2l6. il. — 5. geto. Poštnina pavŠaSirana. Posamezne št&viSke 1 D. V Uubflanl, v sredo, ŽO. septembra 1923 Naročnina za kraljevino A SHS fi8*ŽBo 15 D. Letno 180 D. inozemstvo: W«*ečno 20 a Letno 240 D. Skr** !J’"09t°lpna mm vrsta 8 =0 para, večkrat popuslt JUGOSLA mo da bo treba vojaškega «astopa na bližnjem vzhodu, se Fran-tfu,* tem najbrže ne bo strinjala. JJfflistrski predsednik Poincare je »ceraj angleško vlado jasno obvestil » nazorih francoske vlade glede pro-bližnjega vzhoda, pri čemer je jjovdarjai, da se Francija strinja z frealizacijo morskih ožin in ome-!*}» da se je francoski vrhovni ko-v Carigradu priključil mnenju Da?- kolegov, da se mora Kemal J*asi naznaniti skupni sklep vseh za-ta .n^0V- Francoska vlada meni, da ak za sedaj zadošča, ker bi vojaka akcija konflikt le še povečala. *jjancija nikakor ne more prevzemati odgovornost za prisilne odredbe. Iz *j?a razloga je umaknila svoje pokanje bataljone iz Canaka in se tu-v bodoče ne mara vezati, da bi poklala na vzhod svoje čete, ker je *£|Pričana, da se doseže isti, ako ne 7®*il uspeh z diplomatskimi razgo-italijanska vlada je istega mne-kakor francoska, kar je tudi ja« !?° izpovedala. Jugoslovanski mini--ter zunanjih poslov dr. Ninčič, ki je ’c^raj odpotoval iz Pariza v London “■izjavil, da je Jugoslavija v prvi j^sti interesirana na neuillyski ttii-^>vni pogodbi in prepušča velesilam, se bavijo z mirovno pogodbo, členjeno v Sevresu, Isto je izjavila ™di rumunska vlada. Z druge strani sodijo, da bi bilo primerno pripusti Grke k akciji v zaščito morskih ®2>H. Vzpričo teh razmer meni Franca, da bi vojaška akcija ne bila u-®estna. Francija bi se nikakor ne pogla udeležiti vojne, kakor jo za-Ion Jonska vlada in namerava vtem slučaju le posredovati, da predeči krvolitje. , London, 19. sept. (Izv.) Nocoj .se J® sestal kabinet k seji in je sklepal ® Vojaških in mornariških odredbah v svrho zabite dardanelskih morskih JJinv slučaju napada. Oficiozna nota •Ej^vi, da namerava Anglija pred-< »*em zagotoviti svobodo morskih ozm. Opažati je, da se angleške čete V prizadetih krajih živahno gibljejo. Nota, ki jo je izdal Reuterjev urad, veli, da Anglija nima namena povzročiti nove vojne. Pač pa je opozorila Kemal pašo, naj ne krši nevtralnih con, katere določa sevreška mirovna pogodba. Ako se jih ne dotakne; ne more priti do vojne, ako pa jih bo kršil, se bo treba udati ali pa udariti. Pariz, 19. sept. (Izv.) Iz Londona poročajo: Ministrski svet je ukrenil vse potrebno za morebitni prevoz egiptskih čet v Carigrad. Pariz, 19. sept. (Izv.) »Petit Pa-risien poroča, da je angorska viaJi odgovorila na kolektivno noto zaveznikov glede spoštovanja nevtralnega pasu. V tej noti dajs angorska vlada formalno zagotovilo, da Kemal ne namerava ničesar podvzeti proti Carigradu in morskim ožinam . ter zaradi tega še manj proti vzhodni Trakfji. Nota opaža, da zavezniki, ne da bi se postavili na stran sovražnikov, ne morejo ovirati angorske vlade, da. ne bi zasedla onih točk, ki so jih Imeli prej zasedene izključno le Grk!, proti katerim se angorska vlada še vedno bojuje. Pariz, 19. septembra' (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal predsednik vlade Poincare o navodilih, ki so prejeli francoski zastopniki prt zavezniških vladah slede zadeve bližnjega vzhoda, ki popolnoma potrjujejo dosedanjo poijtiko Vlade., v varstvo mire na vzhodu,' Ministrski ; predsednik Poincare sprejme jutri angleškega 'državnega tajnika za zunanje poslat Pariz, 19„ sept. (Izv.) »Petit Pa-rišien« poroča, da sta beograjska in bukareška vlada odgovorili na povabilo Anglije, naj se udeležita obrambe nevtralne cone, da niti Beograd ni:; Bukarešta sedaj m nameravata začeti akcije, čije koristi ne bi bile evidentne. London, 19. sept. (Izv.) Angleška Vlada nadaljuje z razmotrivaajem o vprašanju vzhoda i podkreplja sklep, da se na noben- način ne sme dovoliti Kemal paši, da pride v Evropo, predno se ne sklene mir. Reuterjev urad javlja, da je angleška vlada zadovoljna s stališčem Francije glcJe slupnega naznanila Mustafi Kemal paši y tej zadevi. Kemaiistiino stališče. 'ttiRŠKA KEMALISTICNA VLADA ZAHTEVA JEDREN IN TRAKijO. zahtevala Jedren (Drlnopolje — Adrianopo- . Carigrad, 19. septembra, (Izv.) Kema-■pična vojska ne namerava kržiti nevtral-pasu, toda angorska vlada zahteva rešitve vprašanj, ki so še nerešena zavezniki in Turčijo. Turčija je pri-”avliena dati zahtevana Jaipstva in demlll-^kirati morske ožine ter dovoliti svobo- do Plovbe pod nadzorstvom društva naro* Vendar se pa Turčija ne more strl-^ * vojaško zasedbo Gallipolija in bo Us). Turški krogi ne morejo razumeti, da vztraja Anglija na tem, da se tozadevne konference udeležita tudi Jugoslavija in Romunija. Nacionalistični krogi zahtevajo mirno rešitev vseh še ne rešenih vprašanj med velesilami in Turčijo. Vendar smatrajo kot neobhedno potrebno, da poprej Grki izpraznijo Trakljou Nemiri na Bolgarskem. VEČ MINISTROV UBITIH. - GROZI SPLOŠNA ANARHIJA? - DEMANTI VLADE. LtJ^ograd, 19. sept. (Izv.) »Novi st* poroča iz Sofije: Dne 15. t. m. ^ Sofije proti Trnovem o^r- s. katerim so se peljali pristaši ^zicionalnega bloka, ki so se na-ravali udeležiti kongresa. Med nji-hj, So se nahajali bivši ministri Manj ,X (demokrat), Todorov (narod-(d^L . anev (narodnjak), Danajlov A-^okrat), Ganev (narodnjak) in fcktrt *r tkalec). S temi bivšimi mi-Vil0 ,5® 3e peljalo tudi veliko šteli Se- 0.v‘k Pristašev. Na svoji vož-jij, Js vlak ustavljal na raznih kra-sebe c. ?ngresisti so zbirali okrog Vedn^ J'e. Pristaše, ki so prihajali v staji n Ye^'em številu. Na majhni po-like Trnovem pa so se zbrale vc-zetDiioradnikov m ko-tJat)arii5°V’ s.° s Pomočjo policije Potnik! * začeli preizkavat? orožij ,-in P^en^ti. Potnikom so vzeli Priši0 1X1 vso z^atnino- Pri tem je tepa vi ,sP°Pada ia do velikega prešo zerni* ¥ ie moral “Staviti, ker železn?ii0ratdniki.iz okoIice Pokvarili *elo Xe tračnice. Zbrali so se v žen] o kem številu in prišli oboro-iem orodjem in tudi orož- Pri tem 0r Je doslei ^nano, je bilo spopadu ubitih precej oseb. Med mrtvimi se nahajajo tudi bivši minister Danev, sin bivšega ministra Madžarova, ravnatelj lista »Preporoda« in neki drugi novinar. Težko ranjena sta bila bivša ministra Tc-dorov in Malinov, kakor tudi mnogo uglednih voditeljev blokašev. Zem-Ijoradniki in komunisti so napadli še drug vlak, v katerem so se tudi vozili udeleženci kongresa. V tem drugem vlaku se je peljal bivši minister Načev Čanov in zelo mnogo bivših častnikov. Tudi Načev Čanov je bil . ubit. V tem vlaku je bilo ranjenih okoli 200 oseb, ki so jih prepeljali v bolnišnico v Trnovem. Vsled teh napadov in ubojev so pristaši opozicio-nalnega bloka priredili v Sofiji vehke demonstracije proti ministrskemu predsedniku Stambolijskemu, kateremu očitajo, da je povzročil ta napad na vlaka in da je on kriv smrti tolikega števila uglednih državljanov. Sodijo, da pride do novih izgredov, ker hodijo oboroženi komunisti po ulicah glavnega mesta v zelo velikem številu in protestirajo proti burz.ua-ziji. Vse brzojavne in telefonske zveze s Trnovim so prekinjene. Vsled tega se nič ne ve, kaj se tam dogaja. Po izpovedi očividcev je bilo v pre- SESTANEK MlLLERANDA Z KRALJEM ALEKSANDROM. Pariz, 19. sept (Izv.) Predsednik francoske republike in soproga sta danes priredila na gradu Ramboui-lletu obed na Čast jugoslovanskemu kralju Aleksandru. Pojedine sta se udeležila tudi minister dvora Jankovič in jugoslovanski opravnik v Parizu Mihajlovič. Po obedu je imel kralj Aleksander dolg pogovor s predsednikom Millerandom. DOHODKI BIVŠEGA SOCIALISTIČNEGA PRVAKA. Beograd, 19. sept. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi odpotuje še tekom tega tedna v Belje, kjer namerava pregledati delovanje uprave na lamešniem državnem posestvu. Po pogodbi, ki jo je finančno ministrstvo sklenilo z upraviteljem državnega posestva Belja, Antonom Kristanom ima dobiti le-ta na račun odstotkov dohodkov tega posestva najmanj pet milijonov dinarjev. ODGODITEV MINISTRSKE SEJE, Beograd, 19. .septembra. (Izv.) Za danes dopoidne je bila sklicana važna seja ministrskega sveta, ki se pa ni mogla vršiti, ker so bili odscrtnl radtkalski nStaistri. Zaradi tega se je 9eja ministrskega sveta odgodila na popoldne, DR, NINČlC V LONDONU. Beogrdfl, ift septembra. (Izv.) Minister za zunanje posle dr. Momčilo Ninčič je odpotoval sz Pariza v London« Tako! po njegovem prihodu v angleško prestolico priredi minister CujpchUl njemu na čast obed, na katerega uta med družim? povabljena tudi ministrski predSedMk Lloyd George in minister lord CuržoB. NEMŠKI EKSCESAR SE JE ZOPET ZAROČIL. c Berlin, 18. septembra, (izv.) Vesti, da se je bivši nemški cesar Vilhelm zaročil s priuceztnjo irlertoino von Carolath—Beuthen rojeno princesinjo Reuss, ne zavračajo, kakor poroča »Berliner Zeiturtg* niti oni krogi, ki so v tej zadevi doslej molčali. poročila. Curih, 19. septembra. Berlin 0.375, New-york 5.37, London 23,71, Pariz 40.70, Milan 22.50, Praga 17.40, Budimpešta 0.21, Zagreb 1. 