POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA1 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT T£BftNSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din li.—, — Uredništvo in upravni Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, De* lovska zbornica —* Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netranktrano pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, mali oglasi. M etažijo v socialne namene delavstva in nameščencem, vsaka beseda Din OM
Štev. 97	•	Maribor,	sobota,	dne	24.	avgusta	1940	m	Leto	XV
Želje in načrti
Pri vprašanju reform, ki jih napovedujejo razni^aperodajni in nemerodajni faktorji, je pvno vprašanje, če bodo pravične in v soglasju vsaj z današnjo moralo. O reformah govore. Pravijo, da je treba gospodarstvo kontrolirati, organizirati in celo dirigirati. Tako govore. Glede gospodarstva imajo prav, n« Umbi ’ n tn\ **' ’ i's da v 22. letih dejansko ni primerno napredovalo in da se je v vseh teh letih vršilo s	■ (S*--’
gospodarstvo brez načrta in brez pravega sistema, ki bi bil služil splošnemu dvigu blagostanja v državi,
A • k s * «* ’ * 1 (	'	*	.	t'«-	«	ulw
S tega stališča razumemo zahtevo po reformah, po nekem novem redu, ki naj popravi te napake preteklosti.
Ne razumemo pa, da se v to vprašanje vmešava delavstvo in delavske ustanove. Delavske organizacije, delavstvo in delavske socialne ustanove pač ne nosijo nobene krivde na napakah, ki jih država ni ob pravem času odpravila. Delavstvo _ . ...nU ni motilo gospodarstva. Neštetokrat je opozarjalo na napake gospodarstva in opominjalo, toda brez uspeha, Krivda na delavstvu torej ni, če so potrebne gospodarske reforme, ali delavstvo ne more in ne sme nositi posledic teh napak z ozirom na svoje državljanske pravice in dolžnosti. Delavci so državljani in je povsem krivično, če nekateri trdijo in napovedujejo, da se mora svoboda delavstva omejiti, da se morajo dati delavske organizacije in ustanoVe pod kuratelo, čeprav niso ničesar zakrivile na razmerah, ki jih imamo in ki jih nekateri hočejo popraviti z »reformami«. To bi se reklo nedolžnega obsojati in križati. Gospodarstvo dobi svoje organizacijske forume, v katerih bo odločevalo, delavstvo pa bi moralo biti podrejeno in moralo bi molčati.
To so nerazumljive stvari, ki jih nekatera gospoda predlaga in usiljuje vladi, za delavstvo krivične, ker se mu hoče s tem odvzeti državljanske pravice til v .■Mi.i i, j , . , ,1-j	h
Moralno in državljansko bi to ne bilo pravično. In, kar je krivično, ni dobro.
Preden se ti načrti realizirajo, naj se odločujoči faktorji spomnijo na rek velikega cesarja: »Justitia fundamentum regnorum.« Ukrepi, ki ne bi bili pravični, ki ne bi zasigurali državljanskih svoboščin delavstvu, ne bi bili pravični.
Krivica pa ne more imeti obstanka. To je pokazala in tudi bo znova pokazala svetovna zgodovina.
Boj proti draginji' preskrba z življenskimi potrebščinami
Dve aktualni socialni nalogi teh dni
Mnogo se govori in piše o naraščajoči draginji in grozečemu pomanjkanju življenjskih potrebščin. Govorice zopet poostrujejo živčno vojno. Vojna psihoza in strah (duševno razpoloženje) pred draginjo in pomanjkanjem življenjskih potrebščin, bo marsikatero individualnost (osebnost) ali v skrajnem slučaju celo generacijo (rod) oslabil. Zato bo imelo to mukotrpno natezanje človeških duhovnih sil jako slabe posledice.
Naglo naraščajoča draginja domačih pridelkov in izdelkov je umetna. Le malo so se zvišale mezde, le malo davščine, vendar so cene silno narasle. — Celo uradno priznavajo, da so se cene dvignile povprečno za 30 odst., med katerimi so domačim proizvodom, ki se najbolj konsumirajo, cene poskočile za 100 odst. in več.
Cene naših domačih pridelkov in proizvodov, so očividno posledica verižni-štva, ker za tako horendno (ogromno) zvišanje cen ni nikakršnega stvarnega razloga, kakor smo omenili zgoraj.
Druga stvar je preskrba prebivalstva s potrebnimi življenjskimi potrebščina-mi.
Kakor je splošno znano, je povprečni življenjski stanard (način življenja) v
Jugoslaviji jako nizek, čeprav z ozirom j vzhodnih dežel. Zato je potrebna pre-na agrarne in druge gospodarske raz- vidnost, potrebne so zadostne rezerve mere to ne bi bilo potrebno. Mezde so ; živil in drugih potrebščin za domače pre-do 50 odst. prenizke. Posamezni deli, bivalstvo.
