Vojna. JUNAKOV GROB. Sebastijan Krolky. Zadnji pozdrav. Duh plemenit sam bo nosilboli, a sreče vžival sam ne bo nikoli. S. Gregiorčič. M je res? Je li torej resnica? Pa saj vidimj črke pred seboj! Kaj me gledate tako, tako.. čudno, tuje? Neverjetno! Pravijo, da ve črke nimate življenja, da ste mrtve. Mrtve kakor on, ki je — bil? A jaz gledam in gledam in vidim... Vaše poteze se izpreminjajo, dobivajo poteze dragih bitij! Vstajate, začenjate 'gmnoriti, kakor da bi vas navdahnil on, ki je bil učitelj in je razumel čitati v knjigi živIjenja. O da bi enkrat še povzdignil glas! Sedaj začenjate rajati, plesati pred očmi, ki zaman iščeio dragi obraz med vami. O, dajte, naj še jaz stopim v vaše kolo, saj tudi jaz Ijubim življenje kakor on, ki me je učil živeti. Kako je bilo lepo! Ah, kako ljubo!... Kje je on, ki je bil ljubček moj, da bi enkrat še z mano porajal? Glej. kdo se bliža tam .. tam... Povodni mož! Hočem porajati s tabo, če me povedeš k mojemu ljubčku, ki tam daleč, čaka na mene,.da me povede k oltarju v domovino. Tako, tako ... Le urno naprej! Še hitreje, da bova brzo tam, kjer ... Tu je kasarna, a ptičica ne peva več; zletela je na jug. Dalje, dalje! Tu ob Savi blodi divja Mina, ki je tudi zgubila ženina, a ga pričakuje; saj mora priti, ko pa ji je obljubil. Ti, povodni mož, njega nisi poznal; bilo je na ozemlju. Še dalje, še ur.neje, da ga kmalu vidim, da mu porečem, da sem mu zvesta ostala. Oh, da se združim z njim v eno molitev, da bi bil konec boja srečen! Qlej, stoj, tukaj sva! Tukaj si ti, ki si mi bil učitelj, prijatelj, vse! Tukaj si leg^el k počitku, ker si bil vrl vojak, ki je zvesto branil prosveto in domovino. Hočem te navdahniti, da se prebudiš iz težkih, dolgih sanj, ki so te vanje zazibali šumeči valovi, kakor si nekdaj pel ob obalih deroče Drave. In valovi šume, govore: O, ti neizpfosna boginja Morana, si biJa tako. zla, da si mi ga vzela? Jeli sin, edini sin stare matere. ki toži za zlatkom, jeli mili tovariš bojevnikov za blagor domovine, jeli vzorni učitelj luči in resnice moral končati tako? In ravno> njega, ki je ljubil tolikanj življenje, njega ni več! Ni? Ne povprašujmo sedaj usode po resničnosti »biti ali ne biti«, to vprašanje je odveč, ki ga ni rešil umrljivi človek! Sedaj, ko vemo pretožno novico z daljnega bojišča, sedaj, ko nas navdaja kruta gotovost žalostne, a slavne smrti, sedaj, ko obhajamo spomin na ranjkega — sedaj biva truplo tam, kjer »smrt pobrati pod Iopato, kar rodil je beli dan«, kjer »lepše solnce njemu sije, Iepša zarja rumeni.« — A njegoy duh biva med nami, ki smo z njim živeli eno življenje ... Starši Krotkega so bili iz Čehov; a on se je rodil 1. 1881. y starodavnih Rušah na Štajerskem. Ob njegovi zibelki niso stale srečonosne vile, ampak, kakor poje žalik — pesnik. »dlevice, ki brez dot žalovati videl sem samice«. Oče mu ie bil paznik dela v tamošnji tvornici za žigalice, a mati pridna delavka; toda bivala je v borni koči poštenost, delavnost in ljubezen. Gotovo ni ostalo brez vpliva na življene in mišljenje miadega Boštjana, da je zaigledal luč sveta v divnih, slavnih Rušah, ki so našle že toliko občudovalcev in prijateljev, ki radi prihajajo tja iz raznih krajev in narodov. Dolina, kjer se razprostira omenjena vas, je razširjena v malo ravan, Iežeča zahodno od Maribora ob obeh straneh Drave. Tu moramo občudovati zahajajoče soJnce, ki zlati s posJednjimi žarki vrhunce Velike in Male Kape, Črrrega in Klopnega vrha ter drug,e, ki zrejo na pridno, probujeno in izobraženo ljudstvo, kar pričajo skrbno obdelani vinagradi in boigato polje. Vse, vse daje tukajšnjemu obzorju čarobno lepoto. Poleg lepote pa so še znamenita poslopja, kakor n. pr. cerkety iz 15. stl. in župnišče kjer je bila v 17.—18. sth gimnazija] jezuitov. — Ni čuda torej, da je deček vzrastel v krepkega moža, raven in mo^ čan kakor jelka na Pohorju, da se Jei navdušil ob spominu na slavno proilost domačega kraja za razvoj, prosveto in srečo naroda. A smreke na Pohorju, ki so dajale Ies za žigalice ter posredno tudi zaslužka ubogi družini, so dale tudi deske za zadnjo, tesno hišico, kjer si je oče počil za večno. Prezgodnja smrt je vzela očeta iz srečne družine ter pahnila mater in dveletnega sina v bedo. Toda v zdravem telesu je bivala zdrava duša, in s krepko voljo, z neumorno delavnostjo je šlo naprei, navzgor! Prišel je čas odJočitve za nadaljno življenje, ko nam usoda često prepušča izvolitev poti. Kaj zdaj? Kam? Najbližja in najkrajša pot do kruha ]e držala na učiteljišče v Maribor. Toda kako izpolniti srčno željo učenca, ki je po nadaljnem pouku hrepenel, ki je hotel postati, kar je vse življenje potem bil: učitelj po poklicu, ko pa je manjkalo denarja, da, najpotrebnejšega. In dvakrat bolj uboga mati, ki je videla srčne želje in zrla bodočo srečo ljubljenca, je storila eudeže iz Ijubezni. Delala je skoraj noč in dan, da prisluži toliko, da bi »študiral« sin, da bi •ii kdaj bil edina opora. In šlo je na obeh straneh: vse iz ljubezni. Mati je še celo ponoči delala škatlice za žigalice, da bi s pičlim zaslužkom podpiraja sina-dijaka; a nadepoln, vztrajni učiteljiščnik je kazal kaj yzmore vztrajnpst in krepost. In ko jo je (1. 