75, Varšava 0.075, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Berlin, 19. septembra- Dunal 1.85, Budimpešta 55i)3, Milan 6207.20, Praga 4754.15, Pariz 12.035.909, London 6506.85, Newyork 1473-13, Curih 27.665.35, Praga, 19. septembra. Dunaj 0.0385, Berlin 2.10, Rim 129.75, Budimpešta 1.225, Pariz 234.50,, London 136.25, Newyork 31.05, Curih 581; avstrijske krone 0.0425, italijanske lire 128.75. Zagreb, 19. septembra- Devize: Dunaj 0.09451-0-096, Berlin 4.76—4.85, Amsterdam 2700—0, Bruselj 494—495, Budimpešta 2.85 —2325, Bukarešta 42—44, Italija 285-290, London 305—307, Newyork 68.50—69.50, Pariz 512.50—517.50, Praga 212-225, Švica 1287—129. Valute? ameriški dolarji 68—69, avstrijske krone 0.095—0.105, bolgarski levi 0—45, češkoslovaške krone 218—220, francoski franki 498—502, nemške marke 4.83—0, romunski leji 0—40, italijanske lire 282—285, poljske marke 0—1.05. tekli noči v Sofiji ubitih zelo mnogo oseb. Beograd, 19. sept (Izv.) »Novi List« javlja: Po poročilih, ki jih je prejelo tukajšnje bolgarsko poslaništvo, so vesti o revoluciji na Bolgarskem netočne. Ravnotako ne odgovarjajo resnici vesti, da sta bila ubita v Trnovem bivša ministra Danev in Malinov in še nekaj drugih uglednih oseb. Niti eden teh ministrov ni bil umorjen. Zborovanje opozicional-nega bloka so onemogočili zemijo-radniki, ki so razgnali Člane oboro-rožene bolgarske. nacionalistične or ganizacije, ki jih je vodil bivši minister Burov. Na shodu zemljoraclni-kov je minister za notranje svari in zastopnik ministrskega predsednika, Daskalov, prisegel, da bo vlada proglasila obsedno stanje in da bodo:vsi ministri, ki so bili člani kabinetov cd leta 1912 pa do konca svetovne v line, postavljeni pred sodišče, čigar člani bodo izvoljeni s splošnim g'a-sovanjem prebivalstva. Na zahte\o udeležencev zemljoradniškega zborovanja je obljubil minister Daskalov, da bo vlada v najkrajšem času predložila sobranju zakon o zaSčiti države. Sub iudice. Sub iudice — sodnik bo govoril! S sledečimi vrstami nočemo vplivati na sodnikovo besedo, ker st zanesem#* da bo objektivna in pravična, dasi bo govorjena nad plemenitaši današnje dobe,, plemenitaši žepa — milijonarji. Dasi neradi, moramo vendar spregovoriti besedo k izjavi gosp. dr. Janka Kavčnika, katero je podal pred zagrebškim sodiščem dne 22. avgusta tega leta in katero prinašamo na drugi strani Moramo jo spregovoriti, odkrito besedo, da pokažemo jasno, kdo da je govoril pred časom resnico in kdo je lagal. Ni še dolgo tega, kar smo prinesli v našem listu težke obtožbe proti dr. Žerjavovim poslovnim prijateljem in njihovim metodam bančnega poslovanja. Zagovorniki njihovega sistema, porojenega v moralnem, ali točneje rečeno, amoralnem močvirju, so se naših težkih obtožb ustrašili. Za teden dni jim je zaprlo sapo in skozi straha zadrgnjeni sapnik so vreščati v javnost glasovi, ki bi radi psovali, katerim je pa strah pred smrtjo vzel izraz in vsebino. Ostata je le besnost, besnost onega, ki vidi, da je brezpogojno izgubljen. Danes imamo v rokah izjavo enega izmed njih samih. Izjavo je podala pred sodiščem oseba, ki pozna prav gotovo vse mahinacije dr. Žerjavovih poslovnih prijateljev, saj je bila ena prvih med njimi. In ta izjava je tako značilna, da je vredno, da si jo pobližno ogledamo. V svoji izjavi pravi dr. Janko Kavčnik: »Stvar s svincem, v kolikor se tiče propagandnega fonda za Koroško se sploh ne nanaša name, temveč samo m Praprotnika. Glede poslovanja s fingirano firmo izjavljam, da se je osnoval konzorcij, v katerem sem bil med drugimi jaz in Praprotnik, ker pa člani tega konzorcija niso hoteli izdati svojih Imen, se ]e vodil konzorcij v knjigah Jadranske banke pod fingiranim kontom »Metalum«. Tozadevni dobiček sem dvignil jaz in ga razdelil med člane konzorcija.« Pustimo stvar s svincem v kolikor se tiče koroškega propagandnega tonita in s tem po izjavi g. dr. Kavčnika samo g. Praprotnika, popolnoma na strani„ To bo prišlo enkrat pozneje na vrsto. Postavimo za danes samo vpiašanjtez Zakaj so člani konzorcija >Metalum* zatajili, oziroma hoteli zatajevati svoje ime?! Pošten človek pri poštenih kupčijah ne zatajuje svojega imena. Vsot pred vojno je veljalo to pravilo. Za poštene ljudi velja še danes! Zakaj so tope] poštenjakHlanl konzorcija »Metalum% tajili svoja imena? — — Med koga je bil razdeljen dobiček? Dvignil ga je po lastnem priznanju dr. Janko Kavčnik. Komu ga je dal, med koga razdelil? Odgovor bi bU zete Interesanten, toda bivši podravnatelj jadranske banke ga je ostal pred sodt? ščem dolžan. Ali nista bila morda v celem le dva člana tajlnstvenega konzorcija »Metalumv? Kdo bo dal odgovor na to vprašanje? , . Nadalje veli Izjava dr. Janko Kavčnika: ; .v »Mene je obvestil Praprotnik... da se dfi nekaj denarja v svrlte demo* kratSke stranke, da pa bi tega ne zvedeli uradniki (Jadranske banke! Op. ured.), se bo osnovalo nekoliko finglranlh kontov, na katere se bo dVieal denar.« A','* ■ <" ‘ Gospodje so se torej bali lastnih podrejenih uradnikov! Kaj naj pomeni zopet to? Ali se je kdaj bdi pošten bančni ravnatelj pri poštenih poslih svojih podrejenih uradnikov?! Ali bo morda vsaj tukaj odgovoril dr. žerjav id svoj* poslovne prijatelje! Ali jih bo vsaj v tej dvomljlvt situaciji zagovarjat? Dvomimo! ' ' 1 •; • Držimo se še nadalje točno izjave g. dr. Janko Kavčnika! On pravi: >Glede navajanja Cire Kamenaroviča v pismu dru. Ljubi Tomašiču, advokatu v Zagrebu, da sva Jaz in Praprotnik raztrgala okoli 8o strani glavne knjige, na katerih so se vodili fiktivni računi ter da so nekatere strani požgane, druge pa raztrgane, izjavljam: Res je, da sem jaz to storit, medtem ko Praprotnik ni ničesar storil r t*j stvari, vendar v tem ni ničesar kriminalnega. Kamenarovič bi moral navesti, v. čem da obstoja delikt. Na primer: ali je bila storjena tatvina ali kaj podobnega. Tako vpraševati more samo še človek, ki je zgubil vsak čut za moralo. Strgati tz glavne knjige lastnega zavoda 80 strani v svrho prikritja svojih lastnih grehov, potem pa naivno povpraševati, kaj je v tem kriminalnega K temu pasusa pač nt treba komentarja.... In nadalje, da sledimo gospodu bivšemu podravnatelja: »...v kolikor se spominjam, sem zapiral blagajno samo * utfkaČeta (Stecher), pa Je bilo na ta način omogočeno Praprotnika samo z utikačetfe odpirati blagajno. Mogoče da je Praprotnik na ta način samo z utlkačem odprl blagajno in vzel iz blagajne dva milijona trlstotisoč kron ter JOt t banki naložil na konte, iz katerih so demokratska stranka oziroma njeni člani dvigali svote, o katerih sem že preje govoril.« Najboljši prijatelj g. bivšega generalnega ravnatelja Praprotnika, ki ima gotovo mnogo interesa na tem, da se vsa stvar potlači pred sodiščem, pod težo obtežujočih okolnosti prizna, da je njegov šef mogel dvigniti toliko In toliko milijonov iz ravnateljske blagajne Jadranske banke v svrho demokratske stranke. Kdo bi še sedaj verjel, da se to nt zgodilo?! Pameten človek ne ift dr. Žerjava smatramo za pametnega človeka... Ko smo mi pošteno poročali o celi aferi, nas je hotelo v službi dr. terjava in njegovih poslovnih prijateljev stoječe časopisje osmešiti. Ko je prišlo po do* brem tednu do sape, je hotelo vso, globoko v naše narodno meso rezajoio afero enostavno prikazati kot na slepo izstreljeno pušico, Sedaj pa je eden od njih samih izpovedal pred sodnijo, in izpovedal je več, kot smo jih mi obtožili, dr. Žerjavove poslovne prijatelje. Kaj bodo sedaj dejali?! Ali bo dr. Žerjav še s svojim podpisom branil svoje poslovne prijatelje? Ali bo ž njimi vred zginil v pozabi lenost, ki bo očistila Sto* venski narod grešnega spomina? Kdo ve? Amoralnost je nepreračimljtva* Mi smo pokazali in z izjavo enega izmed krivcev dokazali, da smo mi vortll resnico in ne podkupljeni glasniki dr. žerjavovih poslovnih prijatelje* Upamo, da bo naši javnosti dokazov dovolj. Stvar je sub iudice —- sodnik bo govoril! Višji sodnik — objektivno poštenje — je že izrekel svojo sodbo. Izginite — in ne vrnite se več! Madiarska mobilizira proti Jusosiaviii. Beograd, 19. sept. (Izv.) \z Subotice poročajo: Po dobljenih informacijah so začeli Madžari pomnože-vati svoje čete ob madžarsko-jugoslovanski meil Na smogih kraiih. ki so v neposredni bližini naše meje m kjer je bil prej navadno namešč«* Po en vod, so sedaj madžarske str** Že pomnožene in sta na ta mesta pn» Sli ŠBjttD jdmčBtLkot oinftu**- V-*'-' atHhifflMrTr ---*'r— v ohotTSK «. T*1’-.... I Iz moralnega močvirja. »Pokret« prinaša izjavo dr. Kavi« fllka, bivšega podravnatelja Jadranske banke, katero je podal pred zagrebškim sodiščem dne 22. avgusta. Ker osvetljuje njegova izjava znano afero, ki je dvignila med našo polteno javnost svojčas toliko prahu, pori a tiskujemo njegovo izjavo v celoti. Dr. Janko Kavčnik je izjavil: »Glede navajanja v poročilu Jadranske banke v Beogradu, (to poročilo je podal, kakor bo našim čita« tel jem še znano, v imenu upravnega sveta na občnem zboru Jadranske banke generalni ravnatelj g. Kamenarovič), da sva se jaz in Praprotnik okoristila z manipulacijami s svincem na ta način, da sva fingirala poslovanje z neko imaginarno tvrdko ter v to svrho fingirala korespondenco z to firmo in z lažnjivimi podDlsl prevarila lastni zavod za več milijo-jonov izjavljam sledeče: Stvar s svincem, v kolikor se tiče propagandnega fonda za Koroško se sploh ne nanaša name, temveč samo na Praprotnika. Glede poslovanja 7. fingirano firmo izjavljam, da se je osnoval konzorcij, v katerem sem bil med drugimi jaz in Praprotnik, ker pa člani tega konzorcija niso hoteli izdati svojih imen, se je vodil konzorcij v knjigah Jadranske banke pod tingiranim kontom »Me-talum«. Ker torej ni šlo za kupčijo banke. Je povsem naravno, da se tudi dobiček ni porabil v bančne svrhe, temveč da se je razdelil med člane konzorcija. Tozadevni dobiček sem dvignil Jaz in ga razdelil med člane konzorcija. Glede tega dejstva se vodi prelikava pri deželnem sodišču v LJ ub-Ijanl in to tako radi moje tožbe proti Ciri Kamenaroviču, radi prestopka zakrivljenega potom tiska, kakor tudi uradno proti meni in Praprotniku radi zločinstva prevare. Ker se je navedeni delikt Izvršil v Ljubljani, mislim, da je za to stvar pristojno deželno sodišče v Ljubljani. Prosim, da se vsled tega kazensko postopanje tukaj ustavi. Glede