države so kraški, kjer se ljudstvo bolje j Silno važno pri vseh teh akcijah je sploh ne more preživljati. Te zapuščene sodelovanje javnosti, t w ifa. .*«*
pokrajine imajo že otopelo siromašno i O’*v- .«--*»« **  ------------------- Imamo	gospo-
prebivalstvo, ki je zadovoljno s kozjim : darske organizcije, ki se kolikortoliko sirom in čebulo. {,.* ta -taikz se pn ! izmikajo korenitim ukrepom. Sodelovati *•»«.'** - ■:’* 1	»■»'tci Ljudje bi pa morali v vseh takih ustanovah
niso zadovoljni, ampak otopeli so v bedi j delavci in nameščenci s svojimi organi-in polagoma propadajo. Te razmere so zacijami, ki predstavljajo pravega kon-deloma razlog, da se pri nas merodajni j zumenta. S pritegnitvijo pasivnega in-krogi premalo ozirajo na potrebo, da teresenta delavca in nameščenca bi se se način življenja v državi izboljša. spravilo reševanje teh problemov na Država je osnovala protidragmjsko popolnoma legalno pot v smislu načela, akcijo in centrale za zbiranje prehranje- da slabejši, pravi interesent vidi, kako
valnih potrebščin. Z ozirom na veliko povpraševanje po naših pridelkih in izdelkih v inozemstvu, je bilo to potrebno. Izvoz je mogoč do neke meje, vendar pa ne do take, da bi domače prebivalstvo moralo trpeti glad. Verjetno je, da se bo pri marsikaterem blagu morala uvajati racionalizacija (omejitev prodaje j, zlasti ^?a pri uvažanem. Ali to ni najhujše. Hudo bi bilo, če bi ne bilo poskrbljeno za potrebno prehrano. Uvažanje tujega blaga bo mogoče, če se bo vojna nadaljevala, le iz nekaterih
in kaj se dela in kaj je mogoče napraviti, da se prepreči draginja, da ne nastane pomanjkanje in da se tudi- sicer zagotovi konsumentom primerno eksistenco.	i
Taka legalna pot bi odpravila marsikateri nesporazum in morda tudi marsikatero napako in krivico. Posebno važno je tako ravnanje tudi zaradi tega, ker je letošnja žitna letina skoraj povsod slabejša in je treba računati s tem stvarnim položajem.
Zedinjene države in Anglija roko v roki
Gre za obrambo skupnih interesov, ne pa za vojaško zvezo.
Zadnje čase so se razširile vesti o predstoječi sklenitvi vojaške zveze med Zedinjenimi državami in Anglijo ter o skorajšnjem vstopu Zedinjenih držav v vojno. Te vesti pa v Angliji in Zedinjenih državah zanikajo.
Res je, da je bila sklenjena obrambna zveza med Zedinjenimi državami in Kanado, ki je angleški dominijon. Ta obrambna zveza je bila sklenjena s pristankom angleške vlade in služi v prvi vrsti obrambi ameriškega kontinenta. Njen pomen je v tem, da bo sedaj Kanada lahko bolj podpirala Anglijo v sedanji vojni, ker bodo za njeno varnost
Volna v zraku nad Anglijo In Nemtiio
Že ves ta! teden ni zabeležiti nobenih večjih nemških letalskih napadov na Anglijo. Nemci predvsem ne napadajo več v velikih rojih, ampak pošiljajo v boj posamezna letala in skušajo z bombami pogoditi najvažnejše industrijske in vojaške objekte. V svojih poročilih, ki jih izdajajo vsak dan navajajo celo vrsto krajev, kjer so njihove bombe imele velik učinek.
Angleži pa nadaljujejo z napadi svo-
jih letal na nemško ozemlje. Od 21. na
22.	avgust so bombardirali Zeisovo tovarno optičnih izdelkov v Jeni, pri Augsburgu na Bavarskem pa tovarno za Messerschmidt letala. Angleži tudi poročajo, da so sestrelili dne 21. t. m. 13 nemških bombnikov, izgubili pa eno. Nemci so vrgli te dni na Anglijo prvi zračni torpedo, ki je zadel 7 slamnatih hiš, Angleži pa so pričeli uporabljati prve strmoglavce.
Nemci streljajo s topovi na ladje v Kanalu
Kakor smo že poročali, plovejo angleške trgovinske in vojne ladje še .vedno skozi Kanal med Anglijo in Francijo, spremljane od vojnih letal. Dne
21.	avgusta so Nemci pričeli obstreljevati nek tak konvoj s topovi s francoske obale. Granate niso zadele ladij. Ladje pa so se zavile v gost dim in srečno preplule Kanal. Neko nemško lovsko letalo, ki je imelo nalogo poročati o uspehu obstreljevanja in voditi
obstreljevanje je bilo sestreljeno. Angleški bombniki so napadli nemške baterije na obali in jih nekaj razdejali.
Nova letala
Nemci poročajo, da so izdelali posebno nočno letalo, ki se odlikuje po izredni hitrosti in oborožitvi, s katerim upajo onemogočiti nočne angleške napade na Nemčijo.
Angleži pa pravijo, da bodo v krat-
jamčile in deloma skrbele tudi Zedinjene države.
V sklop te obrambne zveze sta bili privzeti tudi Nova Fundlandija, otočje vzhodno od Kanade katerih obrambo je prevzela Kanada in Nova Zelandija, o-točje severno od Avstralije.
Nadalje je res, da je Anglija odstopila Zedinjenim državam dva otoka, Canton in Enderbury, v južnem Tihem oceanu za dobo 99 let v svrho, da bodo Zedinjene države tamkaj zgradile svoja mornariška in letalska oporišča.
Ameriški rušilci za Anglijo
Ožji ministrski svet v Washingtonu se je posvetoval pod predsedstvom Roosevelta o odstopu 50 rušilcev Angliji. Kakor se zatrjuje gre1 za to, da se najde formula, ki bo to omogočila, ne da bi bilo treba vprašati senat, ki temu predlogu nasprotuje.
Odmev angleško amerikanske pogodbe
O	sklenitvi obrambne zveze med Kanado in Zedinjenimi državami ter od-stopitvi angleških otokov Zedinjenim državam, mnogo razpravljajo v vseh državah.
