša in najhvaležnejša iival v omenjen živalskem vrtu. 'Njen rešitelj gre brez skrb) v njeno kletko, kjer ga vedno sprejme veselo in prijazno. Atropin, ulSinkovita sestavina strupene volčje jagode, širi zenice, od česar dobe oči poseben lesk. Od tod izvira izraz »belladona« (lepa ženska) za volčjo jagodo (atropa belladona). Obisti novorojencev so v razmerju dvakrat tako težke kakor Dri odraslih. je, da se mora počasi, prav počasi, kakor bizalezoval srnjaka. Zvečer bi pa lahko prišel. Pa nel Ce bi ne bilo tiste bližnjice »Pa je bližnjica Se celo čez nage.« — Ce bi je ne bilo, bi moral Andrej po klancu mimo Ruparja, tako pa gre po bližnjici, Ce je videl kje Huljko? Da jo je, da je bila na češnji prt Bevku. »No, zdaj pa je res,« si je mislil. »Zakaj pa je omenila Huljko?« Tone je pil in vedel, da ga imajo za boljšega gosta, ker samo ti dobijo belo kavo. Ruparica je še nekaj iskala, nazadnje rekla, da nima jajec: hotela da jih je ocvrti, pa da jih ni. »Kdaj pa bodo?« je vprašal. »Kdaj pa naj Se pridem?« . . »Ne vem, kdaj jih zdaj znesejo?« »Zaprite jih, da bo tema!« je dejal. »Kar zaprite!« »Bom!« se je nasmehnila. Tone je žvečil kruh in molčal. Njegovo slepo oko se je sivo oziralo po rumenkasto razsvetljeni vezi. Ruparica je posnemala mleko ter prestavljala latvioe na 08ni»Zdaj pa pojdi, Tone!« je dejala. »Da ne bodo doma v strahu, kje si. Doma vse pozdravi!« >Pa grem, če je prav!« je dejal. Na pragu se je Se ozrl, toda rante ni bilo nikjer. Ruparica se je jezno sukala okoli ognjišča. Posne-malka se ji je zatekla za predpasnik In mleko v zeleni latvicl je za spoznanje smrdelo po črmažu. Huljska je bila pri Bevku ter obirala češnje. Bog ve, ali je kaj rekla pri Mlakarju? Andrej ne pride blizu. - Zacvrčalo ie ker je posnemalko obesila na zglavnik. Ruparjev Llavnik je delal Polanc, ko je bil Rupar Se župan. Kakor bi kdo povezal dva Sopa nageljnov ter jih po-stavil na konec zglavja. 2elezni cvetovi so se na vrhu razprezli ter se vili v venec, kakor bi hoteli pogledati nazaj na ognjišče. V lepem vencu je bil lonček, desni je bil prazen. Na njem je visela kuhalnita ta medena pokrivača. Ruparica je bila ponosna na svojo svetlo posodo ter jo je morala Rezka ribati s pepelom vsak dan, toda zdaj ni zanjo marala, spustila je po tleh cedilo, da se je opoteklo v kot. »Ce bi hotela Huljka mimo!« Huljka ni prišla, prišel je Andrej. K Vidmarju je moral sam po tobak, ker je bil Lende Sel k Cotu po obleko. Da mu jo je bil obljubil do nedelje. »Zdaj ga pa ni in ni!c je dejaL Andrej je že izvedel, kakšen prepir je bil na vasi. Da so možje vsi razkaJeni, da imajo pri Vidmarju nekakšno sejo. Da se ne ve, kdo bo župan, ker je Polanc jezen. Največ glasov da ima Polanc, je dejal Brus. Ker Bazk tudi nekaj kuha. Andrej ni hotel me-Satil »Naj sami pojedol« Bil je mlad gospodar, zapuščinske razprave še nt bilo po očetu, Kugajski Janez, zakotni pisač, ki je v občini zmerom popisoval zapuščino, je sicer že stikal okoli hiše in vse popisal: oba svaka sla ga spremljala ter mu kazala, česar Andrej ni videL Tone paje ves vesel izvlekel iz slepe line veliko piščalko: »To sem pa sam naredil in sem jo spet našel I« Tako je^ pihal, da je vsem šel njen glas skozi ušesa. Svaka bi bila rada dokazala, da sta ženi premalo dobili, »ker je M več vredno!« . .... .__ >Ce kdo kupi, ne bo dal toliko!« Je dejal Janez ter pisal svoje vijugaste 6rke. »Ce pa je Malka premalo dobila 1< »Povej sodniku le je dejal Jtag^ kovo delo v prihodnjem letu še bolj smotrno in poglobljeno, četudi je bilo preteklo leto polno uspehov. Na* cilj je: »K Soncu, v višave« Preski. Katoliško prosvetno društvo v Preski priredi v nedeljo 5, novembra ob pol 4 popoldne v svojem domu dramo v 5 dejanjih »Tlacaui«. — Okoličani vl|iidno vabljenll Krka. Osemdesetletnico svojega rojstva je obhajal dne 1. novembra t. I. Jože Za-bukovec, p. d. Anžič pri Gradičku Kot 17-lelnl mladenič je pre. vzel lepo kmetsko posestvo in je gospodar še danes. Gospodari torej že polnih 4>3 let ln je še krepkega zdravja. Ves čas je vnet bralec dobrega časopisja In dolgo vrsto let naročnik »Domoljuba«. Želimo mu krepkega zdravja do skrajnih mej in k osemdesetletnici iskreno čestitamol Podbrezje. Po zelo uspešnem taboru, ki se ie vriil avgusta pri na«, 10 nastopile zaslužene počitnice r društvenem življenju Vse je izgledalo, da bomo sedaj kar spali. Da temu ni tako, bomo doka/ali v nedeljo, 5. novembra -939, ko bomo začeli letošnjo igralno sezono z globoko Finžgar-jevo dramo: »Razvalina življenja«. Drama je vzeta iz natega kmečkega življenia. Ker bi igra pri otTocih ne naila razumevanja, ali morda celo dosegla nasprotno, smo otrokom do 14 leta prepovedali