navajanja v poročilu, da so denar dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava s pomočjo Praprotnika in mene, Izjavljam, da ta stvar nima nobene zveze z navedenim flngiranim kontom »Metalum«. Mene je obvestil Praprotnik, da se Je sporazumel s podpredsednikom Jadranske banke Bogdanovičem, da se da nekaj denarja v svrhe demokratske stranke, da pa bi tega ne izvedeli uradniki, se bo osnovalo nekoliko fingiranih kontov, na katere se bo dvigal denar. Jaz sem bil upravitelj Jadranske banke v Ljubljani in kot tak sem izvrševal Praprotnikove ukaze, ki je bil ravnatelj centrale v Ljubljani, in sem na te konte likvidiral do gotovega Iznosa posamezna Izplačila. Glede tega dejstva se ne vodi nikjer kazensko postopanje, čeprav je bila stvar znana in objavljena v Časopisju in vsled tega znana tudi državnemu pravdništvu. Glede navajanja Čire Kamenaroviča v pismu dru. Ljubi Tomašiču, advokatu v Zagrebu, da sva jaz in Praprotnik raztrgala okoli SO strani glavne knjige, na katerih so se vodili fiktivni računi ter da so nekatere strani požgane druge pa raztrgane izjavljam: Res je, da sem jaz to storil, medtem ko Praprotnik ni ničesar storil v tej stvari, vendar v tem ni ničesar kriminalnega. Kamenarovič bi moral navesti, v čem da obstoja delikt. Na primer: ali je bila storjena kaka tat‘ vina ali kaj podobnega, vendar se zdi, da Kamenarovič dela samo nato, da nas onemogoči med bankovnlmi, odnosno popravljam, da nas oškoduje na ugledu v bančnih krogih. Jaz sem nekatere strani knjig u-ničil z razloga, da bi Kamenarovič ne videl nekaterih stvari in to potem, ko sem prišel do prepričanja, da Kamenarovič išče vse mogoče proti meni in Praprotniku. Glede tega dejstva se ne vodi nikjer kazensko postopanje. Glede navajanja, da sva jaz In Praprotnik napravila voščene odtiske zaprtih prostorov, izjavljam, da se ta stvar ne tiče mene, temveč Praprotnika. Jaz vem o tej stvari samo ono, kar mi je pripovedoval Praprotnik. Praprotnik mi je namreč neke noči meseca maja ali junija 1. 1921. pripovedoval v stanovanju ravnatelja Govekarja, kamor sem bil pozvan, da je pri iskanju nekega zapisnika slučajno našel v predalu Kamenaro-vičeve mize, ki je bil odprt in v njem ključ, kopirno knjigo, iz katere je bilo razvidno postopanje Kamenarovi-čfl proti meni in Praprotniku. Govorilo se je o tem, da bo Praprotnik napravil od omenjenega ključa Kamenarovič evega predala voščen odtis, vendar pa se ne spominjam, kdo da je to govoril in ne vem, ali se je ta odtis napravil. Glede tega dejstva se je pisalo po časopisju, vendar se kazensko postopanje ne vodi. Navajanje, da sem Jaz odnesel iz zavoda dokumente, na podlagi katerih bi se lažje prišlo na sled mojim odnosno Praprotnikovim zlorabljanjem, ne odgovarja resnici Jaz sem Iz svoje pisalne mize odnesel samo svojo privatno korespondenco, odstranitev nekaterih strani glavne knjige, o katerih sem govoril, se ne nanaša na to. Za Praprotnika ml pa ravnotako ni znano, da bi odnesel kake dokumente. Glede teh dokumentov se ne spominjam, da bi bilo kaj omenjeno v časopisih niti se ne vodi o tem kako kazensko postopanje. Glede navajanja, da je Praprotnik odnesel iz blagajne 2J00.000 K s pomočjo falzlficiranih ključev ali s pomočjo duplikatov, katere je zatajil, Izjavljam, da gre v tem Slučaju za ravnateljsko blagajno, v kateri se shranjujejo dokumenti zavoda. Izjemoma so se nahajali v tej blagajni dobički nekaterih sindikatov, kateri se niso hoteli knjižiti v bančnih knjigah. Ključe do te blagajne sva do prihoda Kamenaroviča imela jaz in Praprotnik in sicer je vsak Imel ključ in takozvani utikač (Stecher), ker sva si medsebojno popolnoma zaupala. Ko je prišel Kamenarovič in ko sva videla, da išče vse mogoče proti nama, sva se dogovorila, da si ključe medsebojno razdeliva in sicer sem jaz vzel ključ, Praprotnik pa je imel utikač, katerega sem mu Izročil. Pri meni je ostal samo ključ In ko sem bil bolan, sem predal ta ključ namestniku upravitelja banke de Paulisu. V ostalem se mene stvar ne tiče. Dodati moram še, da sem, v kolikor se spominjam, zapiral blagajno samo z utikačem, pa je bilo na ta način omogočeno Praprotniku samo z utikačem odpirati blagajno. Mogoče da je Praprotnik na ta način samo z utikačem odprl blagajno In vzel z blagajne dva milijona trlstotisoč kron ter jih v banki naložil na konte, tz katerih so defnokf-atska stranka oziroma njeni člani dvigali svote, o katerih sem že preje govoril. Ne spominjam se, da bi glede tega dejstva bilo kaj v časopisih, niti se o tem ne vodi nlkako kazensko postopanje. Ne čutim se krivega. Prosim, kot sem Že početkoma navedel, da se postopanje v celem tem predmetu ustavi pri tem sodišču.« Shod ženi državnih nameščencev. Včeraj ob 5. uri popoldne se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma shod, ki so ga sklicale žene državnih nameščencev. Velika dvorana Mestnega doma je bila do zadnjega kotička polna. Udeleženke shoda so bile iz večine žene državnih nameščencev, v ozadju pa je bilo navzočih tudi približno 60—100 vlšifh In nižjih javnih uradnikov. Otvoritev shoda. Shod je otvorila ob 5. uri popoldne gdč. Alojzija Štebijeva. Pozivala je udeleženke shoda, naj se kljub bedi, v kateri morajo životariti, vzdrže vsakršnih ekscesov in naj razpravljajo popolnoma mirno. V svojem govoru je izvajala, da Je predmet današnjega shoda — velika, neznosna beda državnih nameščencev — že vsakomur preveč znan. Najglasnejši dokaz te velike bede je bil podan te dni, ko si je žena državnega uradnika vzela življenje — vsled bede. Ta dokaz mora vsakomur odpreti oči, tudi vsem onim sitim In debelim, ki odločujejo o usodi javnih nameščencev, da je skrajni čas, da se tej neznosni bedi odpomore. Mnogo se je govorilo in pisalo pri nas o bedi državnih nameščencev, toda vse ni prav nič pomagalo. V naši državi je privilegiran samo en razred, bogataši In verižnikl, vsi drugi so pa prepuščeni svoji usodi. Pravilno je, da se pospešuje Industrija, toda vnebovpijoče Je, da se to godi na račun velike mase, katere velik del tvorijo javni nameščenci. Slika je tako grozna, da mora vsakomur odpreti oči. S tem je končala gdč. Štebijeva svoj umerjeni govor ter nato dala besedo prvi referentinji g. Je-lovčevl. Govor g. Jelovčeve. G. Jelovčeva je v svojem govoru povdarjala, da je dobro, patriotično uradništvo temelj vsake države. Stanje državnega uradništva še pred vojno ni bilo ravno hvalevredno, vendar je uradništvo vzdržalo, ker je upalo na boljše čase. Po prevratu so se Širila materam srca, ko so videle svoje otroke, kako so se z veselimi obrazi, z narodnimi zastavami, navduševali za svobodno državo. Dobili smo zopet bel kruh, ki ni bil predrag in z velikimi upi smo gledali v bodočnost. Toda ta nam je prinesla samo razočaranje. Naša mladina bo kmalu morala z črnimi zastavami proslavljati svoje upro-paščenje, po zaslugi činiteljev, ki so z vsemi močmi delovali na to, da uničijo našo valuto. Bede, ki vlada vsepovsod v razredih javnih nameščencev, pa ne čutijo samo državni uradniki, ampak v še veliko večji meri njihove žene. One morajo preživeti moža, otroka, sebe. Toda plača ne zadostuje niti do 15. v mesecu. Država zahteva zdrav naraščaj za vojake — s čim naj ga bedne žene vzgoje? Otroci državnih uradnikov hodijo razcapani in sestradani — pa vidijo otroke verižnikov in drugih podobnih izsesalcev, ki Imajo vsega preveč. Tako ne gre dalje, ne more Iti. Uradniške rodbine telesno in duševno propadajo in poginjajo — kam to vodi? Zato Je treba, da se žene javnih uradnikov strnejo v močno vrsto in odločno zahtevajo izdatno pomoč. Njen govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato je dala gdč. Štebijeva besedo drugi govornici, gospe Bartolovi. Govor gospe Bartolove. Tudi gospa Bartolova je povdarjala v svojem govoru veliko bedo, ki jo je zakrivil nesposobni upravni aparat. Bedni državni uradnik obupuje, zanj ni denarja, na drugi strani se pa razmetavajo milijoni za avtomobile in za vse mogoče nepotrebne stvari. Tako postopanje bo prineslo državi to korist, da bo morala pozneje prehranjevati In zdraviti po bolnicah mladino, ki bo sestradana in onemogla poginjala vsled jetike. Nato je govornica prešla na različne nasvete, ki jih je priporočalo nekatero časopisje zlasti »Jutro« In »Naš Glas«, namreč postranski zaslužek. Dejala je. da žene javnih nameščencev prosijo ta dva lista, naj vodita stalne rubrike, v katerih bodo naznanjene razpoložljive postranske službe. Uradniki — Še bolj pa njihove Žene — jim bodo zelo hvaležne. Kljub temu, da je izgaranemu državnemu uradniku, ki komaj diha, popolnoma nemogoče, poleg svoje službe vestno opravljati še drugo. Omenjala je nato redukcijo uradništva. Reducirati se mora ne samo do 5. ali 4. čin. razreda, ampak tudi dalje. Zakaj imamo v državi tako nepregledno množico ministrov na razpoloženju? Nadalje je govornica kritizirala postopanje vlade glede subvencij gledališč. Državni uradnik na gledišče niti misliti ne sme, kajti gledišče obiskujejo samo sloji, ki ne stradajo. Ti naj gledišče sami podpirajo, ker lahko plačajo, država pa naj te subvencije porabi zato, da omogoči svojemu uradništvu človeka dostojno življenje. Nato je govornica omenila še nabavljalne zadruge In uradniško pragmatiko in zahtevala, da se dovoli takoj enkratni nabavni prispevek za nabavo najpotrebnejših živ-Ijenskih potrebščin. Država mora storiti vse, da omogoči uradništvu človeku primerno življenje. Njen govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato je povzela besedo g. Benlger. Govor g. Benlger. G. Benlger Je tudi povdarjala v svojem govoru neznosno In za državo sramotno bedo javnih nameščencev. Obrnila se je nato proti