V Italiji pravijo, da pomenijo vsi ti dogovori skorajšnji vstop Zedinjenih držav v vojno.
V Moskvi pa opozarjajo na značilnost, da vlada glede zunanje oolitike in odnošajev Zedinjenih držav do Anglije popolna solidarnost med demokra-tn in republikanci ter da je s tem na-
kem posegla v boj največja dvomotorna angleška letala, izdelana v Kanadi, ki bodo imela veliko hitrost in okretnost.
vezala Amerika svojo usodo na usodo Anglije.
Dne 26. avgusta se bo sestal obrambni svet Zedinjenih držav in Kanade. Roosevelt pa bo v kratkem pozval pod orožje 400.0(10 mož narodne garde.
SSSR In Balkan
V	Moskvi zanikajo, da se namerava skleniti pogodba o medsebojni pomoči med SSSR, Turčijo in Grško.
Sprememba romunske vlade
Odstop dveh ministrov
Dne 21. avgusta sta odstopila dva člana romunske vlade, pripadnika Železne garde. Vsled tega se pričakuje rekonstrukcija romunske vlade. — Kralj je imenoval 3 predstavnike cerkve v kronski svet, ki sedaj šteje 15 članov.
FaSIstiinl režim na Japonskem
Razpuščene vse stranke
Na Japonskem je uveden čisti fašistični režim. Razpuščene so vse stranke. Narodni zakonodajni svet bo sestojal iz 300 imenovanih zastopnikov gospodarskih in socijalnih ustanov.
Med tem je vlada princa Konoja tudi odpoklicala 40 japonskih diplomatov iz raznih držav.
Polemika med Francijo In Anglijo
Francoski minister Boduin je dne 21. avgusta odgovarjal Churchillu na njegova izvajanja glede francoske kapitulacije. Francija ni mogla nadaljevati vojne, ker ni. imela dovolj pomoči. Ako pravi Churchill, da ima Anglija danes 2 milijona vojakov; potem: je treba reči, da jih je dala Franciji' samo 50.000. Pomoč letal je tudi bila minimalna. Francija ne pričakuje rešitve od Anglije in, vlada odklanja očitke, da bi bila ona kriva bednih razmer v Franciji.
Boji med Angleži In Italijani
V	Afriki in nad Italijo
Italijani poročajo o svojih velikih uspehih na morju. V Sredozemskem morju so potopili eno angleško podmornico in torpedirali en rušilec, veliko eskadro vojnih ladij pa napadli z bombami.
Angleži javljajo, da so ponovno bombardirali italijansko vojno luko v Libi-
dama U%> pa weiu
ji, Tobruk. Zadeta je bila velika bencinska Cisterna, poškodovano pa letc3 — česa se smejo nadejati upokojenci državne lisče in pristanisče.	j	železnice? Prejeli smo: »Ker ste tudi Vi v Va-
V severni Italiji SO angleška letala j šem cenj. listu objavili, da bo skoro izšla ured-dne 21. avgusta metala bombe na tC-,ba o draginjskih dokladah upokojencem držav-varno Capronijevih letal V Milanu in je nih železnic in se upokojenci sedaj zanašajo
tovarna težko poškodovana.
Egipt prieravlien na volno,
ako bi italijanske čete prekoračile mejo Egipt je neodvisna država, v kateri i in je med drugim tudi napovedal skoraj-
pa imajo Angleži svoja oporišča, ki bra nijo njihova imperijalna pota na vzhod in v Afriki. Egipt po pogodbi z Anglijo ni dolžan vstopiti v vojno in tega doslej egiptska vlada tudi ni storila.
Zadnje čase pa se vedno bolj širijo vesti o predstoječi italijanski ofenzivi proti angleškim postojankam v Egiptu. Očitno je, da bi Italijani radi prišli preko Egipta do Sueza.
Te dni se je mudil v Angliji na posvetu vrhovni poveljnik angleške armade v Afriki, general Wawel, ki se je vrnil v Egipt s prav povoljnimi vestmi
šnjo angleško akcijo v Afriki
Egiptska vlada je imela posvetovanja z generalom Wawelom, nakar je sklicala parlament, ki je pooblastil vlado, da sme v slučaju napada italijanskih čet na Egipt oz. angleške postojanke v Egiptu po kopni poti, napovedati vojno Italiji.
Med tem je egiptska vlada že posta-
na to, koliko bodo dobili povišanja, Vam sporočam, da sem glede tega razgovarjal s predsednikom Zveze upokojencev v Zagrebu, gosp. Kišom, ki je bil v tej zadevi štirikrat v Beogradu pri merodajnih činiteljih intervenint in povpraševat, kaj je s to zadevo. Zvedel da je, da se tiče povišanje draginjskih doklad jamo aktivnih železniških uslužbencev, ne pa tudi upokojencev. Upokojenci bodo dobili samo dra-ginjske doklade za vsakega otroka do 16. leta po din 50.—. Ta doklada bo priznana tudi /,a otroke do 23. leta, ako se šolajo. — Pač pa se dela na izboljšanju prejemkov staroupokojenih poduradnikov in invalidov. Uredba, ki bo. izšla, bo veljala od 1, septembra t. 1, dalje. — Za upokojence, tako izjavlja g. Kiš, poboljška ne
vila na mejo dve popolnoma opremljeni bo, ampak samo za njih -otroke. Toliko v ved-
diviziji vojaštva, ki bosta stopili v akcijo, čim bi italijanske čete prestopile mejo.	i	■	1
Nekaj tisoi letalcev bo odločilo o usodi civilizacije
je rekel zunanji minister Halifax.