vstop. — Vljudno vabimo vse domače in okoličane, da nas v edeljo ob 3 popoldne obiščejo v gasilskem domu v Podbrezjah. Krka. Prosvetno društvo je zaključilo dru- fo leto svojega obstoja. Veliko se je storilo, epe uspehe je društvo doseglo na igralskem polju. Igrali smo naslednje igre: Voda, Miklova Zala, Martin Krpan, Ben-Hur, Zaklad, Quo vadiš?, Dve nevesti, Graničarii, Cigani in Judita. Vse igre so bile lepo obiskane in tudi dobro igrane Za otvoritev 3. leta pa pripravljamo igro »Trojčki«, ki jo bomo igrali 5. novembra ob 7 zvečer. Raka pri Krškem. Ko se je preteklo sredo peljala s kolesom iz Studenca proti Kaki Cirila Mt-klič iz Zavratec, JI je v strmem klancu odpovedala zavora. Ker kolesa zaradi prevelike brzine nI mo- gla obvladati, se je z njim na križišču cest zaletela v Siškovo hišo, pri čemer si je zlomila roko ter nezavestna obležala. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Prihodnjo nedeljo, 6. novembra, bo po večer-nicah v dvorani občni zbor tukajšnjega Slov. kat. prosv. društva. Vabljeni sto, da se občnega zbora udeležite, se v njem včlanite in v zimski dobi pridno obiskujete knjižnico. St. Jani pri Velenju. Krajevna kmetska zveza bo priredila v nedeljo 5. novembra ob 2 popoldne nepreklicno ob vsakem vremenu veliko kmelsko tombolo z mnogim! lepimi dobitki. Cisti dobiček jo za nabavo kmetijskih potrebščin. Prijatelji kmet-skega pokreta vljudno vabljeni na tombolo. Cerklje pri Kranja. Prosvetno društvo priprav. Ija kmelij-iko-prosvetnl tečaj za fante in može s predavanji dvakrat na teden. Tečaj naj bi bil v decembru in januarju. Na njem se bo obravnavalo: zdravstvo., zadružništvo, kmetijstvo, načelne stvari, računanje mer itd. Ce se bo lečaj vršil, je odvisno od lega, ako se bo prijavilo dovolj udeležencev. Prijave sprejema odbor Prosvetnega društva. — Redni občni zbor fantovskega odseka l>o v nedeljo 5. novembra ob 3 popoldne v Domu. Za člane in mladce udeležba obvezna, ostali prijatelji vabljeni! Hngatee. Fanlovski odsek bo uprizoril dne 5. novembra Igro »Dva para se ženita«. Igro bo uprizoril ob 8 popoldne in ob 8 zvečer. Sodeluje godba na pihala iz Rogatca. Vljudno vabljeni. St Jurij pod Kumom. Pretekli mesec smo položili k večnemu počitku kar tri žen«. Istočasno sta ležali na mrtvaškem odru dve 6estri, Frančiško Medveiček smo pokopali v soboto, njeno sestro Marijo Kotar iz 0«redka pa v nedeljo. Marija Kotar ie rodila 16 otrok, izmed katerih jih ie še več doma. Terezij« Repovš, stara šele 37 let, je zapustila 4 majhne otroke, v starosti od 1—16 let. Bog bodi milostljiv blagim krščanskim materam, ostalim pa naše sožalje. — Zaradi deževja je precej zastalo jesensko delo na polja Pretekli teden smo dobili tudi prvi sneg. Št. Andraž pri Velenju. Tako zakasnila, kakor letos, se že trgatev več let ni. Dočim je druga leta do srede oktobra bilo že vse končano, smo letos šele dobro začeli. Grozdje je lepo dozorelo, zato naši vinogradniki pričakujejo izvrstne kapljice. Mnogi so tudi precej nabrali; saj je bilo vreme v splošnem zelo ugodno za razvoj grozdja. — Primanjkuje pa na naših kmetijah moških moči, zato so se vsa jesenska dela močno zapoznila. Posebno se to občuti zdaj ob času setve. Leskovec pri Krškem. V nedeljo popo|,|„. po večcrnicah bo Marijin vrtec priredil v dvo runi pod Lipo veličastno sodobno igro »Krvav« Mehika« v petih dejanjih. Poleg tega bo j« nekaj deklamacij in prizorčkov. To bo posebno zanimivo, ker bo to prva igra z zavesami. Ma. rijin vrtec je za igro dobro pripravljen, /.mj vabimo k obilni udeležbi. Vstopnina običajna, Gor)« pri Bledu. 70 letnico življenja , t» dni praznovala v Gorjah Domova mama. Niti imena ne bomo napisali, saj jo vsakdo pozna le pod imenom mama »Gor-janskega doma«. Saj ste pa tudi vsem, ki zahajajo v dom, prava mama; nobena (met ne uide vaSi »krbnl metli, in človek tako brezskrbno sede na stol, ki ga je obrisala vaša roka. S kaklno materinsko skrbjo pozimi kurite peči. Tako sode-luiete pri vsaki igri, pri pevskih vajah, pri fejah itd. Kakor pa »o vam mali naraščajniki preveč nagajali, ste svojo metlo pcrubili tudi v vzgojne namene: »Mladini palice lu kruha!