1900.) kot kandidat rdečih, razburjenih lic primahal domov z izpričevalom zrelosti v roki — kdo je bil bolj vesel, kdo bolj srečen, mati ali sin? Kdo bi mogel popisati tiste trenutke? — — Bile so prve solze hvaležnosti na novi poti! In kdo je razumel nje^a, moža, učitelfe, ko se je s solzami v očeh poslavljal od matere, od svojih dragih znancev, da se poda na novo, zadnjo pot... v boj in ... smrt. Vsaka kaplja krvi in vsaka solza je bila njemu irl nam izraz ljubezni do učiteljevanja, do življenja! Toda glejmo ga sedaj na njegovi poti kot učitelia! »AktenmaBig« kar povem, da je služboval kot suplent v Račjah, Poljčanah, Makolah, Reki; od 1903. kot def. učitelj v Studenicah in vtretje in zadnjikrat zopet v Poljčanah. A kaj pravim »služboval«; deloval, učiteljeval, živel je z dušo m telesom kot učitelj.in zopet učitelj. Otroke je ljubil tako, da je on, veilikan po postavi, z njimi postal otrok. Vzigojeval in poučevaJ je z vso vnemo, ki je lastna raožu po poklicu; navduševal je mladino za vse blago in lepo, z besedami in dejanji. Zatorej so mu starši radi zaupali svoj najdražji zaklad; a on jim je z znanostmi nalo-žil redki kapital. Saj pa je tudi iz lastne izkušnje vedel, kaj vzmore navdušeno srce in vedra glava v napornem delu, v svetišču narodne prosvete. Kot zunanje priznanje njegovega učiteljevanja in vsestranskega učiteljevanja je dobil večkrat pohvalo od šolskih oblasti. A najlepšo in najtrajnejšo slavo mu poje rod in deca, za katero je daroval vse svoje moči. Ovirala bi ga sčasoma bolezen, ki se je je natezel kot dijak zaradl pomanjkanja in — lakote; bolan je bil na ždodcu. A pravim, da sčasoma; toda posJedice je premag^ala do sedaj volja. — In kaj je bil izven šole? Težko bi bilo reči, kdo je užival prvenstvo: mati, učiteli ali prijateli. Da je za sedemdesetletno mateT lepo skrbel, da ji je poplačal hvaležno ves trud, da jo je podpiral s svojo pičlo plačo, je pač umevno, posebno še, če je kdo poznal njegovo blaigo srce. In kai je bil nam učiteljem, brez izjeme moram rečj, kakor pišejo prijatelii in tovarišice: Bil je kremenitega značaja, zlatega srca^ najplemcnitejše duše! Kako je ljubil rodno zemjo, razvidimo tudi iz edino lepega dejanja: Poleg1 tega. da je toliko žrtvoval za vsestranske podpore, si je kupil prostor na pokopališču v rojstni vasi. In ko Je plačal zadnji obrok, še ni našel prostora, ni se mu izpolnila želja, »v zemlij domači da truplo leži«. Našel je hladni grob v divjih valovih I>rine ob izteku v Savo. iDne 8. septembra se je čutil, bolnega gotovo zaradi kronične bolezni; a dne 9. septembra zjutraj!.. l^egov stotnik piše doslovno: »Es wird mitgeteilt, daB Seb. Krotky im Gefechte bei serb. Rača am 8. 9. tapfer mitiocht und am 9. 9.friih in der Drina ertrunken ist. Er fiel mit vielen anderen Kameraden. Dem heldenhaften, braven Soldaten bewahre ich als sein Kommandant ein treues Andenken.« In mi, njegovi tovarrši in prijatelji brez razločka starosti in spola! Zakličimo mu: Čast in slava njegovemu spominu! Vekomaj! Umlrli je zapustil sedemdeset let staro mater, ki ie sedaj brez podpore, brez tolažbč. Ko bi zapustil vdovo, bi stara mati dobila zavetišče pri mladi. A Krotky je bil samec. Imeti toliko oboževalcev in prijateljic in ostati sam — v sreči, ni to bridka ironija? Kaj nam je on bil, poudarjamo vedno; a kaj smo mi in drugi bili njemu, kaj smo, to povejte! Najboljši človek, najplemenitejši tovariš je nehal biti. Njega ni več! Nič več? Jeli res? O, ne! Njegovo truplo počiva tam, kjer mnogi junaki z njim mirno spanje spe; njqgovo življenje je bilo, a njegov duh živi, je in naj biva med nami! V tem smo vredni njega ljubezni vsi, ki bijemo boi za narodovo prosveto in lastno srečo. V znamenju, ki nam ga je on zapustil, bomo zmagali, bomo živeli tudi mi na veke! Mirana. Herman Rudež. Umrl }e na ranah, dobljenih na severnem bojišču, v bolniščnici v Kremsu tovariš Herman Rudež, voditelj ljudske šole v Dekanih v Istri in tajnik tamkajšnje