draginji v Ljubljani, ki je čisto neupravičena. Mnogo je kriv mestni magistrat, ki v tem oziru ne napravi reda na trgu. Merodajni krogi naj store svojo dolžnost, naj napravijo red. Uradništvo ne prosi miloščine, temveč zahteva svoje človeške pravice. Tudi govor g. Benlgerjeve je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato Je gdč. štebijeva prečltala sledečo RESOLUCIJO: »Žene državnih nameščencev in državne nameščenke, zbrane v Dr. Fr. Steli; Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem. (Dalje.) Razen omenjenih imamo v I. dvorani ie par »lik, ki so verjetno nastale pri nas, vendar pod preče) drugačnimi vplivi kakor doseda) omenjene. Le sv. Barbara iz Škofje Loke (Št 7) se ie podreja okusu, ki n markira na začetku stoletja sv. Uršula, potem »v. Cecilija, in posebno glede pokrajine sv. Martin; posebno njena glava je naravnost pesem v barvah na milino mladega Jenskega obličja. V drug milje pa nas vodita Zadnja večerja, ki je last J. N. Sadnikarja Iz Kamnika (St. 4), in st. 12 tu 13 (Marijino oznanjenje in skupina 4 svetnikov). Vse te slike so nastal« pod neoporečnim neposrednim italijanskim vplivom. Mogle bi biti tudi naravnost italijanskega Izvora, kar pa ni nujno, ker le vsled ozkih kulturnih avez z Italijo po protireformaciji popolnoma verjetno, da zgoraj omenjeni nemško-renesanskl tok, ki dominira pri nas v splošnem, še tekom XVII. stoletja, ni bil edina oblika umetniškega izražanja v naših zemljah, ampak, da so v zvezi z gospodarskimi in znanstvenimi stiki med nami In Italijo nastali tudi neposredni umetniški »tiki, ki so se mogli javljati vsaj v posameznih Italijansko šolanih umetnikih ln prezreti ne smemo tudi velikega števila prisdjemh in prt na» vdomačenlh Italija- Mestnem domu v Ljubljani <&• septembra 1922 ugotavljamo upom in ogorčenostjo, da je oso. državnih nameščencev, beda naših družin, prikipela tako daleč, da nam preti v pravem pomenu sede g]ad in zmrzovanje — yse vsled sramotno nizkih plač državna uslužbencev spričo strašne vedno naraščajoče draginje. To našo beaiJ razgrinjamo javno pred sodobno družbo, ki Istočasno skoro V vsen neuradniških krogih živi v Izobilji1* deloma v naravnost razkošni razsiP4 nostl ln pijančevanju — morebiti se vendar zave sramote, ki jo zadeva* ko brezbrižno pušča, da poginJ* steber države, državno uradništvo* Razgrinjamo našo bedo pred nastn* delodajalcem in kruhodajalcem ^ državno upravo, ki ima dolžnost« svojim uslužbencem za pošteno zvesto delo zasiguratl vsaj človek* vredno eksistenco. Ni naša nalogi iskati poti in sredstev za pomoč, to je stvar vlade ln vseh, ki so za da« našnje stanje v državi odgovorni? predlagamo pa naše minimalne z*4 hteve, ki se morajo brezpogojno, ne4 odložljivo uresničiti, da se beda dri nameščencev vsaj ublaži, če ne od' pravi. Zahtevamo, 1. da se službena pragmatika dr* žavnih nameščencev brez zavlač®' vanja uzakoni, ob istočasnem regull' ranju draginjsklh doklad; 2. da vlada uporabi vsa sredstva* ki so ji na razpolago, da doseže & datno znižanje cen vseh življensk® potrebščin, zlasti živil, obleke i® obuvala, ter da prepreči nečlovek® odiranje In navijanje cen po onih, v Imajo žlvljenske potrebščine na pro4 daj. Če je pa vlada, kakor se gov* rl, tako zelo zavisna od kapitalistom veletrgovcev, veleagrarcev ln drU' gih izžemalcev Človeštva, da tej* ne more doseči, tedaj ne preostan® drugega, da zahtevamo vedno povl* šanje drag. doklad v taki meri, d* bode v skladu z rastočo draginjo; 3. da vlada podpre nabavljali zadruge državnih nameščencev * vsemi onimi sredstvi, ki jih je že to* likokrat obljubljala, a nikdar Izpol' nila; protestiramo pa najodločnej® proti temu, da bi se to zgodilo z od' tegavanjem enega dela že Itak pre* majhnih prejemkov državnih nam«4 ščencev samih; 4. zahtevamo enkratni prispevek za nabavo najnujnejših potrebščin z* obleko In kurjavo za bližajočo s® zimo. Ako se tem našim zahtevam n® ugodi v najkrajšem času, izvajal® bomo vzajemno z našimi možmi konsekvence, za posledice bo pa odgo* voma vlada sama.« Resolucija je bila enoglasno spre* jefa z velikim odobravanjem. Natd je gdč. Štebijeva podelila besedo & koroški begunki g. Čuček, učiteljici v Stični. Temperamenten govor g. Čučekov* G. Čuček je v zelo temperament* nem govoru povdarjala neznosno be« do, ki tare javne nameščence. Vedno so se pritoževali In prosili pomoči* toda nič ni pomagalo, — ker oni, & so jih prosili, ne poznajo lakote. To« da mera je polna. Odgovorni činlteU* naj se zavedajo, da znamo tudi stavkati. (Veliko odobravanje.) To* da žene drž. uradnikov Imamo v to* kah orožje, nevarnejše ko vsako drugo, to so naši otroci. Mati se trudi, da z nadčloveški' mi napori otroka vzgoji; ko pa J® dečko star 20 let — ga zahteva dr* žava, ki rabi vojake. Da čuvajo bo* gatine, nam vzamejo našo s trudatH nov. Zadnja večerja ]e nastala nedvomno pod vplivom Caravagiove smeri, ki je dala v XVII. stoletju nov značaj vsemu lta'ij inskemu slikarstvu in vplivala več ali m m J po cel! Evropi; značilno Je zanjo na eni strani enostransko Izrabljanje močnih svctlo-temnlh kontrastov, na drugi in s prav v ozki zvezi pa brezobziren realizem, ki bi!« v obraz vsemu, kar je z ozirom na lepotni Ideal ustvarila italijanska renesansa. In ta svetlotemnl princip združen s hotenim pretiranim realizmom posebno v obrazih, Je značilen za našo sliko. — Drugačnega znr-čaja so tri slike iz kapucinskega samostana v Krškem, ki nam predstavljajo nedvomno osrednjo in stranski (krilni) sliki velikega baročnega oltarja Iz XVIL stoletja. Pri njih prevladuje skozi ln skozi ideal klasične telesne lepote, kakor ga je pojmovala italijanska renesansa ln se javlja posebno v pogibu in obrazu angela in Marije. V koloritičnem smislu se razlikujejo te tri slike od vseh drugih. — Več portretov nam predstavlja portretno sliko slikarstva XVII. stoletja, ki Je takrat pri nas precej cvetela, kakor dokazujejo portretne galerije po naših gradovih. Signlranje edino portret mrtvega Mih. Dienstmana z imenom Janez Fr. Qladlč, ki nam je znano tudi iz literature. Razen portreta ]• cvetelo takrat tihožitje ln pokrajlnarstvo v nizozemskem okusu deloma .kakor trdijo viri, tudi po nizozemskih mojstrih izvršeno; ta panoga žal na razstavi ni zastopana, ker le večino?/, n kvalitativno mani pomembna In ni bilo lahko »brati primernih eksemplarjev. m» Zadnjo fazo slikarstvo pred razmahom sredi XVIII. stoletja nam označa L F. Ralnbalt s svojin sv, Janezom Nepom. (št 9), slika ni več pojmovana reprezentativno, kakor sv. Cecilija alt sv. Uršula, ampak pripovedno, no-velistično. Predstavljena Je Izpoved kraiil-ce pri Janezu Nepomuku, s precejšnjo zg> vornostjo v miljeju in oblekah in zunanjščini delujočih oseb. V isto vrsto spada tudi sv. Boštjan (št. 40). Kateri so zunanji vzroki močnega razmaha baročne umetnosti pri nas v prvi polovici in sredi XVIII. stoletja, vemo; saj Jo je pripravljalo celo XVII. stoletje s svojo preorlentacljo našega kulturnega toka v Italijansko-romanskem smislu; saj nam Je znana važna uloga generacije, ki se Je šolala pri Jezuitih In na ital. visokih šolah in pozneje ustanovila Academia operosornm; vendar bi samo tl zunanji vzroki še ne mogli biti zadosten vzrok za to, kar nam Je ta doba dala umetniško. Nedvomno je, da Je tem zunanjim vzrokom moralo slediti Izredno pojačenje in poglobljenje umetniških doživljanj sploh pri publiki ln pri umetnikih ter da Je morala umetnost biti tem ljudem proizvod notranje potrebe, vizij In borb, zadlvljenj In prepričanj, z eno besedo: plod intenzivne kulture, verske in gmotne, mogoče bolj kulture enega sloja kot sploš-nostl, a v tem sloju vseobsežne in neoporečne. Drugače so namreč nerazložljiva dela Mencingerja, Jelovška, Berganta In Cebeja, katerih doba Izpolnjuje polstoletja po rutini ln notranji sili najsllnejšega na ti razstav! tn v. naši umetniški preteklosti sploh, nekako med leti 1720 in 1770. Od Jelovška, ki Je višek prvega oddelka, nam Je znana edino tu razstavljena Madona, ki je podpisana in datirana 2 letnico 1734. Poznamo sicer Jelovška kot freskanta velikih stropnih iluzij (sv. Peter v Ljubljani, Kamnik itd.), kjer Je Jasen Italijanski Izvor njegove umetnosti, ta edina zagotovljena slika niegova Je klub temu presenečenje I po sili monumentalne kompozicije I po svoji kolorističnl Jakosti, ki Ji daje naravnost blesk plemenite kovine. — Pri vhodu v naslednji oddelek je zbranih nekaj starejših del Valentina Mencingerja, kateremu je posvečen ves drugi oddelek. Mencinger je bil cerkven slikar kat’ eksohčn. Znanih Je več sto njegovih slik po Sloveniji in na Hrvaškem. V naše baročno slikarstvo prinese potezo velike rutlnlranosti, monumentalne, sem in tje drzne kompozicije. Cuvstveno ni posebno globok, dasi Je navadno simpatičen .podaja več ali manj tisto, kar Je bilo takrat potreba mase in to v prijetni formi in koloritu ter lahko razumljivi obliki. Na niegovih .kakor rečeno v splošnem pogosto konvencijonalnih slikah pa najdemo posameznosti, ki nam odkrivajo fin čut za naravo in lepoto in preko katerih pozabimo, da Je n. pr. pokrajina v Žalostni M. B. (I. odd. št. 87) samo zasilno ozadje, ki ga absolutno ni zanimalo, in da mu Je sploh milje, pogosto tako postranska stvar, ki Jo izpolni samo toliko, da ozadje ne Izgleda preveč dolzočasno. Kot na plemenite kreacije pa opozarjam na obsedeno Ženo v sliki čudežev sv. Antona Pad. (I. odd. 5t. 22), Salomo v sliki glavoseka sv. Jane** Krst. (I. odd. št. 28), na sv. Uršulo (v fl* odd. št. 9) L dr. Zanimiva so dela iz nleZ0-ve zadnje dobe (II. odd. št 10 in 2), ki do* kazujejo, da se je klub ogromni, pogost® naravnost rokodelski produkciji svoje d®* lavnice razvijal