« sle rekli včasih. Saj resi Vašo dovtipnost bi bil kmalu pozabil, Se vedno nas znate kljub »voiim letom prijetno zabavati, da sami n« vemo, kdaj mine večer. In ko začenjamo novo sezono, vam ie sedemdeset let. O, pa za vas to še ni mnogo. Se boste gospodarili po »Gorjanskem domu«; ml pa, ki večer za večerom hodimo v dom, prosimo Boga, da vam dolgo ne vzame metle iz roki Sostro. Žalostno so zapeli zvonovi sv. Lenarta v torek 17. oktobra mrtvaško pesem or-ganistu Gašperšifu Francu. Zdelo se je, da sa sv. Lenart zahvaljuje svojemu požrtvovalnemu pevcu, saj mu je pokojni nad W let pel in orglal v farni cerkvi v slavo in čast. Legel je k večnemu počitku mož, kakršnih je v današnjih časih malo. Bil je pravi značaj. Skoraj vse življenje je deloval v katoliških organizacijah. Bil je ob ustanovitvi »Orla« in prosvetnega društva, kateremu je ostal zvest do zadnjega. Pred sedmimi leti mu je umrla prva žena, s katero sta vzgojila Sest otrok, z drugo pa tri, ki so pa še nepreskrbljeni, škoda, da »Gospod poveljnik, to je moj človek in razen tega ubežniki V moji hiši je bil rid mladih nog...! Razbojnik, potajuje sel To je '*K>j človekl Eva, kdo Je to, govorile »Azijalc je rekla, vsa tresoč se, gospodična Eva. Melekovič Je ni niti pogledal. Oči je zapičil v gospoda Novoviejskega in z nosnicami gibsje zrl v starega Slahčiča z nepopisnim sovraštvom, stiskajoč z roko ročaj noža. Pri tem so se mu začeli od gibanja nosnic tresti brki, Izpod teh brkov pa so se bliskali beli Čekanl popolnoma tako kakor razdraženi zveri. Časti ki so Ju obstopill, Baša pa je skočila na sredo med Melehoviča in Novovieiskega. »Kaj pomeni to?« je vprašala in mršila obrvi. Pogled nanjo Je protivnika nekoliko pomiril. »Gospod poveljnik,< Je rekel Novoviejski, »to pomeni, da je to moj človek, Azija po imenu — in ubežnik. Ko sem bil v mladih letih v vojni službi na Ukrajini, sem ga našel polživega v stepi In ga otel. To jo Tatar. Dvijset let je bival v mojem domu In se učil obenem z mojim sinom. Ko ml je sin utekel, me ja zastopal pri gospodarstvu, dokler se mu nI zahotelo amorov (ljubezni) z hvico. Ko sem jaz to oprazll. sem ga ukaza! pre-tepstt on pa Je nato pobegnil Kako se tukaj Imenuje?« »Melehovičl« »Torej st je nadel drugo Ime. On se zo^o Azija ln ni« drugače! Pravi, da me ne pozna, ali Jaz ga poznam ia Erica tudi.« »Za božjo voljo,« te rekla BiSa, »saj ga Jo tvoj sin, gospod, mnogokrat videl. Kako, da ga ni 8[)OZOfll i C »Lahko Je mogoče, da ga sin nI spoznal. Ko Je namreč otekel z doma, sta bila petnajst let stara, ta pa je potem Se šest let bival pri meni; v tem času pa se je znatno spremenil, dorasel ia brki so mu zrastli. Toda Evica ga je takoj spoznala. Vajino blagorodje, gotovo boste piej verie.U posestniku kakor temu prihajaču s Krima!« 44 Gospod Volodijovski »Gospod polkovnik,« Je rekel, »marsikrat oče samo zato otroka pograja, da bi mu kdo drugI ugovarjal in mislim, da očetovskega srca pa« ni mogoče bolj razveseliti kakor če se zatrdi, da graja ni na mestu. Slišal sem že o hvalevredni Adamovi službi, sil zdaj šele se ml je srce resnično razveselilo, ko čujem potrdilo te govorice iz tako slavnih ust. Pravijo, da menda ni samo hraber vojak, ampak tudi zastaven človek, kar se ml zdi naravnost čudno, ko Je bil vedno vihrav. Veselje do vojne Je imel oavihanee od mladih nog in najlepSl dokaz za to Je, da Je kot dečak utekel z doma. Priznam, da Če bi ga bil takrat ujel, bi mu jih bil naložil pro memoria (da bi bil pomnil), ali zdaj bo treba to opustiti, sicer se mi ropet skrije za kakih de3et let, a starcu je težko pri srcu.« »Da vendar toliko let nI pogledal domov?« »Ker Bem mu zabranil. Vendar ml Je dosti tega ln zdaj prihajam prvi, ko on, ki Je v službi, ne more. Hotel sem vaju, blagorodna dobrotnika, prositi gostoljubnosti za mojo hčerko, sam pa bt potoval v RaSkov. Vendar pa, ker pravite, da je povsod varno, vzamem tudi njo s seboj. Svet bi rada videla, sraka, naj ee ga nagleda.« Zagloba ,0 "j® nagledajo!« je pripomnil »Ne bi Imeli kaj!« Je odgovorila gospodična, ki so j| smele črne oči in usta, kakor za poliub ubrana, govorila nekaj drugega. »To Je navaden kužek, nič drugega kakor ku-. , Je. r?.' Bo«pod Novoviejski. »Seveda, če zagleda gladkega častnika, Jo pa kar kvišku vrSe. Zaradi tega sera jo tudi ralšl s seboj vzel, kakor da bi Jo pustil doma, zlasti ker Je nevarno, če Je dekle samo » hiši. Toda če bi moral brez nje potovati v Raškov, Jo ukaži, milostiva gospa, pri- 6* vezati na vrvico, sicer ti kaj lahko skoči čez ojnice.« »Jaz sama nisem bila ni« boljša,« Je odgovorila Baša. »Dali so jI preslico, da bi predla,« se Je oglasil Zagloba, »pa jo z njo plesala, če ni imela s kom boljšimi A ti si vesel čloiek, gospod Novoviejski. Baška, rad bi se udaril z gospodom Novo-viejskim, saj tudi jaz ljubim včasih šalo...« Med tem pa, preden je prišla večerja na mizo, so se odprla vrata in vstopil Je Melehovi«. Gospod Novoviejski ga ni takoj opazil, ker se Je zatopil v razgovor z gospodom Zaglobo, zato pa ga Je opazila Evlcs in rdečica jI Je udarila v obraz, potem pa Je naglo pobledela. »Gospod poveljniki« Je rekel Melehovi« Volodijovskemu. »One tam Brno po povelju polovili.« »Dobro! Kje so?« »Po povelju sem jih ukazal pobeslt!.