V	zgornji zbornici v Londonu so razpravljali o zunanji politiki Anglije, pri kateri priliki je dejal zunanji minister Halifax med drugim to-le:
»Po letu dni vojne Velika Britanija upravičeno z zaupanjem gleda na svojo nalogo, ki je niti najmanj ne podcenjuje. Usoda civilizacije je odvisna danes od nekaj tisoč letalcev, katerih povprečna starost je morda 23 let in katerih hrabrost in izurjenost rešujeta svet ter ia-njeta občudovanje in odobravanje. — Nihče ne želi, da bi vojna trajala samo en dan več, kakor pa bi bilo potrebno, niti ne želi uničenja Nemčije, ali tega, da bi izgubila svoje pravično mesto v Evropi. Prav tako pa tudi ni nikogar, ki bi želel, da bi Nemčija uničila našo svobodo vladanja. Sovražnik mora biti pripravljen narodom dati vso pravico življenja v miru in svobodi. Nemčija na
nost upokojencem, da se ne bodo zanašali na nekaj nemogočega. — O. I. iz J.
Konferenca ministrov, V sredo se je vršila v narodni skupščini v Beogradu seja ministrov in raznh gospodarstvenikov, ki ji je predsedoval podpredsednik vlade dr. Maček. Razpravljali so o raznih vprašanjih v zvezi s prehrano prebivalstva in ureditvi razmer na našem trgu.
Kakšna bo letina? Po sedanjih cenitvah bo znašal letošnji pridelek žita za 40 odstotkov manj kot lansko leto. Glede sadja je položaj še slabši. Sliv smo lansko leto pridelali 80.000 vagonov, letos jih bo komaj 15.000 vagonov; jabolk bo za 50 odstotkov manj kot lansko leto, grozdja za 60 .odstotkov manj. Ako bo pa deževje, potem se bodo te številke še znatno poslabšale. Krompir, ki je lepo kazal, bo zginil, ako deževje ne bo prestalo, ker je moče že
to noče pristati. Nihče pa naj ne dvomi, da smo sposobni sovražnika prepričati o tem.«
Koliko prispevalo kolonije za vojno?
Angleški kolonijalni minister Morrison je te dni izjavil, da se je v zadnjih treh mesecih angleška vojna in oboro- ^oslei preveč. — V zgodovini se rado ponav Ževalna industrija ogromno povečala j1’®' da vojna^ in slata letine nastopajo paralel-ter da se še izpopolnjuje. K temu pa. prispevajo tudi kolonije oz. dominijoni. I Avstralija sama je te dni, ponovno odobrila oboroževalni kredit 100 milijon 3V funtov sterlingov za izdelovanje vojnega materijala, ki ga bo dobavljala Angliji, Novi Zelandiij in Fundlandiji. Morrison je tudi rekel, da ako imamo v vidu, da bo vojna trajala tri leta, je razvoj vojne industrije v Angliji šele na začetku.
Mednarodna strokovna zveia v Londonu
Reuter poroča, da se je Mednarodna strokovna zveza preselila po zlomu Francije v London in da se je posrečilo zastopnikom vseh zvez priti pravočasno tja z arhivi vred. Zveza nemoteno deluje naprej in ima včlanjenih sedaj 14 držav. Kot najnovejša je pristopila strokovna zveza iz Južne Afrike in sicer šele potem, ko sta se združili obe zvezi belokožcev in črncev, ker jih drugače Zveza tudi ne bi sprejela.
Naie potnlSko letalo pogreSa|o
V	njem je bilo 8* potnikov in 2 člana posadke
Iz Beograda javljajo, da je na poletu iz Zagreba v Split izginila sled za potniškim letalom Aeroputa, ki je poletelo iz Zagreba ob 6.30. V letalu sta bila pilot Vladimir Striževski in radiotelegrafist Dušan Petrovič ter osem potnikov. Letalo iščejo.
no, kot da bi bile med seboj v vzročni zvezi. Nekaj je treba res pripisati na rovaš dejstvu, da je v teh izrednih časih premalo delovnih sil na razpolago v poljedelstvu, toda to ne bi moglo odločilno vplivati na letino. Poglavitni čini-telj letine je vreme in to je letos neverjetno slabo. Deževje zadnjih par dni je prineslo ohladitev in lahko rečemo, da je že nastopila jesen. Za zorenje sadja pa bi potrebovali še mnogo lepih in toplih dni, le kaj bo, ako jih ne ho.
Pšenice nam bo manjkalo. Strokovnjaki pravijo, da bo znašal pridelek pšenice okrog 17 milijonov metrskih stotov, 2 milijona metrskih stotov pa znašajo stare zaloge. Domačo potrebo se ceni na 24 milijonov metrskih stotov. Kar bo manjkalo pšenice, (bomo nadoknadili s koruzo. i >i<	fcau«
Federacija. Banovina Hrvatska je prepovedala izvoz drv iz svojega področja. Zato je nastalo pomanjkanje drv v donavski banovini, zlast-: iv Beogradu, kjer se sedaj na vrat na aos trudijo, da bi dobili drva iz Romunije. Prav pravi ■»Vreme«, da bi na ta način utegnile sladkorne tovarne, ki jih je pretežni del na srbskem ozemlja, lepega dne prepovedati izvoz sladkorja na Hrvatsko —
!	' " Neumnost v politiki je včasih mo-
goče ignorirati, v gospodarskih vprašanjih mora pa tudi v federaciji vladati pamet.