v smeri JačJega kolorizm* in plastičnega pojmovanja oblik. Zanimiv* Je v tem oziru primera med smrtjo sv. J0' žefa (II. odd. št. 11), ki je po obdel*** oblik karakteristična za njegovo prfJŠ0^ dobo In za Mencingerja kot ga navado0 poznamo, sploh ter imenovanima dvema kama Iz poznejše dobe. V tretjem oddelku se seznanimo n*J' prej z viškom našega baročnega slikarStv* s Fortunatom Bergantom. O njem o* vedeli mnogo, če bi nam ne govorile do*0 zgovorno njegove slike. Neumorni m***1 Steska Je dognal leto njegove smrti 1769 ( Ljubljani); lz Imena smemo sklepati, d«J* bil Kranjec po rodu. Naša Zbirka nam stavlja poleg manjših ali nekaterih vih del 3 velike slike verske vsebine, 3 ** gnirane portrete in 2 signiranih tfhožttO' Kjerkoli se mu približamo, nas presenetjj V pojmovanju forme se razlikuje od znanih toliko, da ga z nobenim ni mo£°y zamenjati. Po svoji vsebini in Izrazu Je temperamentnejšl med vsemi našimi si kar Ji. Moral Je biti človek silne nravi^ strasten človek, ki le mnogo prečustvo In se v svoji izkušnji mogel poglobit* marsikak problem, ki ostane drugim nedostopen. Vzemimo n. pr. sliki sv, člška As. (št 6) in sv Bernarda » GotVfi^ fn pravtkn v^'5?0 deco- To bi bil° Jo dolInLt !udl ^žava storila svo frtv£’ da bi drž* uradnike, ki ta dostn?r,SVOIie *mo^ zanio, pravično fin omnl ^-,p ,aIa In Jim na ta na“ Ho odggj^ svojo deco pošte- država tega ne stori, zalem a nam da črno na be- VohW n? b otrok ne bo klicala k tem V1, k.adar b°do dorasli. — Pod Cravi5?0g0jem pa smo matere pri-stradati Še nadalje za 'W*Ji °* ^ed vojno so bogataši ,zeio malo svojih otrok vojski, in še ti so bili vsi v zaledju na varnih in dobrih mestih. (Medklici: Da so mogli bolje verižiti!) Bili so, toda samo tam ne, kjer je bilo slišati pokanje pušk. Naši dečki pa ne bodo stražili milijonarjev. (Veliko pritrjeva-nje.) Svoj živahni govor je g. Cučeko-va zaključila med velikim odobravanjem. Vse udeleženke so z dolgotrajnim aplavzom pritrjevale njenim izvajanjem. Ob pol 7. uri zvečer je bil shod zaključen, nakar so se udeleženke mirno razšle. Ak Politične vesti gbQnske volitve Protič in radikalna v Ljubljani. Wp)^Pvenski narod« obeta v svoji l^snji številki, ko piše o občin- | ^Volitvah v Ljubljani, popoln pre-dlmt , takozvanimi starimi in mla-*v JDS. Pri občinskih volitvah Dskf? 0astopila JDS nič več kom- R°’ ih, 7*«. ampak se bodo starini zdru-3“ ta n nastopili v gospodarskih sku-«or ako »Slovenski narod«. Kaja nam pa z druge strani poro-p tanja »Slov. naroda« niso toč-fieH Je> da so zadnji čas spori |L starini in mladini zašli tudi v Hev Javnost in so našli močan odit n V demokratskem časopisju. Res %iv ^di’ da so tako s stran‘ m^a" ta d i starinov vplivni strankarji jrwelu, da se doseže enoten nastop Vji? P.ri prihodnjih občinskih volit-Kakor se nam zatrjuje, so po-Pos^a že tako daleč uspela, da so [l‘edovalci lahko zadovoljni s svo* Poslom. stranka. V svojem glasilu »Radikal« izjavlja Protič, da je bil že mnogo prej istih misli kot zagrebški kongres. O radikalni stranki pa pravi, da vsaki dan opominja radikale in radikalno stranko, da naj ne gre po oni po-grešni poti, kamor jih je zavedel Pa-šič in pokojni Vesnič leta 1920. — Vendar so, na njegovo žalost, na škodo stranke in domovine, dosedaj hodili radikali po istem potu, četudi mnogi, kar dobro ve, preko svoje volje in srca. Sedaj je dvanajsta ura in potrebno bo odločiti se: sem ali tja. Zadreg, kolebanja in premišljevanja mora biti konec. Jeseni je zadnji čas, ko se ima stranka odločiti: ali gre še naprej po tej pogrešni poti, katero zapuščajo že demokrati, kot glavni krivci napačnega pota ali pa posluša glas vesti in svojega programa ter glas onega naroda, ki z vsakim dnem bolj glasno zahteva; osvobodite me moreče in škandalozne uprave. Boljše je, da se reši vsaj del stranke, kot pa da se vsa razbije. Dnevne vesti. fr-T" Pvvratelt kraljeve dvojice v Beo-Kraljeva dvojica zapusti po doseda- J^ro&Uh 25. t m. Pariz in se vrne v »d. v T Za našega diplomatskega zatopnika •teki ta 7* bo imenovan g. Miroslav Jankovič, ®°liti£ne sekcije zunanjega ministrstva. tavst ^atV0ritev triglavskih koč. Vse tri-e koče se zatvorijo 28. septembra, tj *e obeta lepo vreme in Je Triglav brez se ture v triglavsko pogorje pri- tawT ^°^nica za tropiine bolezni bo ustavo ? za narodno zdravje v Iu- Z deli se prične takoj prihodnio Dve novi telefonski centrali na Do- S* tajMl Kakor se nam poroča, boste v Itlo bodočnosti otvorieni dve novi te-Ithk centrali, in sicer v Toplicah in v ta h Pf! ^avti vasi- Ker se občinstvo dobo 1*1 poslužuje telefona kakor brzojava, oplenjenima telefonskima centralama 111 lako ustreženo. Društvo stanovanjskih najemnikov ** Sin, h^ Veni]o opozarja, da se vrši prihodnja Htujj borova seja v sredo dne 20. sep-«ta H 1. v veliki dvorani Mestnega do-tacii ^^tvena pisarna daje članom infor-dnevno od 18. do 10. ure. Sv. Petra s*tav. 12, pritlično desno. letnik drl. trgovske akademije se sprejmejo še flkaterl učen- 'fallanl K V*®0 hekaj onih, ki so se bili prijavili ob Preteklega šolskega leta, ni pTavo-k početku pouka. — Ravna- Državna trgovska akademija. Ker •O® vsi junija priglašeni učenci, Je v ^ etaiku še prostor. — Ravnateljstvo. — Karel Mašek umrl. Dne 13. t. m. Je umrl po dolgem bolehanju Karel Mašek, znani češki pesnik in dramatični pisatelj. Njegovo literarno delovanje Je bilo Jako plodovito. »Hčerka gostilničarjeva« in »Gašperčkova mamica« sta se uprizorili v Narodnem gledališču v Pragi z najboljšim uspehom. Bil je stalen sotrudnik najboljših čeških leposlovnih časopisov in dnevnikov. Cast in slava mu! — Ruska kneginja v službif. V Ljubljani opravljajo carinsko službo razven Južnih Slovanov tudi Rusi, med temi neka dama, baje bivša ruska kneginja. Vokon-skaja — tako Ji je ime — ne mara slišati slovenski z izgovorom, da ne razume »ja-ponskUl Dami svetujemo, da se gre učit olike h kaki ljubljanski kuharici, ki Ji bo vedela povedati, da smo i Slovenci del velikega slovanskega naroda. — Vlom v Osluševcih. V noči od 14. do 15. septembra Je bilo vlomljeno v trgovino g. Jos. Laha v Osluševcih. Vlomilci so odnesli manufakturnega blaga v vrednosti čez 250 tisoč kron. Špecerijskega blaga se niso dotaknili, odnesli so le eno salamo. O storilcih ni sledu, vaščani pa sumijo, da Je moral biti kak domačin, ki Je'videl, da je tvrdka ravnokar dobila večjo pošiljatev manufakture. — Smrtna kosa. V Vlžmarjih pri Ljubljani Je umrl po daljšem bolehanju upokojeni učitelj g. Avguštin Štefančič. Pogreb bo danes popoldne ob 5. uri. —* N. v m. p.! — Stari grešnik je brezdvomno »samo« 23 krat predkaznovani Simon Jeklič, ki Je dne 10- avgusta v Bitnjem ukradel Ivani Jesenko en nož. Jesenkova je takoj, ko Je pogrešila nož, zahtevala od Jekliča, % obdelujeta podoben problem, pro-SlY atIvne zamaknjenosti, ki je toliko s** j • ca dvomim, da bi se mu mogel pri-umetnik. Naš čas ne pozna ekstaz, kakor Jih je preživljal čas 8otovo ne samo v umetnosti, ampak n° tudi v življenju, kajti bil Je to *VIk|IIlenten Sas 0<^ Michelangela pošlje * le dal nadčloveški sili notranjega ta w hkratnih ljudi prvi vidno obliko, 0 Berninija, ki je ustvaril zamak-vHbitl|SV' herezijo, ki se da po problemu, talom • *n re*itvi primerjati Bergantovim taacju Pr*ko temperamentnega Španca taCii j..,1’3 do množice manjših od tl- ^taaj r°lenlh. Iste gorečnosti polnih. J '**cre se ie vžgalo tudi pri nas v ?.vici XVIII. stoletja in plod tega ta . „re Berg—* • - - ■ »ac_, rsant, ki ni ostal samo po ime-ta) ^nicus capitolinus«. Poglejte sa- ,'talt^^Bogu pijanega sv, Bernarda, kjer L »ta1 bi£a -Ca živl naivišje sreče po krva-č1ovn-lzdruženia z Bogom; najrobat-h. p0 ^ j1 °braz je v tem izrazu pove-j. It Pre;ei6 Potem obraz sv. Frančiška, i% g v Pn^čavi znake ran, pa pomis- I6?a duhnlnileVO Tereziio “ “a*« boste te6s'e(iku aoTnaterializiranega po stoletnem J' 34) ^ topite nato pred Brezmadežno Mutagen Z°Pet Presenečenje. Spomnite se d °dd **Ve ®rezmadežne (1. odd. št. 20 .*'ku • ®) ali one pod št. 10 v III. od- ln.ia* Irtim1 r ne naidete ničesar podob- l aculata conceptio! Stoji na listih ^ *Vetov.ni obli, ki Jo ovija trnje in ^tlskg avl vrat sovražnice. K prsim si 8ol°bČka — sv. Duha. Na levi v kotu se Ji prikazuje Bog Oče, od katerega se spušča do nje šop žarkov, v njih pa od svetlobnega venca odeto Dete Jezus. Zasnova je, kolikor morem presoditi, za ta čas originalna, četudi Je njena strogo literarna podlaga popolnoma v skladu s časom, ki Je ljubil dobesedno simboliko in šel v njih tako daleč, da Je moral v sliko vpletati tekste, ker bi sicer ravno radi svoje dobesednosti ostala nerazumljiva. (Prim. Grahoverjeve ilustracije gesel članov bratovščine, katere spominska knjiga se nahaja v dež. muzeju.) Tudi Bergantova Conceptio ilustrira cel tekst, ki ga na njenih motivih prečltaš brez težave; kdor pozna pojem, mu bo vse brez ovir takoj jasno v svoji zvezi in svojem pomenu. Motiv k Mariji plavajočega deteta Je prastar; gotski srednji vek ga pozna v sceni Marijinega oznanjenja in tudi na Kranjskem ga najdemo. Obraz Marijin Je k našemu začudenju nelep in če pogledamo še druge njegove Mal-done, njegove angele na sliki sv. Bernarda kakor tudi tip deteta Jezusa, kjer ga porablja (gl. št- L 35, 36), najdemo povsod! isti tip. V nasprotju z Mencingerjem Bergant ne ljubi Melikih skupin, ne ljubi sijaja in pompa in se mu izogiblje ter koncentrira vse svoje zanimanje na bistvo tega, kar hoče povedati. V koloritičnem oziru se tudi močno razlikuje od njega, ljubi nežne, fine tone barv in gre v tem oziru preko Mencingerja v talcozvani rokoko. Karakteristično zani Je tudi gubanje obleke, ki vam postane posebno Jasno na njegovih