« »Dobrol In tvoji ljudje ao se vrnili?« »En del je ostal, da pokoplje trupla, ostanak se Je vrnil s menoj.« V tem trenutku Je gospod Novoviejski dvignil glavo In nenavadna osuplost se ja pojavila na njegovem obrazu. »Za božjo voljo, kaj Jaz vidim!« Je rekel. Potem je vstal, stopil naravnost pred Melehoviča in kliknili »Azija! Kaj pa ti tu delaS, razbojnik?!« In dvignil Je roko, da bi zgrabil Lipka za ovratnik, temu pa se ie v trenutku obraz stemnil, kakor če kdo vrže pest prahu v plamen; pobledel ie kakor mrli« in zgrabivši z železno pestjo roko Novoviejskega, Je rekel: »Ne poznam te, gospod! Kdo si?!c In pahnil ga je tako silno od sebe, da se Je gospod Novoviejski opotekal na sredo sobe. Ves divji ni mogel nekaj časa spregovoriti niti besedice, ko pa je prišel do sape, je začel kričati: l) Oživeli so grobovi Milo pevajo zvonovi talne pesmice fcz plan; oii7eli so grobovi — danes je vseh mrtvih dan. Vednosti neznane poti bo odprto na steiaj; moj spomin hiti naproti njim, ki jih ne bo naiaj. Vidim dobrega očeta, mamica sc mi smehlja sinček v raju vence spleta ter se z angele! igra. »Sveti naj Vam večna zarja!« v daljo kličem jim za god. Mrtvih zbor mi odgovarja: >Na5a sreča je — Gospod.« Limbarski. mu ni bilo dano, da bi dokončal novi harmonij, katerega je delal »o svojevrstnem načrtu, ki bi bil v manjših cerkvah prav dobro nadomestilo za cerkvene orgle. Skoraj do zadnjega je vodil cerkveni pevski zbor, dokler ga niso posledice ivetovne vojne položile v 56 letni starosti na mrtvaški oder. /-elo velika udeležba pogreb-cev, vencev, zastopstva raznih organizacij je pričalo, da jo bi! splošno priljubljen v tari. Cerkveni pevski zbor se je z žalostinkami, ki jih je zapel pred domačo hišo in na pokopališču, poslovil od svojega pevovolje. Bog mu bodi plačnik, ostalim pa naše iskreno sozaljel Goriče. Ono nedeljo je bil skupni sestanek JRZ in MJRZ v dvorani Našega doma v Go-rifah. Dvorana je bila nabito polna zavednih mož in fantov; posebno mladita je bila zastopana v prav Kastnem številu. O političnem položaju je izčrpno poročal bivši narodni poslanec in senatorski kandidat g. Janez Brodar. Dotaknil se je vseh vprašanj, ki se tičejo no- »Goepod Melehovič je hetmanski JSastnik,« je rekla Bala, »mi nimamo oblasti nad njim!« »Dovoli, gospod, da ga vprašam. Audiatur et aHera para (zaaliH naj se tudi druga stranka)! se je oglasil mali vitez. Gospoda Novoviejskega pa Je popadla jeza. »Gospod Melehovič 1 Kakšen goepod Je to I Moj hlapec je, ki si je nadel tuje ime. Jutri napravim tega gospoda za pasjega čuvaja, pojutrišnjem ukažem temu gospodu naložiti batine m ml tega sam hetman.ne prepreči, ker sem ilaheie in poeti«m svoje pravico!« Na to je gospod Mihael pomigal z brčicami in rekel že ostreje: »Jaz pa sem ne le šlahčič, ampak tudi pol-kovnik in tudi poznam svoje pravice. Svojega Človeka lahko po zakonu iščeš, gospod, in gre* »a hetmansko sodišče, a tukaj ukazujem laz in muce ^Gospod Novovlejskl se je takoj obrzdal ker ae je spomnil, da govori ne samo s poveljnikom ampak tudi s predstojnikom svojega lastnega sina in poleg tega « najslavnejšim vitezom v Ijudo- '^»Gospod polkovnik,« Je rekel z že pohlev-nejšim glWn»jaz ga seveda prott tvoji volj, ne vzamenC navajam samo svoje pravice in prosim, ** ^vit k" Praviš « na to?« je vprašal .Volodljevski. ... , Tatar je pobesil oči In molčal. »Da ti je namreč Azija ime, to vsi vemol« Je Uodal Volodijovski. . . . »Kaj bi tu iskali drugih dokazov« Je rekel Novovlejskl. »Ce je to moj človek, Ima na prsih * modro barvo za«rtanl ribt.c .. b Ko je gospod Nenašlnec to slišal. Je Odprl oči In usta, potem pa se je zgrabil za glavo ia kriknil: »Azija Tuhaj-bejevlc.« „ «. Vseh oči bo se obrnile nanj, on pa se je ves tranjo in zunanje politike. Za mladino je govoril predsednik okr. MJRZ g. Murnik Ciril iz Kranja, ki je v svojem govoru očrtal program mladinske stranke in pozval vse nav..očne k delu. Obema govornikoma so p< slušalci z odobravanjem sledili in pokazali, da popolnoma odobravajo in se strinjujo s politiko, ki jo zastopa naš voditelj dr. Korošec. Ob koncu zborovanja je tudi župan občine Golnik g. Za-plotnik izrazil v imenu cele občine, da bo občina, kateri on načeluje, vedno zvesto stala strnjeno okoli svojega voditelja. Poljane nad Škofjo Loko. Naš prosvetni dom je začel zadnje čase naglo rasti in vedno bolj vidimo, kako lepa in prostorna stavba bo. V poletnem času smo pripravili nad 100.000 komadov zidne opeke in tako smo pred kratkim lahko začeli z zidanjem, ki zdaj dobro napreduje. Na vsak način mora biti dom do zime pod streho. Kdor more, naj pride vozit pesek ali pa pripelje les, ki bo potreben za ostrešje. Vsak mora po svojih močeh prispevati za naš dom, ki bo naša skupna last. — Sedaj se vrši v Poljanah 12 tedenski banovinski kmet.