C. M. podružnice. Bodi učitelju-junaku časten spomin! * AKADEMIČNA POMOŽNA LEGIJA 1914 Korespondenčni urad poroča: Delavni odsek akademične pomožne legije je na svoji povodom cesarjevega godu se vršeči seji sklenil, da se trajno konstitujray obliki društva z imenom »Akademiška pomožna legija 1914«. — Zvezni podpredsednik avstrijske družbe »Rdečega križa« bivši ministrski predsednik baron Beck^ in prorektor dunajskega vseučilišča, prof. pl. Wettstein, sta prevzela častno predsedstvo te akademiške pomožne legije. * OKLIC NA DUHOVŠCINO. Korespondenčni urad poroča: »Fremdenblatt« priobŁuje oklic vojaškega škofa Bjelika na škofijske ordinariate, da bi se prostovoljno priglasili duhovniki za opravljanje dušnejga pastirstva na bojišču in pri ranjencih v železniških vlakih. * PREPOVED ALKGHOLA V ARMADI. Zadnje dni je bilo, kakor »Reichspost« poroča, izdano sledeče zborno povelje avstrijskim oetam,: Alkohol škoduje organizmu in sJabi odporno silo proti boleznim. Uživanje alkohola naj se najostTejše prepove in nadomesti s kavo> s čajem in s citronami. VOJNI P0M02NI URAD. Vojni pomožni urad je oddal od zbirke po državi posameznirn deželam en milijon kron, da Jih porabijo po potrebi. Iz tega denarja se bodo podpirali podpore potrebni ljudje. Deželnim upravami se tudi svetuje naprava ljudskih kuhinj in Ijudskih jedilnic. Podpirajo naj se s tem denariem tudi tisti, ki delajo zimsko gorko odelo za vojake. Podpirajte vojni pomožni urail! NASLOV NA VO.INO-POŠTNIH ODPOŠILJATVAH MORA BITI TOČEN. Velik del pisem in drugih odpošiljatev na bojnem polju se nahajajočim sorodnikom se ne more pravočasno dostaviti naslovljencem na operacijskem polju, ker je naslov pogrešen. Ker je sploh nemogoče in tudi nedopustno, da bi se take pošiljatve s pogrešenim naslovom še dalje prenašale, se jih mora vračati pošiljateljem kakor nedostavljive, čeravno se naslovljenec nahaja živ in zdrav v svoji četi. Priporočajte torej občinstvu, da v svojcm lastnem interesu napiše točen naslov na vse vojno-poštne pošiljatvie! KOLIKO STANE ENA VOJNA LADJA. Koliko stane vojna ladja, je odvisno od njene velikosti, oboroženja, od dobe, v kateri je zgrajena. in od materiala, ki se je porabil. Vojne ladje imajo navadno težino 8000 do 28.000 ton. Vsaka tona z vso opremo stoji povprečno 2500 K. Cena taki ladji je 20 do 70 milijonoiv kron. Križarka prvega reda in oklopne križarke imajo 6 do 14 tisoč ton. Vsaka tona stane 2700 K, torej vsaka ladja 16 do 37 milijonov. Križarke drugega reda in male križarke. k tem spadajo tudi neoklopljene križarke, imajo od 2000 do 4000. Vsaka tona stane 2600 K, torej ena taka ladja stane 5,200.000 do. 10,400.000 K. Torpedovke od 500 do 2000 ton stoje 2700 K po toni, torej vsaka od 1,250.000 do 5,400.000 K. Torpedni rušilci imajo 220 do 700 ton. Ena tona stoji 3500 K, torej en torpedni rušilec stane 770.000 do 2,450.000 kron. Torpedni čolni imajo 80 do 2500 ton, tona stane 3500 K, torej čoln 280.000 do 875.000 K. Podmorski čolni imajo 250 do 900 tori. Njihova cena ni znana. TolikO' se lahko reče, da za manj kot 800.000 K ni mogoče kupiti takega čolna. Detaljni račun za ladjo 15.000 ton s 155.000 konjskih sil bi bil tak-le: truplo ladje 13,127.000 K: okop ladje 9,375.000 K; stroji in parni kotel 7,125.000 K; artilerija in torpedi 4,875.000 K; dru?a opremo 3,000.000 K; vse skupaj torej 37,500.000 K. Popolnoma nabit in opremljen tprpedo stane 13.350 K; strel iz topa kalibra 30:5 cm 1515 K. Strel iz najmanjšega topa 3:7 cm kalibra stane 9 K. Na srednjeveliki ladji, ki bi 4 minute streljala iz vseh topov, bi se potrošilo za 40.000 K materiala. SKRB ZA RANJENCE. Kakor uče izkušnje, je najbolj primerno, da se ranjenci v prvi dobi spravijo v bolniščnice, ki so blizu vojnih dogodkov, da dobe tam zdravniško pomoč in oskrbo. Njih nadaljni transpoTt se bo ravnal po zdravstvenern stanju. Bolniki z nalezljivo boleznijo se ne bodo transportirali in se bodo oddali v posebne bolniščnioe. Vojno ministrstvo je v tem smislu izdalo potrebne določbe. Bolniščni zavodi se bodo razširili v večjih krajih, kjer bodo dobili vojaki potrebno pomoč in oskrbo. * STALIŠČE APOSTOLSKE STOLICE V SVETOVNI VOJNI. »Osservatore Romano« naglaša: V sporih človeštva in v krvavih konfliktih, ki izvirajo iz njih, je hotela in hoče sveta štolica vedno ohraniti najpopolnejšo' in najabsolutnejšo nepristranost, ker stavi svoje zvanje miru in ljubezni do bližnjega med vsemi narodi sveta brez razlike plemena in veroizpovedanja nad vsako drugo korist. Pokorni temu modremu in očetovskemu vodstvu, naj bodo vsi verniki zmerni v svojem