Mado-nah in sv. Jožefu (št 2). (Dalje prih.) naj Ji nož vrne. To pa Je Jekiiča tako raztogotilo, da je začel metati r Jesenkovo opeko in kamenje. Ko je prišel Jesenkovi na pomoč njen mož, je Jeklič začel žugati s požigom. Deželno sodišče ga Je nagradilo ponovno z 1 letom težke Ječe. — Obsojen pretepač* France Ustar se zelo rad pretepa. In ker Je pred nedavnim časom zopet razgrajal in sunil z nožem Antona Ustra v prsa, ga je deželno sodišče obsodilo na 8 mesecev težke ječe. — »Ptički« med seboj. Tihotapca Ivan Petrovčič in Ivan Habjan sta iztihotapila v Italjo večjo množino tobaka. Ko sta se vračala, sta v gozdu počivala in Petrovčič je celo zaspat Med tem mu Je pa Habjan ukradel 750 lir. In za to »prijateljsko« de- lo je bil Habjan obsojen na 2 meseca težke ječe. — Radi nesrečne ljubezni se je v Zagrebu ustrelila bančna uradnica Ružiča Fi-kert. — Napad na orožnika. Pretečeno soboto Je orožnik Malgaj v Domžalah aretiral nekega sumljivega biciklista, ki je po domžalski okolici prodajal razno blago. Ko ga je gnal na postajo, je neznanec urno izvlekel revolver, ustrelil na orožnika potem pa skočil na kolo in se po bliskovito odpeljal. Smrtno zadetega orožnika so prepeljali v garnizijsko bolnico. — Prijet zločinec. Orožništvo v Slovenjem Gradcu je aretiralo Alojzija Raka, rodom iz Sv. Krištofa prj Celju, katerega zasleduje ljubljansko sodišče radi poizku-šenega umora. — Živinski čin matere. V tržaški blaznici je bolniška strežnica Amalija Quirz-feld porodila nezakonskega otroka, katerega je razrezala na koščke in pometala v stranišče. Živinska mati bo po ozdravljenju izročena sodišču. — Tatvine in vlomi. Posestnici Jožefi Tostovršnik Je bilo iz kašče ukradenega Več blaga v vrednosti 10.000 kron, — Neznani vagabundi so vlomili v trgovino Ivana Deleja v Gorenjah in mu napravili Čez 10.000 kron škode. — Ključavničarskemu vajencu Alojziju Brodniku iz Št Vida nad Ljubljano ie bilo ukradeno 4500 kron. — Posestniku Francetu v Podgori ie bilo ukradenega 4 mernike prosa. Ljubljana. * Ne pozabimo da se obhaia danes štirinajsta obletnica naših narodnih mučenikov Adamiča in Lundra. Njiju spomin najlepše proslavimo s tem, da ne odpošljemo danes nobene poštne pošiljatve brez črnega koleka, ki se dobi v pisarni CM družbe. Narodni dom. = Prošnja na mestni magistrat za nujno popravo Vodovodne ceste in njenega stranskega hodnika za pešce. — Prejeli smo: Ta cesta se nahaja v Jako žalostnem stanju, kar se čuti posebno na jesen in v zimi, zlasti sedaj ob času deževja. Sicer ni nikak čudež, da je cesta razorana, ker zelo trpi, in to po največ vsled prevažanja peska in gramoza iz mestne Jame ter premoga k mestnemu vodovodu. Ravno vsled tega pa bi bilo potrebno, da se cesta popravi, kar bi bilo največ v interesu mestne občine same. Spomladi so cesto po eni strani nasuli, kar je imelo za povod, da se je vsakdo nasutega dela izogibal; zato pa Je nenasuti del sedaj popoln, razoran in vozniki so pričeli voziti po hodniku za pešce. Hodnik sam je pa tudi že ves jamast, tako da človek ob deževju do gležnjev brede vodo. — Prosimo nujne in temeljite poprave ceste In hodnika, ki naj se toliko dvigneš da vozniki ne bodo vozili po njem. Tudi naj magistrat zahteva od lastnika Jame na desni strani ceste pri tovarni »Transformator«, da se bodo navožene smeti odmetale iz hodnika v jamo. — Želeti bi bilo, da policija tudi na periferijah mesta skrbi za red in varnost — Dobro bi bilo tudi, da se zopet napravijo one tri luči, ki so bile na Vodovodni cesti svoječasno, da bo človek vsaj malo videl kam stopi, ako Je že cesta slaba, kar Je pa tudi potrebno iz varnostnih ozirov. — To smo napisali v dobri veri, da bo gospod magistratnl komisar takoj ugodil naši prošnji, ker se že ceste in ulice popravjajo tudi v drugih delih mesta. Hvaležni mn bodo vsi stanovalci tega kraja, zlasti pa njihovi otroci, ko ne bo treba plavati v lužah. = Danes in jutri je zadnji dan za reklamacijsko postopanje pri volilnih imenikih za občinske volitve, zato nujno opozarjamo vse pristaše in somišljenike NSS, da se takoj prepričajo, ali so vpisani v volilni imenik in ali so pravilno vpisani. Volilni imenik je na razpolago v tajništvu NSS v Narodnem domu, prvo nadstropje In na magistratu. Naj ne zamudi nihče roka In naj se takoj prepriča, če je med volilci. =» Kaj bo? V izložbi neke ljubljanske trgovine se sveti napis: »Mast 192 kron kg.« Ni čudo torej, da revnejši Ljubljančani, zlasti pa uradniška para strahoma izprašujejo, kaj bo, če se ne zaustavi pogubonosni val draginje. = Pobeg iz baznice. Iz blaznice na Studencu Je pobegnil umobolni srednjevelik Ernest Radeč. Oblečen Je bil v črno obleko. = Policijski vestnik. Hinterlehner Konstanci , stanujoči v Levstikovi ulici Je bilo 16. t. m. na Vodnikovem trgu ukradena denarnica rujave barve, z vsebino 500 kron. — Delovodju Francu Bedijovskemu stan- v Kolodvorski ulici je Iz na steni visečega suknjiča ukradena denarnica * vsebino 90 Din. — Krošnjarju Antonu Kralu je bil iz zaprtega hleva na dvorišču gostilne pri »Kamniti mizi« v Zg. Šiški ukraden suknjič lz črnega sukna, vreden 2300 kron in en par belih volnenih nogavic, vrednih 200 kron. — V noči od 14- do 1& Mn. fe bila frvošč-ku AojziJu Golobiču, stan. na Celovški cesti na dvorišču iz fljakarskega voza ukradeni dežni plašč zelenkaste barve vreden 5000 kron, 1 temnosiva in ena rujava odeja, vredni 1000 kron. —• Dne 15- t. m. okoli 10. ure se je neznan storilec utthotapil skozi okno posestnice Uršule Rus v Hradeckega vasi ter ji odnesel iz stanovanja 1 ženski površnik temnomodre barve in črn moški suknjič, v skupni vrednosti 5000 kron. — Andreju Pirnatu v Dravljah Je bilo Iz hlev- nega podstrešja pokradeno za 1000 kron obleke = Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 10. do 16- septembra L 1. je bilo v Ljubljani rojenih 23, med temi 2 mrtvorojena, umrlih pa 26, med temi 8 tuicev. Vzrok bolezni: 3 živlienska slabost, 5 jetika, 2 pljučnica, 1 griža, 1 možganska kap, 4 srčna hiba, 15. nravni smrtni vzroki. NalezlJ. bolezni: 1 Škrlatica, 1 trebušni legar in 1 griža. — Mariborsiia porota. Pred mariborsko poroto se Je zagovarjala 21 let stara delavka Marija Pivčeva, rojena v Stari gori pri Št. liju v Slovenskih goricah, ki je meseca maja rodila nezakonsko dete moškega spola. Otrokov oče Jožef Bračko je ljubil svoje dete In pošiljal Pivčevi redne prispevke. Toda ona ni marala za otroka ter Je vedno poskušala iznebiti se ga na katerikoli način. Devala mu je med mleko veliko množico mahovega semena, vsled česar je otrok dobil krvaveče vnetje ledvic. Ko Je bil otrok že popolnoma onemogel, le rekla nekoč Pivčeva, da gre z njim k zdravniku. Toda hitro nato se Je vrnila z mrtvim detetom In rekla, da Ji Je dete umrlo na potu. Poklicani mrliški ogleda je ugotovil na otrokovem vfatu krvne podplntke. Nato Je bil poklican zdravnik, ki Je Otroka raztelesil in dognal, da Je otrok Zadušen. Morilka ie svoj zločin vseskozi odločno tajila. Po daljšem posvetovanju porotnikov Je bila morilka obsojena na smrt na vešallh. Celi e. Zgodovinsko cerkev Sv. Štefana na Peharjih pri Celju, katera je že skoro razpadla, so letošnje poletje lepo renovirali. Minulo nedeljo se Je ob veliki slovesnosti blagoslovilo prenovljeno cerkev. Ta cerkev le za Teharčane zgodovinske važnosti izza časa podelitve plemstva Teharjanom. Na cerkvi se nahaja teharski grb, dve zlati zvezdi. V cerkvi se vidi še stara zastava izza časa celjskih grofov rdeče-modro-rdeča z dvema zlatima zvezdama na modrem polju. Izobraževalno društvo »Bratstvo* v Celju pripravlja za dne 7. oktobra večjo zabavno prireditev v celjskem Nar. domu. Natančneje bomo še poročali. Progresivno obdačenje stanovanj v mestu Celju. Mestni magistrat celjski razglaša, da je pokrajinska uprava v Ljubljani sporazumno z delegacijo ministrstva financ, dovolila mestni občini celjski, da pobira poleg 10 odstotne najemninske doklade še posefbno progresivno doklado na stanovanja, kakor Je bila svoj čas sklenjena v obč. seji. Ta doklada se bo pobirala v sVrho kritja stroškov za zidanje mestne stanovanjske hiše. Luksuzna stanovanja se bodo obdačila dvakratno. Tudi se bodo dvakratno obdačl- li denarni zavodi, dokler za svoje uslužbence ne sezidajo stanovanjski hiš. Ta progresivna doklada se bo vsako leto vnovič določila. Grozdle v vinogradih krog Celja Je vsled dolgega deževja pričelo pokati ta plesneti. Tudi drugim poljskim pridelkom, kakor krompirju, ki je vsled mokrote pričel gniti, škoduje deževje. Vse bi potrebovalo še gorkega Vremena, Trobentice so pričele cvesti na nekaterih solnčnih legah v celjski okolici. Minulo nedeljo so Jih Izletniki našli na več krajih. Pač redkost za jesenski čas. Pokrajina. Ponikva ob J. i. Pišejo nam: Povsod so cene govejemu mesu vsaj deloma padle, le pri nas nas mesar odira še vedno, ker prodaja meso telic ali starih krav po 52 kron za kg, medtm ko on plača 18 kron za kg žive teže. Tudi naš pek Je iste vrste človek, kajti njegove žemlje so po 4 krone, v Celju pa se dobi ravno take žemlje po 2 K- Skrajni čas, da se tem oderuhom stopi na prste. Start in cilj: Prostor SK Ilirije. Štafete t*» čejo po sledeči progi: Gosposvetska cesta, Bleirveisova, Alekandrovu, .Dunajska tet po Gosposvetski cesti nazaj na prostor SK Ilirije. Popoludne točno ob 15. na prostoru SK BlriJe: Predteki na 200 m. Tek n* 1500 m-Finale na 200 m. Skok ▼ daljavo brwt Zaleta. Skok v daljavo z zaletom. Met kopja. Tek n 400 m. Med finalom rokometne tekme SK Ilirija SK Jadran, olimpijska štafet« 100 + 200 + 400 + 800 m. V sredo 27. septembra. Prostor SK Ilirije. Začetek ob 16. PetoboJ. Tek na 10.000 m. Pešboja na 3000 m. Pri pešhoJi se