Prodaja koruze je sedaj zopet prosta. —
Doslej je bila maksimalna cena din 170 oz. 180 za 100 kg. Upajmo, da se cena ne bo povišala.
Povečanje števila novčanic v Jugoslaviji ni potrebno. »Jugoslovanski Gvoždar« dokazuje v št. 33/34 z dne 14. in 21. t. m., da bi Narodna banka mogla kreditirati državi tudi brez povečanja števila novčanic v prometu. Obtok novčanic je se je povečal od 1. januarja 1931) do 1. junija 1940 od 6.920.7 na 11.754.9 milijona dinarjev. Razlika v tej dobi znaša 4834.2 milijona dinarjev. Zaradi povečanja obtoka pada vrednost dinarja in rase draginja. List pravi, da bo država potrebovala še mnogo denarja in bi bilo potrebno, da napravi z Narodno banko drugačen način kreditiranja, ker bodo sicer nastale velike motnje v gospodarstvu.
Ena med novimi gospodarskimi reformami. Naredba o organizaciji obratovanja bo baje določala, da bo podjetnik smel ustaviti obrat le, če mu bo Oblast dovolila, kar se bo zgodilo takrat, če niso več dani pogoji obstoja, ali če podjetje ni potrebno. V konkretnih primerih bo oblast lahko postavljala komisarje v obratih, če bi podjetnik ne hotel voditi obrata dalje. Taka uredba je že v obstojala v nekdanji Češkoslovaški republiki.
Nemčiji bomo plačali predvojne dolgove. V Dubrovniku je začela konferenca med našo državo in Nemčijo, ki ima namen rešiti vprašanje odplačila naših predvojnih dolgov, srbskih in avstroogrskih, Nemčiji, t.l).; LnUš.
250.000	Nemcev iz Besarabije in Bukovine se seli v Nemčijo skozi našo državo, Nemci v Jugoslaviji se pripravljajo, da bodo te pripadnike svoje rase, ki slede popzivu fiihrerja, sprejeli na naših tleh in jih obdržali v gosteh 14 dni.
8 in pol milijonov parov gumijaste obutve se izdela v naši državi letno, Ako se ta obutev ne bo več izdelovala, so nekateri mnenja, da bi spričo pomanjkanja kož oz. usnia utegnilo nastati pomanjkanje obutve.
Kartel za kose snujejo. V Jugoslaviji imamo štiri tovarne kos. Te tovarne nameravajo ustanoviti kartel, ki bo imel svoj delež v Zagrebu.
Romunska žetev. Letošnja žetev v Romuniji je za 1,158.000 ton manjša kot lani. Tako bo znašal primanjkljaj za lastne potrebe 15 odstotkov. Ta primanjkljaj gre na račun mobilizacije, vremena in odstopa .ozemlja SSSR. Po pogodbi pa bi Romunija morala poslati Nemčiji 2 milijona ton žita, katerega pa letos sploh ne bo mogla dobaviti. Izvozila bo nekaj koruze in ovsa.
Turški izvoz fn uvoz. Vsled izločitve Francije se je angleški uvoz v Turčijo podvojil, turški izvoz v Anglijo pa početvoril. Vršijo se pogajanja za povečanje medsebojne trgovine.
Preureditev tovarn v Zedinjenih državah. Pet velikih tovarn je izdelalo načrte o povečanju produkcije fn bo v naslednjih šestih tednih vloženih za povečavo tovarn 100 milijonov dolarjev. V Zedinjenih državah izjavljajo, da je proizvodnja že dvainpolkrat sedaj večjai kot v Nemčiji.
Zane Grey:
143
Mož iz ^ozda
»Neli Rayner, hočete biti zopet nekoliko hrabra, se ne boste spet razburili ali pa glavo pobesili?«
»Skušala bora biti hrabra, toda — pripravljena moram biti na vse«, je tresoč se odvrnila.
»No torej, tukaj je Dale in Las Vegas in jaz, ki mora z nami Beasley računati. In ravno zato, Miss Neli, so njegovi upi na dolgo življenje ravno tako ničevi, kakor upanje, da bo prišel v nebesa.«
»Ampak Roy, jaz sem mnenja, da se ne sme kar tako hladnokrvno spraviti človeka ob življenje«, je rekla Neli in se zgrozila, »To nasprotuje religiji. Kaj takega ne bi mogla priznati... In — potem —- le pomislite, nevarnost za Dale ja — za vas vse!«
»Ali dekle, kako pa si mislite vi sami pomagati? Seveda lahko Daleja odvrnete od tega, če ga ljubite in se mu zaprisežete, da se mu boste odrekli... In reči moram, da bi tudi jaz vašo religijo spoštoval če bi morali vi radi mene trpeti... A niti Dale niti niti Bo — niti ljubezen in nebesa in pekel, ne
vi
v*	V/	     *	«■
bi mogli cowboya Las Vegasa v tem preprečiti!«
»Oh, če bi mi Dale le Bo privedel nazaj — kaj me briga potem farma«, je mrmrala Helen.
»Prepričan sem, da se boste šele potem začeli zelo za njo brigati, če bo enkrat tako daleč. Vaš veliki lovec mora dobiti poštenega dela«, je odvrnil Roy s hladnim osmehom.	....
Še isti dan je bila Helenina prtljaga, ki si jo je pripravila na farmi, prenešena na verando hšice Casso-ve vdove in za Helenine najnujnejše potrebe je bilo
zaenkrat poskrbljeno. Udobno se je zmestila v edini prazni sobici vdovine hišice in se je pripravljala, da bi mogla hrabro in vztrajno prenesti naloge prihodnjih dni.