govoru. Osobito duhovniki so dolžni, da zavzemajo tako stališče. Pozabiti ne smejo, da se rrtora nad vse zahteve, tudi nad upravičene zahteve domoljubnega čuvstva, vedno staviti splošna korist vere in človekoljubja. Naj imajo obrazložena načela pred očmi, naj nad samo po sebi upravičeno željo, da zmaga njih dežela, st^vijo še bolj človeško in krščansko željo, da napoči svetovni mir in naj vedno, tudi nasproti sovražnrku, ne rabijo besed zaničevanja in sovraštva, marveč jezik, ki ga prev^va ljubezen do bližnjega! * NEUTEMELJENA OČITANJA »RDEČEMU KRIŽU«. Korespondenčni urad poroča: »Rdeči križ« zavrača očitanje, češ, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti in ne skrbi zadostno za ranjence. Ugotavlja, da ie giede na težavfie razmere od vzbruha vojne pa do sedaj storil v tem pogledu najmanj že trikrat toliko, kot je njegova dolžnost. — Tudi proti temu se društyo »Rdečega. križa« zavaruje, da bi uporabljalo, kakor se razglašajo vesti, dosle mu damve za visoke dotacije funkcionarjey. V vsem skupaj dobivajo samo podrejeni uslužbenciiplačo, teh pa tii-več kot X18. ^išli funkcionarji zasedaio le častna mesta in opravljajo svojo službo brezplačno. * ŠARŽNE ŠOLE AKADEMIŠKIH PROSTOVOLJCEV. v Na dunajskem vseučilišču so ustanovili akademi&ko prijavališče in pozvedovališče, ki je prevzelo nalogo, da posreduje med vojaškimi oblastmi in prostovoljci, ki se prijavijo za prostovoljni vstop k skupni vojski ali k domobratistvu. Vojna uprava se je namreč odločila, da na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in v Inomostu ustanovi šaržne šole akademiških prostovoljcev, kjer bo v kratkem času izvežbala primerno' število šarž. V to šolo se sprejemajo: 17 do 20 let stari prostovoljci; črnovojniki, ki doslej niso poklicani v aktivno službo (nepotrjeni); avstrijski državljani, ki niso več podvrženi črni vojski, pa za dobo vojne žele vstopiti; inozernci, ki bi pri sprejemu v državljanstvo bili uvrščeni v nadomestno reservo domobranstva. Vsi ti morajo imeti pravico do enoletnega prostovoljstva. Šola se ustanovi le za pešce, lovce in tehnične oddelke, vsi drugi se izvežbajo pri svojih oddelkih. O prošnjah odločajo dopolnitvena okrajna poveljstva. ki tudi asentujejo prosilce. Prošnje s pribgami se shranijo pri pristojnem dopolnitvenem okrajnem poveljstvu. DRUŠTVO »OSTMARK« PRENEHALO IN STOPILO V SLUŽBO »RDEČEGA KRIŽA«. Korespondenčni urad poroča iz Berlina: Kakor poroča »Lokal Anzeiger«, je glavni predsednik društva »Ostmark« glede na hvalevredno postopanje Poljakov v sedanji vojni sklenil dvigniti društveno delovanje in staviti organizacijo v službo »Rdečega krža«. * POLJSKI LEGIONARJI! Korespondenčni urad poroča: Doslej so odšli od poljskih legionarjev na bojno polje: trije pehotni polki, dva polka konjenice, saperji in sanitetne čete. Vkratkem odidejo še artilerijski oddelki in oddelki strojnih pušk ter četrti pehotni polk, ki ga sestavljajo sedai. * POIZVEDOVALNI URAD NA DUNAJU naznanja, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med ujetniki, ampak tudi med civilnimi osebami, ki so pridržane v Rusiji, Srbiji in Črni Gori. Pošilja tudi denar. Naslov: Hilfs- und Auskunftsstele fiir Kriegsigeiangene, Dunaj I., Jasomir- gottstraBe št. 6. * NEGOVAN.JE BOLNIKOV NA NALEZUIVIH BOLEZNIH. Minister za notranje stvari dr. baron Heinold je razposlal deželnim politiškim oblastim naredbo z nastopnimi navodili: Redno ni dopuščati dobrovoljnih pomožnih strežnic k sodelovanju na negovanju bolnikov na nalezljivih boleznih (vštevši bolnike na odkriti tuberkulozi) in takih, ki so na sumu, da imajo nalezljivo bolezen. Tudi jih ni porabljati za prenašanje objektov za bakteriologično preiskavo, ako niso primerno shranjeni, ker je tato sodelovanje brez temeljitega poznanja načina prenašanja nalezljivih bolezni in brez potrebnih varstvenih odredb spojeno z nevarnostjo samookuženja, kakor tudi širjenja bolezni. — Vkolikor bi se pa zaradi po vojni provzročene veče potrebe pokazala.potreba, da se izjemoma priteigtiejo k negovanju takih bolnikov tudi dobrovoijne pomožne moči, potem je rabiti le take strežnice, ki se prijavijo iz lastne volje, ki so praktično izyežbane v negovanju bol-» nikov, ki so zanesljive, ki so bile natančnopoučene o dolžnostih in ki stalrio bivaplv zavodu. — Vodstva bolniščnic in drugih-oskrbovalnih zavodov imajo skrbeti za natančno eyidenco sodelujočih dobrovoljnih pomožnih strežnic ter tako urediti delavni čas, da se izognejo prevelikemu obremenjenju. POKOJNJNA VDOV IN SIROT ZA PADr LIMI VOJAKI. Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa taikorn onega leta za ranami, ki jih je dobil v vojni, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 kroti, narednika 270 K. korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K. Če pa umrje mož zaradi bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih300 K, narednika 240, oziroma 180, četovodje 144 K. korporalal20 K, frajtarja96 K, infanterjsta 72 kron, Otroci dobe:' dečki do 16., deklice do 14. leta vsak vsako leto po 48 kron prispevka za vz^ojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da, ne sme pokojnina vdpve motrpk prese- POZIV NADVO.JVODIN.JE ELIZABETE. Nadvojvodinja Elizabeta priobčuje v mažarskem listu »Alkotmany« oklic na prebivalstvo, v katerem med drugim izvaja: »Sedaj, ko se naši očetje in bratje bore za pravico in svobodo, je dolžnost doma ostalih, da gremo vase in izključimo vse zunanjosti in lahkomiselnosti, ki se ne spodobijo v resnih in težkih dneh. Pokopljimo v svoji obleki, svojem vedenju in svojih besedah vse izzivajooe, zlasti pa vsako zabavo in užitkaželnost, ki je tudi v mirnem času zaničevanja vredna. Končno se obrača poziv v toplih besedah na starše, vzgojevalce in učitelje, da ne zanemariajO' vzgoje otrok in jih uče smotrenega dela in izpolnjevanja zakonov. PREDEN ODPADE LIST.IE .. »Berliner Abendpost« objavlja iz Lipskega sledečo cenzurirano brzojavko: Vveimarski župan dr. Kayzel, ki je kot nadporočnik v vojni, je pisal »Weimarer Landeszeitung« po vojni pošti odposlano pismo, v katerem izvaja: Včeraj je bil cesar pri nas. Kar ie rekel, se je glasilo tako veselo zavestno in nas je tako razradostilo, da bi rad, da bi tudi v Weimarju tako učinkovalo. »Torej, fantje, preden odpade tu listje z dreves, bomo vsi že zopet doma v ljubi domovini!« je zaključil cesar svoj pozdrav. KOLIKO STANE VOJNA? Angleški list »Economist« računa, da znašajo dnevni stroški sedanie vojne, vračunajoč tudi stroške nevtralnih držav, ki imajo svoje armade deloma mobilizirane, okroglo 240 miljonov kron. Nemčija izdaia največ, namreč 53 milijonov, Rusija 50, Francija in Avstrija vsaka po 38:5 milijo r.a kron. V te stroške seveda ni vračunana škoda zaradi uničenja posesti in lastnine na bojiščih samih ter škoda, provzročena zaradi gospodarske stagnacije. * 5C00 UČITELJEV S CEŠKEGA V VOJNI Kakor poročajo praški listi, je bilo pri prvi mobilizaciji poklicanih pod orožje 2615 čeških in 1757 nemških učiteljev s Ceškega. To število se je zaradi naknadnega vpoklicanja starejših letnikov in pa zaradi nabirania novih rekrutov, rojenih med 1. 1892.—1894., gotovo zvišalo nad 5000. ; * PONOVNI NABORI ČRNOVOJNIH OBVEZANCEV. Med črnovojnimi obvezanci, ki zato niso pritegnjeni pod orožje, ker so jih svoječasno pri naboru in pri naknadni preiskavi ali tudi superarbitraciji spoznali za nesposobne, se nahaiajo mnogoštevilni krepki možje, ki so sedaj popolnoma sposobni za službovanje pod orožjem. Veliko tistih, ki so jih na naboru spoznali za preslabe, se je pozneje okrepilo. JVlnog^o hib je izginilo tekom let in morda se ie v prejšnjih letih marsikaterega tudi prestrogo presojala sposobnost za vojaško službo. — Da se more zadovoljiti vedno rastoči potrebi brambne sile, da se ustvari kolikor mogoče velika rezerva izvežbanih brambovcev in se breme državne obrambe pravično razdeli na vse prebivalstvo, se namerava izvesti ponovrji nabor črnovojniških obvezancev I. poziva, ki naj pokaže, ali so dotičniki sedaj sposobni za orožje, to je za službo. v črni vojski. K temu naboru, samo ob sebi umljivo, ne bo treba priti tistim, o katerih je že znano, da so nesposobni za vsako službo v črni vojski. Poleg tega pa ne pridejo v poštev tudi taki črnovojni obvezanci, ki vrše že sedaj črnovojno službo, četudi brez orožja in so namenieni za tako službo, kakor n. pr. zdravniki, ali ž.e sedaj služijo namenom obrambne sile, kakor n. pr. arrnadi prideljeni prostovoljski zbori (poljske in ukrajinske legije). K ponovnim naborom ne bo treba priti tudi tistira. ki so bili šele tekom. leta 1914. spoznani za nesposobne ža vojno službo ali pa so bili superarbitrirani že tekom vršenja svoje črnovojniške dolžnosti. — Ponovni nabor se bo torej z zgornjimi izjemami načeloma raztezal na črnovojne obvezance, ki so rojeni v letih qd 1878, pa do vštetega 1890. leta in ki so bili do vštetega Jeta 1.913. na, naboru ali riaknadni preiskavi spoznani za nesposobne zaslužbo pod orožjem ali pa so bili potom superarbitracije izločeni iz skupne armade, domobranstva ali orožništva. — Pregled črnovojnikov I. poziva se prične 15. novembra t. 1. ,•»* trgu pri Lx>žu nabral 100 K; učiteljstvo