tekmuje na prostoru SK Ilirije. Start In cilj teka na 10.000 m, Je na istem prostoru. V četrtek 28. septembra. Damska tekmovanja na prostoru SK Ilirije. Začetek točno ob 16. Predteki na 60 m. Predteki na 100 m. Skok v višino z zaletom. Predteld na 200 m. Met kroglje. Finale 60 m. Finale 100 m. Skok v daljavo z zaletom. Final* 200 m. Met diska. Met kopja. Štafeta 4 X 60 m. Enotna vstopnina za vsaki dan znala 5 Din. Dijaki 3 Din. K nedeljski prvenstveni tekmi Slovan— Svoboda Moste. Igra je bila surova, da Že dolgo Di bilo enake videti. Začetkoma se Je tekma razvijala jako lepo, ali že koncem prvega polčasa je začela postajati surova. Sodnik ni bil sposoben tega preprečiti in le v drugi polovici absolutno 2gubil vodstvo cele igre. Vsa surovost nedeljske tekme gre na rovaš njegovih neštetih napak v sojenju foulov, off-side Itd. 2e od nekdaj se trdi, da so tekme drugorazrednih klubov navadno surove. S tem bi moral nogometni pod-savez računati in naj bi pošiljal na take te> kme sodnike, ki morejo Igro obvladati, tt pa take, ki potrebujejo še mnogo, mnogo vežbe. Zlasti naj se trike sodnike ne poli* lja več na prvenstvene tekme. Sola naj Ha bodo trainingi, ki Jih prirejajo razni klubi ta prijateljske tekme, kjer se naj uče — nepristranostt. Gledališče in glasba. Cene celoletnih abonmajev Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1922-23. Lože v parterju štev. 2 ta 3 po 2500 Din, lože v parterju štev 4, 5 ta 6 po 2600 Din, lože v L redu štev. 1 do 5 po 2700 Din, lože v L redu štev. 6 do 9 po 300 Din, balkonske lože štev. 2 ta 3 po 1400 Din In štev. 4 In 5 po 1600 Din. Partemi sedeži v L vrsd po 650 Din, v IL do IV. vrsti po 600 Din, v V. do IX. vrsti po 550 Din, in v X. In Xt> vrsti po 420 Din. Balkonski sedeži v L vrsti po 500 Din ta v n. vrsti po 400 Din. Galerijski sedeži v L vrsti po 200 Din. In v II. ta III. vrsti po 150 Din. Abonma se plačuje ali takoj, ali v dveh ali tudi v 4 obrokih ta sicer prvi takoj pri prijavi, drugi do S. XIL 1922, tretji do 5. II. 1923 in četrti obrok do 5. IV. 1923. Abonma se sprejema v prostorih knjigovodstva v dramskem gledališču (vhod iz Gradišča) ta sicer ob delavnikih od 11. do 13. in od 16- do 18. ure, ob neda» ljah pa od 10. do 12. ure. Start abonenti, ki refiektirajo na iste lože oziroma sedeže kakor lansko leto, naj se zglasijo od 18. do vštetega 21. t m. Novi abonenti pa od 22. do vštetega 24. t. m. Orkestralno društvo Glasbene Matice pričenja v koncertni sezijl 1922-23 z rednim delovanjem pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Jeraja. Na svoje dosedanle požrtvovalne člane apelira, da ostanejo društvu zvesti. Obenem pa vabi v orkestralni glasbi primerno Izvežbane ljubitelje glasb* ki imajo resno voljo sodelovati pri društvu, da pristopijo kot novi Izvršujoči Člani. Prva skupna vaja se vrši v četrtek 21. t m. v veliki dvorani Olašbene Matice ob K url tv*-čer In naj se Je vsi polnoštevilno udeleže. Pri tej vaji se sprejemajo tudi novi Sard. Društvene vesti. Spert En turistika. Športni teden 1922. Spored lahkoatletlčnih tekmovanj za prvenstvo Slovenije. V dneh 23., 24, 27. ta 28- septembra se vrše na prostoru SK Ilirije, Ljubljana lah-koatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije za leto 1922. Spored Je sledeči: V soboto 23. septembra točno ob 15. Predteki na 100 m. Skok v višino brez zaleta. Skok v višino z zaletom. Finale 100 m. Skok s palico. Met kroglje. Tek na 800 m, Met diska. Troskok- Štafeta 4 X m. V nedeljo 24. septembra, dopoludne ob 11, propagandni štafetni tek sko21 mesto. Redne seje »Splošnega Ženskega društva« se začno danes v sredo, ob 5. pop. in bodo poslej zopet vsako prvo ta tretjo sredo v mesecu. Odbornice pridite polnoštevilno. v * Bratstvo*. Prvi mesečni sestanek ee vrši v soboto, dne 23. t m. ob 8. zvečer v. salonu restavracije »pri Lozarju«. Na dnevnem redu Je poročilo o društvenem delovanju in poročilo o solnograškem kongresu. Vsi člani so dolžni se sestanka brezpogojno udeležiti. Redne pevske vaje pri »Ljubljanskem Zvonu« se vrše odslej v sledečem redu: v»* Ja moškega zbora je vsaki ponedeljek ta ču-trtek ob osmih zvečer, vaja ženskega zboru vsako sredo ob sedmih zvečer. Vselej rediujf In točno. — Odbor. II lil ■ urnimi b: L u z E spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: 9. Sliilllt, M H S0S1 Ljubljana, Mestni trg 19. E. OABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Zaklenila sta zlatnike v pisalnik, zapečatila vse predale In poverila stražo dvema izmed navzočih. Toda gospod Lecoq še ni bil povsem zadovoljen. Vpraševal se je, kaj neki predstavlja rokopis, ki ga j© čital mirovni sodnik? Nekaj časa je mislil, da utegne biti prepis ovadbe, katero mu je zaupal Sauvresy. A ne, to ni bilo mogoče; pokojnik vendar ni mogel opisati strahote svojega lastnega smrtnega boja! Ta negotovost je čudno vznemirjala detektiva ln mu grenila radost nad srečnim uspehom zamotane preiskave. Zato je poizkusil izvabiti očetu Plantatu resnico. Prav po domače ga je prijel za komolec, potegnil ga k oknu in ga vprašal s kar najnedolžnejšim obrazom: »Kaj ne, gospod sodnik, da se vrnemo zdajle k vam?« »Cernu? Doktor Gendron naju poišče tu, kadar opravi pri županu.« »A vendar bi bilo treba vzeti spise, katere ste nama snoii čitali, da jih pokažemo gospodu preiskovalnemu sodniku.« Policijski agent je mislil, da bo stari mož kar poskočil pri tem nasvetu; a motil se je. Oče Plantat se je žalostno nasmehnil ter mu pogledal naravnost v oči, rekoč: »Premeteni ste, dragi gospod Lecoq, a tudi jaz nisem tako nespameten, da si ne bi prihranil zadnje besede.« Le malo je manjkalo, da ni Lecoq zardel. »Verjemite, gospod sodnik « »Verjamem,« ga je prekinil oče Plantat, »da vam ne bi bilo nevšečno zvedeti, odkod imam svoje podatke. A pomniti morate, kar sem vam rekel snoči, še preden sem začel: da so moja pojasnila namenjena samo vam, nikomur drugemu, in da je njih edini namen olajšati vaše delo. Kaj, prosim vas, pa naj stori preiskovalni sodnik z zapiski povsem osebnega značaja?« Pomislil je, kakor bi hotel nekaj dodati; nato je povzel: »Preveč vam zaupam, gospod Lecoq, in preveč vas spoštujem, da ne bi bil že naprej gotov vaše molčečnosti; prepričal) sem, da niti z besedico ne omenite mojih zaupnih dokumentov. Vaše lastne besede bodo tehtale več nego vsi moji zapiski, zlasti še, ker imate v podkrepilo Robelotovo truplo in veliko vsoto denarja, ki smo jo našli skrito v njegovi hiši. Ako vam gospod Domini vzlic temu ne bi hotel verjeti, pa itak veste, da se upa naš doktor ugotoviti strup v Sauvresyjevem truplu.« Oče Plantat je iznova premolknil, kakor da mu gre nekaj nerado z jezika. »ln končno,« je dejal čez minuto, »zanesem se, da boste uraeli molčati o izvestnih stvareh, ki ste jih morda ugenili.« Dokaz, da je gospod Lecoq resnična sila, je to, da ga vedno veseli naleteti na moža, ki mu je kos. ^ Res je s svojimi policistovskimi zmožnostmi daleko prekašal očeta Plantata, a vendar si je priznaval, da nedostaja mirovnemu sodniku le nekoliko več vaje in nekoliko manj strasti, 2q večkrat v teku te zadeve se je uklonil njegovi nad-kriljujoči bistrovidnostL Zato ga je prijel za roko in rekel s pomembnim naglasom: »Zanesite se name, gospod sodniki« Tisti trenutek se je pojavil na pragu doktor Gendron. »Courtois se počuti bolje!« je kliknil. »Joče kakor otrok; to pomeni, da ne bo hudega.« »Bog bodi zahvaljen,« je odgovoril mirovni sodnik, »in zdaj se odpravimo. Gospod Domini je gotovo že ves divji od dolgega čakanja,« ; XXIII. Ko je oče Plantat govoril o »divjosti« preiskovalnega sodnika, je rekel raje premalo nego preveč. Gospod Domini je besnel, zakaj dolga odsotnost njegovih snočnjih sotrudnikov mu je bila povsem nerazumljiva. Že rano zjutraj je stopil y svoj kabinet na okrožni sodniji, ogrnil uradno haljo in .jel šteti minute. Premišljevanje minule noči ni morda omajalo njegovega prepričanja; še utrdilo ga je. Cim bolj se je oddaljevala ura zločina, tem preprostejša, naravnejša in laglja se mu je videla njegova razlaga. Čedalje bolj pa ga je tudi dražila zavest, da se ostali trije udeležniki preiskave ne pridružujejo njegovemu mnenju. In tako je čakal njihovega prihoda v veliki živčni napetosti, ki jo je dal od trenutka do trenutka okusiti pisarju. Iz straha, da ne bi dospel gospod Lecoq v njegovi odsotnosti, si je dal prinesti celo zajtrk v svoj kabinet. Ta previdnost je bila odveč. Kazalec na uri se je pomikal svojo pot — k preiskovalnemu sodniku ni bilo nikogar. Da bi se zamotil, je zaslišal Guespina in Ripailla; izvedel ni ničesar novega. La.Ripaille se je rotil na vse svetnike, da ne ve niti trohice več, nego je povedal, a Gue9pin se je obdajal vse venomer s svojim zoprnim, zagrizenim molčanjem in ponavljal trdovratno: »Saj vem, da sem izgubljen; storite z menoj, kar hočete!« Gospod Domini je baš hotel poklicati orožnika-konjenika in ga poslati v Orcival vprašat, kaj je vzrok nerazumljive zamude, ko mu je sluga javil pričakovano trojico. Brž jih je ukazal privesti; njegova radovednost je bila tolikšna, da je pozabil vse svoje dostojanstvo in vstal, kakor bi jim hotel stopiti naproti. »Pozni ste!« je dejal. »Vzlic temu nismo zapravili niti minute,« je odgovoril mirovni sodnik. »5e spali nismo.« »Mari je kaj novega? So li našli truplo grofa Tremorel-skega?« »Novega je dosti, gospod preiskovalni sodnik,« se je oglasil Lecoq. »A grofovega trupla niso našli in drznem se trditi, da ga sploh ne bodo — iz nujnega in umevnega razloga, ker ni bil umorjen; grof namreč ni žrtev, kakor se je dalo misliti v prvem trenutku, nego — morilec.« Pri tej jasni in odločni detektivovi izjavi je planil preiskovalni sodnik s svojega sedeža. »Blaznost!