-gospodinjski tečaj, na katerem se bo spet precej deklet izobrazilo za dobre gospodinje. Stražššče. Sestanek JUZ in MJRZ za občino Stražišče se ie vršil v nedeljo dopoldne v šmartinskem domu, ki ga je vodil predsednik krajevnega odbora JKZ g. Triler. V dvorani se je zbralo preko 200 zavednih fantov in mož. Prvi je spregovoril bivši narodni poslanec in senatorski kandidat g. Janez Brodar, ki je poročal o zunanje političnih dogodkih. Za njim te povzel besedo predsednik okrajne MJRZ g. Murnik Ciril iz Kranja, ki je obravnaval o delu in progrumu MJRZ med našim narodom. O notranje političnem položaju je poročal g. Peršuh iz Ljubljane, ki je temeljito obravnaval ves položaj. Poslušalci so s pozornostjo sledili izvajanjem vseh govornikov in z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da take udeležbe že dolgo ni videl Šmartinski dom. Tudi Mra-žišče postaja nezlomljiva trdnjava našega voditelja in naše stranke, St. Jurij pod Kumom. Prav lepo smo letos praznovali praznik Kristusa Kralja. Mladina je skoro vsa v velikem številu pristopila k sv. obhajilu. Člani fantovskega odseka in dekliškega krožka pa so ta dan pristopili k sv. obhajilu v krojih, prvič odkar obstojajo, kar je na vse navzoče natresel, kakor bi se mu nanovo odprle vse rane, in ^Vlo'}« moj Jetnik! To je Tuhaj-bejevičl Z« božjo voljo, to je on!« Mladi Lipek pa je ponosno dvignil glavo, premeril a »vojim ostrim pogledom zbrano družbo, si naglo razpel iupan na svojih širokih prsih in reke»Tu sta ribi, začrtani z modro barva Jaz sem Tuhaj-bejev sini...« XXVIII. Vsi so umolknili, tolikšen vtis je napravilo ime strašnega bojevnika. Saj je vendar on skupaj z groznim Hmielnickim pretresal vso ljudovlado. On je prelil morje poljske krvi; on je »konjskimi kopiti teptal Ukrajino, Volinj, Podolje In gališke zemlje, podiral utrdbe in gradove, z ognjem obiskoval vasi, odpeljal v ujetništvo na desettisoče ljudi. Takega človeka sin je stal zdaj tu pred družbo v hreptjovski postojanki in govoril ljudem v obraz: ,Jaz imam modri ribi na prsih, Jaz sem Azija, kost od kosti Tuhajeve/ Toda tedanji ljudje so imeli tako spoštovanje do znamenite krvi, da Je kljub grozi, ki jo je moralo Ime prestavnega murže zbuditi v duši vsakegai vojaka, Melehovič zrastel v njihovih očeh, kakor bi se bil obdal z vso očetovo velikostjo. Gledali so nanj osuplo, zlasti pa ženske, katerim je vsaka skrivnost prav posebno mikavna. On pa, kakor bi bil tudi v lastnih očeh zrastel po priznanju, je stal ponosno, nikakor ni po-veial glave in je slednjič rekel: »Ta šlahčič,« tu je pokazal na Novoviejskega, »pravi, da sem jaz njegov človek, jaz P« »« to rečem, da jo moj oče sedal na konja po hrb u hnliiih od niega... Sicer pa govori resnico, otih, bilo jih je okrog 20. Potem smo prenovili in prebelili kapelice po fari, posebno lepo je popravljena kapelica zraven pokopališča in v Spodnjem Osredku. Nazadnje pa je prišla na vrsto tudi žup-na cerkev, ki je bila znotraj poslikana in prebe-ljena. To bo eden najlepših zunanjih spominov na kongres. Na kongres nas je pa tudi šlo nad 1<30, kar je za našo oddaljeno župnijo zelo veliko. Pa tudi duhovno smo se na kongres pripravili. Saj so bili od velike noči do zdaj govori o poglobitvi verskega življenia in o sklepih kongresa. Zlasti naj bi nas v tem letu prenovljena župna cerkev vsak dan in zlasti vsako nedeljo spominjala na 6klepe kongresa. Velesovo. V nedeljo 22. oktobra ie biL prvi« v novi cerkveni dvorani občni zbor Prosvetnega društva. Udeležba je bila prav dobra. Iz poročil odborov so razvideli navzoči, da je društvo v prvem letu svojega obstoja priredilo versko igro »Slehernik«. V zimskih mesecih so bili fantovski sestanki, eno nedeljo v marcu je bil sestanek za vse člane s predavanjem. Na praznik 25. marca je bilo predavanje o evharističnem kongresu v Bu-I dimpešti Tudi knjižnica je poslovala. Najbolj važno je bilo poročilo društvenega predsednika —> | domačega župnika Fr. Pfajferja — kako se je gra- I dila nova dvorana in koliki so vsi stroški. Marši- sanjanju. Sedaj pa, čeprav bi bil lahko na Krim pobegnil, služim tej domovini s krvjo m zdravjem, torej ne pripadam nikomur razen hetmanu. Moj oče je bil sorodnik kanov in na Krimu me je čakalo bogastvo in razkošje; jaz pa sem ostal tu v zaničevanju, ker ljubim to domovino in ljubim gospoda hetmana in ljubim te, ki mi niso nikdar pokazali kontempta (prezira).« S temi besedami se jo priklonil Volodijovske-mu, se priklonil pred Bašo tako nizko, da se je % glavo skoraj dotaknil njenih kolen, nato pa je, ne da bi pogledal še koga drugega, v?.