V	njeno presenečenje je prišlo veliko sosedov skrivaj k zadnjim vratom vdovine hišice in so Mrs. Casso-vi zastavljali razna sočutna vprašanja. Delali so videz tlačenih in boječih ljudi in ko so odhajali, so med seboj šepetali. Iz njihovih obiskov se je mogla Helen prepričati, da so bile žene onih mož, ki so bili podložni Beasleyu, uverjene, da se iz te nasilne razlastitve farme ne bo nič dobrega izcimilo. In Helen je še tisti večer začutila, da ji iz njene nesreče raste nova moč.
Naslednji dan ji je Roy povedal, da je ponoči prišel k njemu njegov brat John in mu je poročal o Be-asleyjevem napadu na farmo, Pri tej priliki ni bil oddan noben strel, povzročena škoda se pa omejuje le na požar enega izmed senikov, ki so ga nalašč zažgali, da bi Helenine ljudi zvabili na eno mesto. Potem je nenadno prijezdil Beasley s trikratno premočjo. Z osornim glasom je ukazal ljudem, da takoj zapusti farmo vsak, ki bi ga ne priznal za svojega gospodarja in ne bi hotel ostati v njegovi službi. Vsi trije Beemani so ostali v njegovi službi, ker so bili mnenja da bodo na ta način najbolje mogli služiti Heleninim interesom. Beasley je potem odjezdil doli v Pine, kakor je običajno delal vsak dan. Roy je povedal še razne druge novice istega jutra, med drugim tudi, da je vsa Beasleyjeva kompanija v svojem zmagoslavju pozno v noč krokala.
Drugi, tretji in četrti dan so potekali neznosno počasi in Helen se je zdelo, da se je pod njihovo težo začela starati. Večji del noči je prebedela v premiš-
ljevanju in molitvi, le ob popoldnevih je mogla malo žaspati. Ni mogla o ničemur drugem govoriti, na nič drugega misliti, kakor na svojo sestro in možnost njene rešitve po Daleju.
»Well, mnenja sem, da vi Daleju premalo zaupate«, jo je končno pokaral potrpežljivi Roy. »Zagotavljam vas, — da Dale lahko izvrši v gozdovih vsako nalogo, ki si jo zastavi. To mi lahko verjamete... Zdi se mi pa, da bo skušal svojo srečo šele potem, ko se vrne.«
Te mnogo obetajoče, upapolne besede so pognale Heleni kri hitreje po žilah, a ko se je domislila oprezno naznačenih nevarnosti, ki jim je lovec izpostavljen, se ji je srce krčilo.
Popoldne petega dne je Heleno nenadoma prebudil nek šum. Sonce je bilo že skoraj na zatonu. Slišala je glasove — piskajoče gaganje stare Mrs. Cas-sove, ki je pričalo, da mora biti razburjena, nek globok glas, ki ji je pognal po koži prijetno zono in u-trujen a vendar srečen dekliški smeh. Potem je slišala korake in peket kopit. Dale je privedel Bo. Helen je to vedela. A čutila se je tako slabo, da jo je stalo veliko napora obdržati se pokoncu. Srce ji je bilo prav gori do ušes. Sladko in veliko veselje je v tem hipu napolnilo njeno dušo. Zahvalila je Boga, da je u-slišal njeno prošnjo in molitev. Potem pa jo je spopadla nenadna, divja življenjska radost in planila je ven.
Prišla je še ravno o pravem času, da je mogla videti, kako je šel Roy Beeman iz hiše, kakor da ga ni nikdar zadela krogla; z glasnim krikom je pozdravil velikega, sivo oblečenega moža z bledim obrazom — Daleja.
7g> mmU UmUcv
ZAGORJE OB SAVI Katastrofalna povodenj
Našo nesrečno zagorsko kotlino je zopet Preplavilo silno neurje. Celo noč na četrtek in še v četrtek do 2. ure popoldne je deževalo kakor bi vlival iz škafa. Ob 10. uri dopoldne so začele vode silno naraščati. Ob 11. uri so prestopile bregove in poplavile vse kar so dosegle. Največja nevarnost je pretila kotrede-škem rovu, da ga voda zalije. Na hitro so morali r,udarji iz jame, a pred rovom so napravili na hitro roko nasip, s katerim so preprečili vdor vode v jamo. Tudi separacija je morala ustaviti obratovanje, ker jo je voda zalila. Silno so zopet prizadeti tisti- stanovalci na Župevni, ki jim je kakor zadnjič drla voda tudi skozi okna v stanovanja. Hudo poškodovana- so tudi vsa polja v Dolenji vasi. ki so bila vsa porolavljena od deroče vode. Vsi pridelki so uničeni. Res je, da so take katastrofe po človeški moči neizbegljive. Ali njihov obseg bi bil lahko mnogo manjši, če bi se merodajni krogi bolj zanimali tudi za 'take stvari.. Tu se je zadnjič in sedaj pokazalo, da so takih katastrof največ krive neregulirane in neizčiščene struge potokov in pa napačno iz-merjenje novih betonskih mostov. Upamo, da se bo sedaj, po dvakratni katastrofi, vendar kaj ukrenilo.
HRASTNIK
Deževje je povzročil0 povodenj. Narasel je potok Boben. Ker pri steklarni niso mogli odpreti zatvornic, je voda udarila na banovinsko cesto in proti dvorišču steklarne. Iz skladišč je voda odnesla precej raznega materi-jala. Štiri ure je bil onemogočen vsak promet po cesti, sedaj je voda upadla.