« je vzkliknil. Gospod Lecoq si ni še nikoli dovolil nasmeška vpričo uradne osebe. > - ' »Meni se zdi, da ne,« je odgovoril »Prepričan sem celo, da mi pritrdi tudi gospod preiskovalni sodnik, ako mi privošči le pol urice posluha.« , Gospod Domini je skomignil z ramami Jedva vidno, a vendar toliko, da je detektiv opazil. Zato je povzel tem nujneje: »Še več: gotov sem, da me gospod preiskovalni sodnik ne odslovi, ne da bi mi napisal zaporno povelje zoper grofa Hektorja Trčmoreiskega, čeprav ga šteje še v tem trenutku med mrtve.« »Naj bo,« je dejal gospod Domini. »Govorite.« ^ Gospod Lecoq je naglo jel razlagati dejstva, ki sta Jin gnala z očetom Plantatom vse od začetka pa do konca v iskave. Našteval jih ni tako, kakor jih je zvedel ali ugeinL po časovnem redu, pritikaje sleherni novi dogodek k tiste iz katerega je izviral. . Pri tem se je i2nova vživel v vlogo blaženega branje* govoril je z gostolicim glaskom, kopičil izraze kakor **aS y bo« in »ako mi gospod sodnik blagovoli dovoliti«, vrteč v.r°. i svojo bonbonijero s portretom in krepčaj© se z neštetimi s* korčki. ^ Cim delj je trajala njegova povest, tem očitnejše je " stajalo začudenje gospoda Dominija. »Je li možno!« je Vzklikal vsako minuto. »Kdo bi s1 m> Gospod Lecoq je končal. Mirnodušno je založil novo lisnico in dodal: »Kaj poreče zdaj gospod preiskovalni sodnik?« _ » Gospod Domini se ni baš posebno radovai detektiv®> odkritij. Kdaj pa je višji uradnik vesel, če pride podrejen čl°”j in mu brezobzirno poruši zgradbo, ki jo je zasnoval s svoj žlahtnejšim, privilegiranim umom? A treba se je bilo vdati PJJ pričevainosti Lecoqovih razlogov, ki je še slepemu udarja* v oči. 7 »Uverjen sem,« je priznal, »da se je zgodil ob RobelotJ drago plačani pomoči zločin nad osebo pokojnega Sauvresy? Še jutri ukažem izkopati njegovo truplo in poverim gosp®9 doktorju nalogo, da ga raztelesi.« e »Bodite prepričani, da ugotovimo strup,« je zatr^ zdravnik. J »Izvrstno,« je povzel gospod Domini. »Gospod Trernof^ ski je potemtakem zavdal prijatelju, da je mogel poročiti govo vdovo. Ali pa sledi iz tega tudi, da je baš on umoril svw ženo in nato pobegnil? Meni se vidi, da ne!« J Oče Plantat, ki se ni upal ziniti, da se ne bi izpozabil.j cepetal od jeze. Gospod Domini je bil res trdovraten v *v zablodi. .... Gj »Oprostite, gospod mirovni sodnik,« je krotko OP011^ detektiv, »mislil sem vendarle, da je samomor gospodične C®£ toiseve — ki je po vsem videzu le dczdeven — vsaj maj^ dokaz verjetnosti moje trditve.« »Ta samomor je zame stvar, Iti jo treba še razbistriti. ^ časnost, na katero se sklicujete, utegne biti samo slučajna-* »Ali, gospod sodnik,« je vztrajal policijski agent z vi®j nervoznostjo, »saj vam pravim, da se je gospod Trčmor®*5« obril; dokazano je! Tudi škornji, o katerih vemo, da ji®1 zjutraj obul, se niso našli...« »Počasi gospod,« ga je prekinil preiskovalni sodnik, »P* časi, prosim vas! Nikakor ne mislim trditi, da ste docela . krivi poti; samo svoje pomisleke uveljavljam. Recimo, da L gospod Tremorelski umoril grofico. On sam je živ, pobegnil P naj bo. A kje je v vsem tem dokaz, da je Guespin nedol*®" to se pravi, da ni z zločinom v nikaki zvezi?« To je bila vsekako šibka stran Lecoqovega načrta. Tod* svojem prepričanju o Hektorjevi krivdi se ni bogvekaj 'VZ® mirjal radi ubogega vrtnarja; menil je, da se izkaže nje£° nedolžnost sama po sebi, kadar dobe zločinca v roke. . » Baš je hotel odgovoriti, ko se je začula s hodnika hoj* nato šepetanje. . (Dalje pr®J I MALI OGLASI ki pisarni event. trgovini. Cenj. ponudbe pod št 514 na upravo lista.___________________514 PRODAJA: ENODRUŽINSKA HIŠA s prostim stanovanjem v Rož- ni dolini- Al. Ceh. 507 GOSTILNA v Mariboru, 2 orala zemlje In, gospodarsko poslopje. Posestva od 3 do 120 oralov. GRADIČ s 3 orali parka. kompleks hiš, popre je tovarna 2a 1,800.000 K. TRGOVSKA hiša in gostilna ter 10 oralov zemljišča. VILA pr! kupu takoj stanovanje. Hiše v Mariboru in na deželi, pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica Št. 3. 49V TRGOVEC, tujec. Išče me-blovano sobo pri kaki gospej ali družini brez otrok. Ponudbe pod »št. 50« na upravo lista. 505 DVE novi trgovski hiši z velikim vrtom, ena enonadstropna. obe v sredini nove industrije premosoko-kopa, Senovo pri Rajhen-burgu. Ena obsega mesarijo in trgovino, sposobna iu-dl za gostilno, cena 900.000 kron. druga z vrtom, tudi za obrt sposobna brez vse konkurence, cena 300.000 K. Natančneje se poizve pri g. Ivan Rathej, pek in gostini-čar v Rajhenburgu. 4^8 NAMIZNIH JABOLK več vagonov. Naslov trgovina Franc Švare, Pesnica pri Mariboru. 512 PES DOBERMAN, sin Luta, 2 leti star, Izboren rodovnik, po ugodni ceni Mestna plinarna. 515 siuzbe: PRODAJALKA, blagajničar, ka z večletno prakso išče primernega mesta. C. ponudbe pod takoj na upravo lista. 509 ŽELIM SLUŽBO v kaki trgovini ali kot praktikant pri kakem drugem podjetju. Dovršil sem z uspehom I. razred !]. realke ter bil S let v trgovini mešanega blaga. Zmožen sem nekoliko nemškega in srbohrvaškega jezika. Grem tudi na deželo. Naslov na upravo lista. 477 VlNAGRADNIK z* 6 johov ♦elik vinograd pri Celju se sprejme s 1. novembrom t. 1. Ponudbe na »Prvo jugoslovansko lesno industrijo. Zavodna prt Celiu. 513 SLUŽBE IŠČE absolventinja trgovskega tečaja ter z eno letno prakso v špecerijski trgovin! kot začetnica v ua- RAZNO: MANJŠI TRG. LOKAL ,sc išče proti nagradi v najein. Ponudbe pod »Odkupnina« na upravo lista. 510 MEBLOVANO SOBO išče gospod. Ponudbe na upravo Usta pod »Soba«. 515 Mja turdkti o Ljubljani sprejme ki sta izvršila vsaj 2 razr. trgovsko šolo. Nastop lahko takoj. Pojasnila daje uprava tega lista. I za špedicijo in carinjenje sprejme večje fndust?IJsko podjetje v Ljubljani Ponudbe pod „prakti-kant“ na upravo lista. Urar \ Ed. Skopih I \ Ljubljana, Mestni tm lt. 8. Z 1 Telika zaloga sr, zlatiriire, sre- £ * bralne Tnoptiks. - Pmravfta s« a a izvršujejo stotera io pod “ ® jamstvom, ~ . Cene nizke. L IM, Ljubljana Mestni trg 15 izdelovala!! dežnikov Na drobno! Na debelo! ZALOGA Mii pulit. Popravila točno In solidno. Korani! asbestni škrifij. Tovarna Kariovac Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. Pojasnila daje: F. Hočevar, Žirovnica (Gorenjsko). AU TO Bencin. — Pneumatika Olje. —- Vsa popravila. :< Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d, z o. z. v Ljubljani. Papirnice in trafike pozori Preskrbite se hitro z lepimi mu iilrtimi ljubljanskih trgov, umetno izdelane in po nizki ceni. 100 kom. K 120 — 400 kom K 440-—. Dobijo se v pisarni Zvezne tiskarne, Ljubljana, Wolfove ul. 1. P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji ,Gsriten@r“ sv'' v vseh 6sirarnah materijal predvojni, cene najniije edino le pri Josip Pefeiinou Ljn&ijana, So. Petra nasip št. 7. ,!! l!rrmrfsr!'Aa,u^ Pouk v vezenju brezplačen I Istotam igie, olje, vse nadomestne delo za vse sisteme šivalnih strojev in koles- - Potrebščine za šivilje, krojače, čevllarje. brivce, sedlarje, toaletno modno blagom srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko fn malo! NaSnižje eenel Točna postrežba! II III večje restavracije, obefiem kavarne v večjem kopališču Slovenije, išče v najem hotel ali kavarno prevzame pa tudi boljšo restavracijo ozir. gostilno za najkrajšo dobo treh let. Prevzamem lahko k omenjeni obrti spadajočo 2alogo živil, dam eventualno kavcijo za obrtniški inventar ter serti pripravljen pri večletni pogodbi renovirati obrtniške lokale. Pismene ponudbe pod št, „1888“ na upravo lista. Zazrto perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka A.&E. Skabeme Uubtlana. Mestni trs »t 10. ilin>iuw,uuilnuiinmiiiiiiuiinniiinunu ©©e®«®©#® . Gradim podjetja _ Bill S Liuliliana, imm m 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. •••••HM Ustanovljeno 1.1886. Ustanovljeno 1.1896. Hunti M Moiile Mi a (o. POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Pošmi predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spedielna odprema živil in zaklane živine v katerikoli kraj. ! Hči 11 Mn i rali si-ni ton lieiGit tjiiHaaa. Pl! gš MODELE ČEVLJEV v celih seri/ah Iz It' penke. po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavila za tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro | in poceni. Posebna delazmožnost v montt- * ranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparaiura in prodaja CEV’ LJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prošnekte od RALPH F. RJCH* TER. Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah modertl*> mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEl S e ■Ilir i......... iwr,;iiOT!W 0 Sprejemališče: Šeienburgova ul. štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, čevje. Novo mesto. lepe, smrekove v vseh dimenzijah za mizarstvo se kupijo. Ponudbe s ceno pod „BANAT“ na an. zav. Drago Beseljak, Ljubljano, Sodna ulica štev. 5. ŽIVINO govejo, prašiče, ovce itd. prevzema pod ugodnimi pogoji v komisijo. - Natančna pojasnila pri tvrdki ^ »a , ueletaica, imauusH. mn isniai an man prodaja Hilli 111. BOH iu.v Istotam se kupuje po naj višji ^ ^ :: ceni ajda, proso in krompjj^ —S? Novost za Jugoslaviji1 Ravnokar došlo nepremočljivo ’• Impregnirano blago za dežne P®3,# športne jopiče za dame in g?sP j kolesarske in avtomobil ne jopic0* pelerine za šolarje izdeluje v lastni delavnici po meri in 614 F. Potočnik ^ krojačnica za dame in gosp0 Ljubljana, Šeienburgova ulica f • 9 9 i © e © PipTraaisiajJ!!; JliltTllsili5j3j 5 nudi po najnižj! j i FR. OZOM, sirarn3 j SROSAŠKA SLATINA« Glavni ta odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna Liskama*