-, sabljo pod pazduho in šel iz sobe. Trenutek je Se trajal molk, potem pa se je prvi oglasil gospod Zagloba: »Ha, kje je gospod Snitko» Pravil sem, da gleda temu Aziji volk iz oči, a to je volčji smU »Levji sin!« Je odgovoril Volodijovski, »In kdo ve, če se ni vgrel po očetu,« »Za božjo voljo, ali ste opazili, gospoda, kako so se mu zobje bliskf.ll, popolnoma kakor staremu Tuhaju, kadar je bil razsrjen,« Je rekel goepod Mufalski. »Že samo po tem bi ga spoznal, ker sem tudi starega Tuhaja često videl « »Ne tako često kakor jazi« je odgovoril go- 8!>0Ždaj0razumem,« je pripomnil gospod BognS, »zakaj uživa on tak ugled med Lipki m Ceremisi. Saj izgovarjajo Tuhajevo ime kakor sveto ™ Sivem Bogu ko bi ta človek hotel, bi )>h lahko vse do zadnjega prevedel v sultanovo službo m nam prizadel mnogo porazov.« »Tega on ne stori,« je odvrnil Volodijovski, »zakaj to, kar je rekel, da ljubi namreč to do-movino in hetmana, je resnica: sicer ne bi shtfil med nami, ko bi lahko 8e na Krim in bi imel tam vsega v Izobilju. Razkošja res ni pri na« okusil nobenega!« _. »Ne stori tega.« je ponovil gospod Bogu* »^ M bil namreč hotel, bi bil to že storil. Saj ga al pri tem ni« ovirah« fNt(J,1^.o!. prihode««.! ' O Poljakih in o Poljski Ustava in »prava. V ustavnem oziru je Poljska republika. Drla vnega predsednika je volil za 7 let parlament (.Zromadzenie Narodowe«), sestavljen iz senata in poslanske zbornice (.sejma«). Prvotni volilni red je določal občno, tajno in neposredno volilno pravico za polnoletne in polnopravne državljane obeh spolov. Stari poljski državni grb je z zlato krono okronani enoglavl srebrni orel v rdečem polju, poljska narodna (in državna) zastava je belo-rdeča (vodoravno). V upravnem oziru je bila predseptembrska svobodna Poljska razdeljena v 16 »vojevodstev« (z »vojevodi« na čelu) in glavno mesto Varšavo. (Nadaljevanje.) | delno državno, dasi je ustava določala, da bi naj ""•JKff.5 brnele avtonomijo. Državne uni-verze so bile: v Varšavi, Lvovu, Krakovu in Po-znanju, tehnike v Varšavi in Lvovu, rudarska vb soka šola v Krakovu, umetnostni v Varšavi in Krakovu, živinozdravniška v Lvovu zobozdravnica in poljedelska pa v Varšavi. Zasebne visoke šole so bile: katoliška univerza v Lub mu in svo-bouna univerza (s podprosvetnih društev) v Varšavi, trgovske visoke šole v Varšavi, Poznanju in Krakovu, visoka šola za vnanjo trgovino v Lvovu ter visoki državnoznanski šoli v Varšavi in Krakovu. Listov je bilo nad 1500, izmed teh nad 200 dnevnikov. Najstarejši list ie bil leta 1661 ustanovljeni tednik Merkuriusz Polski. t Proaveta. Za ljudsko šolstvo je morala v tej dobi skrbeti država, poleg nje pa še tudi občine in okrožja. Splošna šolska obveznost je bila sicer uzakonjena, ni se še pa mogla povsod izvesti, zato je bilo na vzhodu do 50« šoloobveznih otrok brez osnovnošolskega pouka. Približno polovica ljudskih šol je imela samo po en razred, približno dve tretjini pa samo poljski učni jezik. Narodne manjšine so sicer imele zakonito pravico do ljudske šole v materinem jeziku, vendar si je pa niso mogle fiovsod priboriti. V srednjem šolstvu je prevladovala osemraz-redna klasična gimnazija. To šolstvo je bilo le | Pravo. V pravnem oziru svobodna Poljska ni imela dovolj časa, da bi popolnoma izenačila svoje nekdaj ruske, avstrijske, kongresnopoljske in ogrske dežele. Socialno skrbstvo se je povoljno razvijalo. Po konkordatu iz L 1925 je bila katoliška Cerkev priznana za državno cerkev, organizirano v 6 nad-škofijah in 21 škofijah. V Lvovu sta maloruski in armenski nadškof. Pravoslavna cerkev Ima metro-polita (v Varšavi) in 5 episkopov. Od katoliške vere se je odcepila sekta mariavitov. Protestantske cerkve so se leta 1927 združile v skupen .Evangeličanski svet«. (Konec.) kateri pomislek je odpadel po podanih pojasnilih. Vsi udeleženci so si ob tej priliki bolj natanko ogledali dvorano in oder in izrazili svojo zadovoljstvo. — Dne 24. oktobra je umrl v splošui bolnišnici v Ljubljani Alojzij Blaznik, čevljarski mojster na Trati, na posledicah težke operacije. Pripeljali so ga domov in je tu bil pogreb v petek 27. oktobra. Pokojni zapuštSa ženo in S nedorasle otroke. Kot dober obrtnik in značajen krščanski mož je užival velik ugled. Člani gasilske čete so rajnega spremili na zadnji poti. Težiko prizadeti ženi in otrokom naš globoko sožaljol Besnita pri Kranju. V petek je prišel zjutraj cerkovnik v cerkev, da bi zvonil k av. maši. Opazi! ie, da prihaja skozi zakristijska vrata svetloba. Sel je proti oltarju in tudi tam opazil, da ni vse v reda. Takoj je poklical g. župnika, k! sta potem ugotovila, da je bilo ponoči vlomljeno v cerkev in odnešeno sv. Režnje Telo. Zločinski vlomilec je prišel v cerkev skozi zakristijo, vrata je odklenil z vitrihom in tako prišel v notranjost cerkva. Na neznan način je odprl vrata tabernaklja ter iz njt-ga ukradel monštranco z Najsvetejšim ter ciborij * posvečenimi hostljami. Nato je j>o isti poti zapustil cerkev. Zločinec ni pustil za seboj nobenega sledu. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v letoviško hišico g. Šinkovca, drogerista iz Kranja. Hišica se nahaja na pobočju Sv. Jošta, nedaleč od Pševega in Javornika. Vlomilec je razbil 8 sekiro vrata. Ker vlomilec ni našel željenih predmetov v taki meri kakor je sam pričakoval, je iz maščevanja napravil večjo škodo v hišici. Razbil je nekaj pohištva, razbil je nekaj dragocenega stekla, raz-rezal blago na stolih. Skupna škoda znaša kakih 8000 din. Kot vse kaže, 60 morali vlom v župno cerkev v Zgornji Besnicl in vlom v letoviško hišico g. Šinkovca napraviti eni in Isti vlomilci. Zagorje ob 8avi. Na praznik Kristusa Kralja smo imeli lej>o akademijo. Po akademiji pa smo imeli občni zbor Prosvetnega društva, katerega se je udeležilo razveseljivo število članstva — znak, da društvo dobro deluje. Samo želeti bi bilo, da bi se tudi ljudje, ki sedaj še stoje ob strani, začeli zanimali za katoliško prosveto. Isti dan zjutraj pa je bil sestanek Kmetske zveze in tiskovni sestanek. Upajmo, .da bo rodil vsaj tolikšen uspeh kot pred dvema letoma. Vsakemu Zagorjanu je ljuba in draga »Hrastelova skala«. Na njej je ev-haristični kriš, križev pot in majhen spomenik še sedaj nepozabnemu kaplanu Filipu Stularju. Zato prav iz teh razlogov ne moremo zadosti obsoditi divjaškega postopanja tistega, ki je ta spomenik uničil, podobo razbil, in poleg tega še raztrgal po- Zahtevajte povsod naš list! dohe križevega pota Iz devetih kapelic. 2e prej je bilo parkrat raztrganih po par j>odob iz postaj in razbitih nekaj šip, pa smo to zaračunali razposajenosti kakega otroka. Setiaj pa ni mogla biti razposajenost, ampak divjaška zloba, ki ne spoštuje niti spomenika mrtvega, ki se je za Zagorje toliko žrtvoval. Zadnje deževje, ki nam je na hribih pokazalo tudi že prvi sneg, nam je onemogočilo spravljanje letošnje sicer dobre letine. Oiedo krompirja bo marsikdo v zadregi, ko marsikateri še semena niso dobili nazaj. Na Orljeku se je mudila komisija zaradi plazov, ki so že ali pa še groze uničiti več hiš z rodovitno zemljo vred. Kakšen bo ujpeh te komisije, se še ne ve. Bog daj, da bi bil ugoden za reveže tam gori. Cemšenik. Smrt nam je v kratkem presledku pobrala iz naše srede dva najstarejša farana. Dne 20. septembra je umrl v visoki starosti 91 let Jurij Grahek iz Oamberka. Bil je najstarejši moški v fari in tudi v bližnji okolici. Vse do zadnjega je kljub visoki starosti opravljal vsa težja dela. — Dne 18. oktobra pa je umrl Damjan Kolenc, p. d. Jake, iz Cenšenika. Vsemogočni ga je poklical k sebi ko je dopolnil lepo starost 84 let, tri mesece po smrti njegove žene Marije Kolenc, ki je umrla dne 8. julija L L, stara 73 let. Bil je dober in skrben gospodar ter je s svojo pokojno ženo dobro vzgojil in preskrbel svoje sinove in hčere. Pred leti je bil tudi dalje časa občinski odbornik. Na njegovi zadnji poti so ga kot svojega ustanovnega člani spremili poleg drugih tudi gasilci. S pokojnikom je odšel v večnost eden izmed redkih še živečih, ki se je udeležil bojev v Bosni in Hercegovini leta 1878 za časa avstrijske okupacije ter je še sedaj hranil za spomin odlikovanje, ki ga je tedaj prejel. Vol pokojni naj v miru počivajo, žalujočim pa naše sožalje. — Na občnem zboru Prosvetnega društva ter fantovskega odseka so nam naši prosvetni delavci podali pregled dosedanjega dela ter napravili načrt in smernice za bodoče prosvetno delo. Pri tem delu pa jih podpi-rajmo vsi, kajti danes so nam bolj kot kdajkoli poprej potrebne strnjene katoliške prosvetne organizacije, ki bodo edine v stanu, da zajeze po-gubonosne posledice zmot novodobnega poganstva ter pred njimi obvarovale zlasti našHevno avtobusna zveza z železn. postajo. — Ey»nt. se odda v najem. Izve ee pri občini Bv. Križ trt Litiji. Cesarskega vajenca z vso oskrbo sprejmem. Kupim stroj aa itepaaje tFiacM, . — Stanovnik Filip. Horjul. Poltenega fanta la krft«an«k» družine, 16—18 tet starega. b konjem ln za druga dela, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 16.S54. Posestvo za 1—4 glave ilvlne kupim. — Prednost- Kreki okraj ali Go renjSk«. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod at M.960. Več lepih prašičkov T tednov starih, proda Janea Trkov, Za-vogle, p. Dobrunje. Žganje hruševet kupim. Trgovina Stu-plca, Ljubljana, Tavčarjeva ulica I. Obiščite novo specialno trgovino j nasproti farne cerkve, kier dobite vse, kakor v vsaki drogeriji. - V glavni za og, velik« -bira vseli fotografskih potrebščin I« »»J^ "ceni. Kozmetične - lepotilne potrebsi ne vseh vrst, mila. kolinske vode, kr«ne, pudri,Jsobne paste, brivski aparati kline itd. - Poleg tega dobite vse kisline, olja, soli toP^f«"™ £ iivino kakor »Redin«, »Mastia« itd., strupe, kemikalije, zelišča, korenine, zdravilne rože vse predmete iz gumija i. dr., kar je važno J-.a Vase gospodarstvo® in hiSftč namene. - PortreH« točna in solidna, cene »a j nižje ln koakurenčnel 6e priporočat STANE APARNIK - KAMNIK, nasproti farne cerkve. Ceneni nakup sadja po lom poštnih paketov Na prošnjo Kmetijske zbornice v Ljubljani je ministrstvo pošte uvedlo novo nižjo tarifo za poštne pakete s svežim sadjem. Namen te znizane tarife je, da se lahko nakupijo manjše količine cenejšega sadja naravnost od produ-centa in da se omogoči čim večja potrošnja sadja po vsej državi. Za pakete s svežim sadjem se plača taksa pri teži do 6 kg 5 din, od 6 do 9 kg 8 din, od 9 do 12 kg 10 din brez drugih taks. V težjih paketih od 12 kg se sadje ne sme razpošiljati. Paketi smejo vsebovati le sveže domače sadje, kakor češplje, jabolka, hruške, grozdje, mare- A lice, breskve, češnje, višnje, kutine, sveže fige, limone in pomaranče ter kostanj, lešnike, Biandlje in orehe v lupinah. Z eno spremnico se laliKO odpošljejo trije paketi, če so od istega pošiljalca in naslovljeni na enega in istega sprejemnika. Te tarife veljajo od 1. maja do 15. decembra vsakega leta. S tem je omogočeno, da si naročijo sadje tudi revnejši sloji, posebno v krajih, kjer ni tadja. Opozarjajo se pa vsi, ki si želijo nabaviti sveže sadje naravnost od prodncentov, da se poslužijo tega načina nakupa sadja. Da bi bilo čim večje število interesentov deležnih te ugodnosti, naj bi naročila in prodajo sadja potom poštnih paketov organizirale kmetijske, sadjarske in vinarske podružnice, ker so one najbolj za to poklicane. RADIO LJUBLJANA od 2. do 9. novembra 1939. Četrtek, 2. nev.; 18 Resni zvoki. 18.40 Slovenščina za Slovence. 20 Pevski koncert. — Petek, 3. nov.: 18 Ženska ura: 2ena in tujski promet. 18. 40 Francoščina. 19.50 O planinskem mladinskem domd. — Sobota, 4. nov.; 18 Za delopust. 20.00 O zunanji politiki. — Nedelja, 5. noV.: 8.00 Na dveh harmonikah. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor. 10.50 Nedeljski koncert Radijskega orke-sta. '17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30 Kmečki trio. 20 Ing. Oto Muck: Stric Andrej, veseloigra. — Ponedeljek, 6. nov.: 18 Zdravstvo mladinske dobe: življenjski pomen mladostne dobe. 18.40 Mesečni slovstveni pregled. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21.20 Pevski zbor drž. policijske straže v Ljubljani. — Torek, 7. nov.: 18.40 btan štajerski gradovi. 19.50 Deset minut zabave. 20.20 F. S. Finžgar: Dekla Ančka. — Sreda, 8. nov.: 18.40 Kmet in gruda. 20 Vojaška godba. OKOVJE ZA OKNA IN VRATA, ključavnice - tudi najfinejših vrst -,^lamo-reznice, reporeznice, robkače za koruzo, vinte za vozove, gnojnične m vodne črpalke, pluge in brane, štedilnike in peči, dobite, še vedno zelo ugodno v železnim FR. STOPICA, Ljubljana, Goeposvetska i. Hov redilni prašek »BEDTH« ca prasJfe."^. Vs»s kmetovalec ti lahko hitro in s malimi stroSki zredi svoje prašiče. Zadostuje ie 1 zavitek za I praSiža ter stane I zav. 6 din, po pošti 12 din, 8 zav. po poAti 24 din. 4 zav. po poŠti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi tamo z gornjo sliko. Predaja drogerlji Rim, LJuUIJas®, Židovska ul.1. Na deželi pa prodaja Redin vsaka trgovina. Najboljše sredstvo o proti pri atol ______ (ferS) in je zelifttno mazilo „OKAMA" NeSteto primarni od babic iti mater. mtm mazilo čudovito ugodno fn hitre deluje pri mah to zastara«! rtatA. op«kttatk. Mi. Uitjlh la Dobi «• v lekarnah i« drogerijah. Glavna zalog« lekarna . mr. oauuc, it. Vid nad Uvblfano __ - -- Gost; »V Stm pa obstoj« raaiskovaaje gospoda profeeorja?« Žena profesorjeva; »V fitnum išče svoja očala.« -.....Hmmum**« i- ".""." 11 ** Črni gaber Kupim za takof ali M patek porfmt P« «81 io takoj, tudi pred »e^ktrn. Ponudbe Je f*wbno poslati takoi na upravo »Domoljuba« pod Morilko 10392 i' i 11 ...... , ei ta as ME1NEL HER0LD "»kibor ZOBOTREBCE vse vrste kupujem ML Pakič, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. Kupuiemo Sipek po naivlšiih dnevnih cenah, Salus tf. d., Uubliana Mestna hranilnica ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska v. Strma 1& p PRIPRAVITE SE ZA ZIMO! ZA HtŠO RABITE DRVA, ZA NOGE TOPLO IN NEPREMOOJIVO OBUTEV. mn K čim M »I. tert, n l«wern«,. « J, _________