LAŠKO
Letošnja gradbena sezona je nekolfko razgibana. Novih gradenj je malo, več pa je prezidav, Sedaj dokončuje novo hišo dr. Pernat. Prezidave izvršujejo: Dergan'na stari stanovanjski hiši »Kamenit«, prav tako je dokončal s preureditvijo stare šuipe pri trgovini Casl v tovarno čistilne volne. Zal, da bo obratovanje le v manjšem obsegu, ker bodo v tovarni le 3 stroji in kvečjemu 10—12 delavcev. Podjetje >.Lava» povečuje tovarno v smeri proti železnici in Lavi. S to gradnjo naj bi: bilo rešeno vprašanje oddelkov v zvezi s higijeno. Isto podjetje preureja staro tovarno »Kamenit« v stanovanjsko hišo. kjer bo okrog 8 stanovanj. Tujsko društvo »Koto« je pripravilo vse potrebno za gradnjo javnega stranišča s poglo-bitvenim sistemom. V ta namen so določili Prostor za gostilno Podergajs in ‘tamkajšnjim vrtnim zidom. Občina bo s posojilom nadaljevala pokrivanje potoka Žikovca. Nujno bi tudi bilo končati dela v gornji tekstilni tovarni, kjer že skoro 2 leti čakajo delavci na zgradbo jedilnice, garderobe, higijenskih modernih stranišč, ventilatorjev itd. Že drugo leto teče, odkar smo čitali zadevni razpis na občini. Razne prizidave je izvršila tudi nova pivovarna za delavnice in stanovanja. Končno dobimo v Laškem še neki novi dom, t ut.;ti
LJUBLJANA
Odkritje spomenika kralju Aleksandru 1. v i ^jubljani. Sredi ljubljanske »Zvezde« na Kon-: grešnem trgu v Ljubljani bodo na rojstni dan ; kralja Petra II. dne 6. septembra 1940 odkrili spomenik pokojnemu, kralju Aleksandru I. Spomenik predstavlja kralja na konju v nadnaravni velikosti na visokem postamentu, ki je obložen z napisnimi ploščami.	naši	‘c
| ' Hišni gospodarji, ki žive od izgube. Kadar ; hišni gospodarji pobirajo najemnino od svojih | strank, vedno tarnajo, da jim od najemnine nič , ne ostane. Če pa čitaš oglase o prodaji hiš, pa |zaslediš zanimive stvari. Recimo: Hiša na pro-jdaj z več lepimi enosobnimi stanovanji in let-; no najemnino din 30.000. Vsi davki znašajo ! letno 8000 din, torej ostane 22.000 din čistega! Pa naj se še taki gospodarji pritožujejo, da
imajo zgubo. Hiša, ki nima bremen, je donosna!
Maksimiranje cen drvam. Mestna občina ljubljanska je v sporazumu z bansko upravo določila maksimalne cene za drva. Cene pa nič ne drže saj se drva- še vedno prodajajo po 150
din meter.	___— d k v ..»•••« * U >
— T. Z.
Pedagoški teden v Ljubljani. V Ljubljani se je vršil te dni v dvorani delavske zbornice častno obiskani pedagoški (vzgojni) teden učiteljstva. Strokovnjaški referati nekaterim niso popolnoma všeč, ali mi smatramo to pedagoško delo, ki sloni na praksi vendar za dobro in potrebno. Izkušeni praktiki -in kulturni delavci so najbolj poklicani, da probleme pe-
i	dagogije razčiščujejo in (Pojasnjujejo.
MARIBOR
liti5a
Bolnišnica v šolskem poslopju za bolnike obolele na meningitisu Je prenehala dne 5. avgusta. Zdravilo se je v njej 87 bolnikov in so vsi ozdraveli. Skupno je v tem času v litijskem okolišu obolelo za to nalezljivo boleznijo 220 oseb, od katerih jih je 7 umrlo. Želimo si, da bi bila ta strašna bolezen za vedno pregnana iz našega okoliša.
TRŽIČ
Kako bo z regulacijo ceste? Meseca maja L 1. smo čitali na občinski deski razglas, da je občina dobila posojilo za regulacijo ceste in vodovoda. S tem v zvezi namerava občina odkupiti v zgornjem, sklepnem delu mesta hiši gdč. Toporiševe in g. Jurkoviča ter na- ta način odstraniti cestni ovinek. Kdaj bodo cenili ti dve hiši in koliko je pripravljena občina Plačati lastnikoma, še ni znano. Po . naše bi se dalo regulacijo ceste izpeljati še mnogo boljše. ako bi se sedanji načrt nekoliko spremenil. Se pred« hišo Toporiševe stoji namreč gostilna »Pri Luznarju«. Ta hiša pravzaprav Povzroča najostrejši ovinek, ker je najbolj pomaknjena iz črte proti cesti-. Od tod dalje je cesta že pregledna. Hiša »Pri Luznarju« pa zapre razgled na ves ostali del ceste, šele, ako bi podrli to hišo, bi bil ustvarjen idealen predpogoj za regulacijo ceste, ki bi potem na mah postala ravna in pregledna. V tem slučaju bi se cesta mogla trasirati za- hišama Toporiševe in Jurkoviča, ki bi razen male korekture na ra-čunn vrtnih parcel, lahko obe ostali, pasti pa bi moral mali del Kavčičeve hiše. Ako bo ostala- hiša »Pri Luznarju«, potem lahko rečemo, da bo po naše regulacija nepopolno izvedena. Več glav več ve, zato smo se oglasili s tem prispevkom, da damo še v zadnjem hipu pobudo za po našem mnenju veliko ugodnejše in pravilnejše trasirariie nove ceste. G. R.. ki je lastnik hiše »Pri Luznarju«, kot uvideven občinski mož gotovo ne bo nasprotoval taki korekturi načrta,
MEŽICA
Meščanska šola. ZavTšni popravni izpiti se bodo vršili dne 31. avgusta od 8. ure dalje, Popravni izpiti za I.,	N.	in	111. razred	Pa 2.