II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani 11 kron 50 v; učiteljstvo deške in dekliške šole v Trbovljah za oktober 18 K 43 v; učiteljici Vilma Bogatajeva in Olga Miklavčičeva nabrali v Kobaridu 358 K 38 v; učiteljica-voditeljiea Olga Peternelova nabrala v Volčjem gradu 30 K 16 v; učitelj Josip Šinigoj nabral v Sesljanu 72 K 30 v; učiteljica Ema Ingerlova nabrala v Komnu 79 K 90 v; učiteljica Malka Ipavčeva nabrala na Svetem pri Komnu 54 K 52 v; šolsko vodstvo v Središču (šolska priredba) 125 K 68 v; priredba tovariša Antona Porekarja na Humu 133 K 85 v; šolski okoliš Boena (Štaj.) 154 K; priredbi CirilMetodovih šol v Trstu 880 K 86 v; šolsko vodstvo v Avbru nabralo 38 K 90 v; šola v Dobu pri Domžalah nabrala 116 K; skupaj 2606 K 86 vin. Dar naših organizaeij 1000:— K V zadnji številki izkazanih 1097:38 » danes izkazanih 2606:86 » Doslej nabranih 4694:24 K Ta izkaz najbrže ni popoJen, ker srno darove, oziroma nabrane vsote posneli večinorna iz drugih listov, ki pa tudi vsega ne izkažejo, kar je pridobilo slovensko učiteljstvo za »Rdeči križ«. Nabrana vsota je gotovo večja. Nujno prosimo vse prizadete tovariše in tovarišice, nai nas obvestiio o pomanklMvostih tega izkaza, da ga moremo izpopolniti; tudi naj nas vbodoče o uspehih svojega domoljubnega in človekoljubnega dela takoj sproti obveščajo (vsaj po dopisnicah), da bomo mogli javnosti pokazati, kako se da tudi s pritrgavanjem od lastnih ust dejansko služiti domovini in nje trpečim sinovom! Izkazati moramo vsak najmanjši dar, ker ie — darovan od tistih, ki imajo sami najtnan.i — v ceni in vrednosti stokrat večii od drugih darov! Il|  Šolsko vodstvo v Mengšu nabralo 360 K 36 v; učiteljica Amalija Kredarjeva v Telčjem vrhu nabrala 66 K 18 vin; šolsko vodstvo y Starem trgu pri Ložu 5 K 8(4 v; nadučitelj Jakob ^ebre v Starem Nadučitelj R. HORVAT: Predragi starši! Iz mnagih slučajev in pogovorov sem spoznal, da večina staršev niraa niti pojnia o alkoholizmu in tudi ne ve, čemu smo na naši deški ljudski šoli uvedli pouk o. abstinenci. Zato prosim, da preberete ta sestavek z dobrim premislekom in obudite vest, če niste Vi sami prizadeti v eni ali drugi točki; Pišem Vam iz srčne ljubezni do Vas in Vaših ljubih otrok; zato si prizadevajte poslej, preurediti svoje življenje — če je treba — sebi in svojim mlajšim v korist. 1. Kaj ie alkoholizem? Alkoholizem je uživanje alkoholnih ali opojnih pijač, kakor: žgania (slivovca, b.rinjevca, borovničevca, tropinovca), vsakovrstnih likerjev ali gosposkih šnopsov (florjana, pelinkovca itd.), vina, jabolčnika, hruškovca in naposled piva. Vse te pijače imajo v sebi strašen strup — alkohol ali, kakor mu pravite, špirit. Ta tekočina je sama na sebi brezbarvna, podobna čisti vodi in lahko umori človeka že pri najmanjšem užitku, o čemer pričajo premnogi žalostni dogodki. V teh pijačah se nahaja špirit ali alkohoi razredčen, v večjih množinah v žganju in manjših v pivu in; tolkovcu. 1 Iz brošure »Ob stoletnici Ijudske šole v Trnovem na Notranjskem« (1814—• 1914). Pripravno za poljudno predavanje. U-r ed n. Alkoholizem pa ni le pravo pijančevanje, t. j. brezmejno uživanje teh pijač, marveč tudi redno — vsakdanje manjše pitje, in neki zdravnik celo trdi, da je človek pri vsakdanjem uživanju pol litra močnega vina — pijanec ali, lepše povedano — alkoholik, četudi ne izgubi zavednosti in se mu pijanost sploh ne pozna. Prej imenovane pijače pa nastajajo povečini iz vsakovrstnih sadežev, ki so več ali manj sladki. Iz tega sladkorja nastane potom vrenja — alkohol (špirit). Samo v likerjih se ne nahaja prav nič naravnega, marveč jih ljudje izdelujejo po raznih receptih večinotfia iz sladkorja in špirita, ki ga kupijo v prodajalnici. Vendar pa moram resnici na ljubo izdati, da se pogostokrat tudi vino ponareja; pripravlja se namreč iz različnili, zdravju jako škodljivih snovi. Da je bilo potrebno tu navedeno nakratko razložiti, nai dokažeta sledeča dogodka: Pred dobrim pol letom pride mati k nekemu gospodu — pa ne zdravniku — in ga poprbsi sveta, kaj naj stori s svoiim triletnim sinčkom, ki je dan za dnevom slabejši, dasi mu daje redno vsak dan po en »glažek« — žganja. Ko dotični gospod-neabstinent zasliši te besede, skoči s stola ter zakliče ubogi nevedni materi: »Vi sami ste krivi bolezni svojega otroka! Ne dajajte mu več strupenega žganja uživati, marveč mnogo mleka, in otrok bo ozdravel.« Pred par meseci pa pride k podpisanemu nadučitelju oče — žganjepivec zaradi otrokovih šolskih zamud. Privedel ga je oče v šolo, ker otrok sam ni hotel iti. Hitro zapazim, kako sta bila oba zanemarjena, bledih — upadlih lic in motnega izraza v očeh. Par mesecev pozneje sem že opazil, da se ubogemu devetletnemu otroku tresejo tudi roke. V razredu je bil najslabši učenec. Ko tako opazujem ubogega otroka, opozorim očeta, rekoč: »Mož, vi dajete sinu žganja piti. To ni prav!« Oče odkritosrčno pritrdi mojim prvim besedam in pristavi: »Dajem mu pa Ie »naturalšnops«, kakršnega sem doma sam skuhal brez špirita. iz botege (prodajalnice) kupljenega. Dam mu tudi zato, ker me vedno prosi zanj. Sploh ne verjamern, da bi tak »šnops« kaj škodoval« — mi tiho pove — »zakaj veste, gospod, če se jaz »naturalšnopsa« kak večer kaj več napijem, sem drngo jutro popolnoma zdrav, po žganju iz prodajalnice pa me ves dan boli glava.« Prizadeval sem se, izbiti mu te popolnoma napačne misli iz glave, toda obstal je pri svojem prepričaiiju; le toliko je obljubil, da odslej ne bom več dajal otroku tudi »naturalšnopsa« piti. Ali prepričan sem, da tudi te obljube ne drži; zakaj pijanec nima nobene trdne volje. 2. Kako deluje alkohol? Z opojno pijačo prihaja v želodec skoraj sam — alkohol, ker take pijače imajo jako malo redilnih snovi in še te se večinoma porazgubijo po telesu. Med tem pa, ko se redilne snovi naše dobre hrane s pomočjo želodčnih sokov vkratkem izpremene v kri, ostane alkohol neizpremenjen in kot tak pride skozi kožico, pomešan s krvjo, v male in potem v večje žile najprej v jetra in srce, potem v pljuča in nazaj v srce, odkoder prodira dalje po žili odvodnici po vsem telesu, posebno v možgane, koder prodira do notranjih živčnih tkanin in jih uničuje, zaradi česar pestanejo pijanci poigostoma bolni na urnu. Dobijo pa tudi vodenico in zlatenico ter mnogokrat umrjejo za srčno kapjo. Visoki dež. odbor vojvodinje Kranjske nam v svojem dopisu »Proti razširjanju bolezni na umu« (v Ljubljatii, dne 29. aprila 1914, štev. 5688, za deželnega glavarja: dr. Zajec) poroča, da je bilo na Kranjskem y deželnih zavodih koncem leta 1880. ostalo 75 umobolnih, koncem leta 1913. pa 240. Kot vzroke duševnih bolezni navaja na drugem mestu: alkoholizem. Čitam to-le: Zloraba alkohola. Trajno nezmerno uživanje opojnih pijač škoduje z zastrupljenjem ne samo telesnemu, ampak tudi duševnemu zdravju. Pri mnogih osebah pa škoduje alkohol tudi v malih merah uživan, tako da tudi zmerni pivci niso vselej. brez nevarnosti. Vsi pivci so izpostavljeni nevarnosti, da ali nanaglo zblaznijo (znorijo), aJi pa počasi na utnu opešajo (izguba spomina, oslabljenje volje, razuma, sprijenje značaja, i>očasi se pojavljajoča bebavost). Posebno usodepolno pa še malo znano je dejstvo, da se pijančevanje in strast do pitja ne samo na otroke prenaša, ampak da se zarod še na drug način oškoduje. Neredko so otroci pivcev telesno slabotni in dusevno malo vredni; najbolj v nevarnosti so otroci staršev, ki so pijanci. Pri mnogih bebcih in iirnobojnih je edini vzrok njih trpljenja pitje staršev. Žato naj se z vsemi sredstvi pobija alkoholizem! Priporoča se zlasti zmernost vpijači, ali kar ie najbolje: 3. Abstlnenca. V novejšem času pada človeštvo vedno niže. Strasti so se razpasle kot še nikoli doslej,. in zaradi tega trpijo mnogi Ijudje na raznih boleznih, katerih glavni vzrok je — alkoholizem, kakor smo spoznali v prejšnjem odstavku, ter iga zato z vso upravičenostjo lahko imenujemo najhujšega sovražnika človeštva. Milijoni žen in otrok nimajo zaradi pijače mož potrebnega živ^eža ne potrebne obleke in ne izobrazbe. Tudi ne more nihče izmed nas reči: »Kaj me briga to, saj nisefm pijanec!« Prijatelj, tudi tvoja volja naj bo, boriti se zoper alkoliolizem; zakaj zavarovan nisi proti njemu niti ti. Le poslušaj! Ali ni že nmogoter pijani yoznik prevrgel ali povozil premnogo treznih ljudi? Železniškernu strojevodji sploh ni treba prave pijanosti; samo par vrčkov piva zadostuje, da v nepričakavanem slučaju prime za nepravi ročaj, in mrtev si ti in-MtjiVogo drugih. -iMi.u. Zato se ni čuditi, da so se žrtvovali ninogi plemeniti inožje in žene v naši domači deželi, pa tudi po širnem svetu, ki so se prostovoljno odpovedali vsakršnemu uživanlu alkoholnih pijač ter postali tako zdržniki — po tuje abstinenti. Storili so to iz edinega vzroka, da s tem dokažejo premnogim nasprotnikom, kako lahko in dobro bi izhajalo človeštvo brez uživanja opojnih pijač. Nad 30 milijonov kron se letno zapije na Kranjskem! — Md abstinenti nikakor nočemo, da bi postali vsi ljudje naenkrat tudi zdržni; jako bi bili zadovoljni, ko bi ljudstvo vsaj trezno uživalo alkohol. Recimo, da prihranimo le polovico zapitega zneska, koliko dobrega bi se lahko napravilo s 15 milijoni! Poleg tega bi tudi gostilničarji in vinorejci izhajali prav dobro, če bi se obenem nastopalo z najstrožjimi naredbami proti ponarejenim pijačam. Omeniti moram še, da nekateri ljudje z vso odločnostjo trdijo, da ne bi na mrazu mogli delati, če ne bi užili kaj slivovca. Tein nasproti stavim za zgled Nansena, ki je prepotoval severne ledene dežele v Evropi, ne da bi bil pokusil le kapIjice alkohola. Pijanec je velik siromak - zastrupljenec. Da se pijanci izpreobrnejo, imajo po drugih deželah posebna zdravilišča (sanattorije), za naše pa velja: »Pustite odločno vsako opojno pijačo in — ozdravljeni boste!« V Švici je 400 duhovnikov in nad 150 zdravnikov.— abstinentov. V evropskih severnih mrzlih deželah, te so: Dansko, Švedsko, Norveško, Irsko in Finlandija, kjer se je še pred dobrimi 80. leti popilo mnogo več žganja, kot dandanes pri nas, ne najdeš skoraj nobenega pijanca več. Posledica tega je, da v zadnjih letih ni tam nobenih prepirov, pobojev in prav malo število drugih zločinov; kmet pa je izobražen in bogat. Pred par dnevi je izdal ruski car Nikolaj II., ki je sam — abstinent, ostro prepoved svojim vojakom proti pijančevanju. 4. Naša šolarska abstinenca. Še pred mojim dohodom v lepo Trnovo so začeli čč. gospodje katehetje naše učence navajati k abstinenci po znanem ninenju protialkoholnega časnika »Zlate dobe« — ki se dobi v Ljubljani za majhen znesek 3 K — in se glasi: »Otrokom škoduje alkohol v vsaki, tudi najmanjši množini. Otroci bi morali biti vsi abstinentje. Vsi zdravniki so edini v tem, da bi se pod 16. Ietom ne smela uživati nobena opojna pijača!« Vse učite]jstyo naše deške ljudske šole se je z vnemo zavzelo za to plemenito misel: odvaditi otroke uživanja alkohola. To storimo v soglasju s čč. gg. katehetoma in zlasti s preč. g. dr. J.. M. Kržišnikom, dekanom in krajnim šolskim nadzornikom. Naš boj velja v korist Vašim ljubljenim otrokom, predragi starši! Ta boj se vrši sledeče_: 1. poučimo učence o strašni škodljivpsti alkohola, kar jim pokažemo s posebno sliko; 2. jim povemo, koliko mladih junakov-abstinentov se nahaja že po svetu; 3. jih navdušujemo, da naj posnemajo take junake tudi oni, ker ne bodo samo bolj zdravi, ampak tudi mnogo razumnejši; 4. vsak mesec, vsak teden in zlasti pred cerkvenimi shodi jih opominjamo na abstinenco; 5. vpišemo z zlato tinto učence, ki so se popolnoma zdrževali po eno leto vsakršne opojne pijače, tudi hruškovca — v »zlato knjigo« niladih junakov-abstinentoy trnovske deške šole, katera knjiga se pokaže vsem gospodom, ki obiščejo našo šolo, in se bo pokazala tudi prevzvišenemu gospodu knezoškofu o priliki sv. birme. Vas, predrage starše, pa prav lepo prosimo, da nas v tern plemenitem delu podpirate, obenem pa svoje šoli odrasle lnladeniče pripravite do tega, da se radi vpišejo v »Sveto vojsko«, katere podruž- >nico imamo tudi pri nas. t Mladeniči se zglasijo za vstop pri 'tukajšnji č. duhovščini.ali pri podpisancu. Posebno prosim preskrbne matere, naj nikar ne posnemajo one nespametni- ce, ki sem o njej pozvedel, da je dajala otroku redno žganja piti. Verjemite mi, predrage matere, da abstinenca nikomur nič ne škodi, kar lahko dokažem iz svo- jega lastnega življenja, dalje iz žiyljenja svoje družine in premnogih otrok - absti- nentov. Posebno lep zgled abstinence nam daje na Ruskem v vasi Misur (okraj Tersk) živeči 1421etni Kavdin Elojew. Bil je trikrat oženjen ter je še vedno čvrst. Njegov najmlaiši sin je dosegel že lepo starost 82 let. Oče Kavdin EIojew ni užival nikdar opojnih pijač. r Ako pa katera izmed cenjenih mater ,hnsli,. :da bi bilo za njene^ga sinčka dobro <i>oužjti kaj malega alkohola, tej svetujem, da se obrne zaupno do g. zdravnika in se ravna po njegovem nasvetu. Sklep. Še eno mi je pri srcu! Pogostoma se mi je že pripetilo, da &o se mladeniči in gospodje, ki sem jih bil prosil k vstopu v »Sveto vojsko«, izgo: varjali s tem, da so oni sicer trezniki, ali v društvo n&čejo, ker bi bili potem vezani itd. K temu pripominjam: Boj proti alkoholizmu je hud, jako hud; zato bomo mogli le v združenju kaj doseči, kar dokazuje zgodovina: V nobeni državi na svetu ni vlada sama od sebe omejila pijančevanja. dokler ni bila y to prisiljena po abstinentnih društvih. Tako se je godilo posebno po severnih evropskih deželah. Zato le vsi, ki Vam je na srcu iztreznenje našega slovenskega naroda, v »Sveto vojsko«, za katero plačate letnih borih 20 vinarjev. Ve, matere, pa sklenite z veseljem in z vso silo podpirati našo šolarsko abstinenco, od katere pričakujemo obilo božjega blagoslova!