septembra od 8. ure	dalje.	Vpisovanje	bo 1.
septembra od 8. do 12. ure, 2. in 3. septembra Pa od 8. ure dalje. Novinci iz ljudske šole mo-rajo predložiti krstni	list	in	izpričevalo	o dovršenem IV. razredu	ali	pa	letno izpričevalo
0	kakem dovršenem razredu višje ljudske šoje* ostali učenci pa zadnje letno izpričevalo. Novince naj pripeljejo k vpisovanju starši ali, ‘Jlih namestniki. Ostale podrobnosti so razvfd-ne na oglasni deski v šolski veži.	1
Aprovizacija, apiOvizacija! Tisti, ki vidijo v maksimiranju cen živijenjSKim potrebščinam začetek in konec boja proti draginji in pomanjkanju živil, so v hudi zmoti, Kakor nas dnevno uce skušnje iz vsakdanjega življenja. Pred par dnevi smo dobili uredbo o maksimiranju cen in obenem z njo maksimalni cenik za drva na- področju mestne občine mariborske. Po tem ceniku bi smela stati prvovrstna bukova drva največ din 540 za kla-ftro. V resnici pa stvar iztgleda tako, da drv za to ceno sploh ni dobiti-, ampak stanejo vsaj din 100 več. Kaj naj sedaj napravi človek, ako hoče dobiti drva: ali naj trdovratno vztraja pri maksimalni ceni. ki jo je razglasila mestna občina .	,	...	_. k
ali pa naj se vda prodajalcu, ki- hoče svoje in ostaja gluh za vse drugo. Največkrat prodajalec iz Previdnosti sploh ne pove cene, ampak reče enostavno, da nima drv, dokler kupec sam ne zlicitira ceno do tiste višine, ki končno omehča trdo srce prodajalca ter mu osveži spomin, da ima tam in tam, v tisti in tisti grabi še nekaj bukovih cepanic. Torej_ z maksimiranjem cen n-e gre, ako ne bodo °b!a--sti, ki določajo najvišje cene, poskrbele tudi za aprovizacijo, to se pravi za. to, da bo prebivalstvo tudi v resnici dobilo to kar potrebuje za ceno, ki jo določi oblast. Glede apro-vizacije obstoji neka uredba, toda najbrž je ni občine, ki bi bila tisto uredbo tudi res oži-votvorila, ker bi m to svrho potrebovala vsaka količkaj večja mestna občina desetine milijonov dinarjev za- nakup zelo skromnih zalog. Ostane tedaj samo še eno: rekvizicija, beseda, ki je odvratna vsem, kateri jo poznajo izza časa svetovne vojne. Toda nekaj bo treba ukreniti, prebivalstvo ne bo moglo ostati brez kuriva, brez drv, oblasti pa" bodo morale skrbeti za to, da bodo njih odločbe o najvišjih cenah imele veljavo.
Pomanjkanje sladkorja. Že nekaj časa se dobi v trgovini sladkor samo še v množini po pol kilograma. Sedaj pa ga je nekaterim trgovcem menda že sploh zmanjkalo. Zato se med konzumenti kar nekam z radostjo širi vest, da bosta dne 24. avgusta prispela v Maribor dva vagona sladkorja. Toda to je za Potrošnjo v Mariboru — kaplja v morje.
Denar za dograditev paviljona splošne bolnišnice ie na razpolago, kakor se nam zatrjuje. Kljub temu se pa z nadaljevanjem del na tej v surovem stanju dozidani stavbi odlaša. Zakaj? Čuje se, da radi tega, ker intženjerji in tehniki, ki bi morali nadzirati oZv komisijoni-rati to stavbo nimajo časa. Baje so zaposleni Pri igradnji nove realne gimnazije v 5. okraju. Ako je to res, potem ni prav, da se je začelo z gradnjo gimnazije poprej, predno se ni dogradilo paviljona splošne bolnišnice. Najmanj tako nujno potreben kot gimnazija je ta paviljon. Zima je pred vrati in v bolnišnici je že sedaj bolnikov več kot preveč, da ne vedo kam z njimi. Mogoče se da še vedno nekaj ukreniti, da bi se odredilo par inženjerjev in tehnikov za dela pri dograditvi paviljona-, ostalim pa poverila dela v zvezi z gradnjo gimnazije. Razen tega bi se mogoče dala stvar v zvezi z javnimi zgradbami nekoliko pospešiti, ako bi se poenostavilo komisijoniranje zgradb.
\ -fi
‘i
Ali Je preskrbljeno, da novo tlakovane Fran kopanove ceste ne bo treba skoro zopet prekopavati? Sedaj se vrši tlakovanje Fran-ko-panove ceste in zanimivo bi bilo izvedeti, ako je bila sedaj na tej cesti izvedena tudi kanalizacija (Pri čemer je- treba upoštevati bodoči priključek železničarske kolonije, ki doslej še vedno nima kanalizacije)! in ali so tudi mestna Podjetja, kot vodovod, elektrarna in plinarna opravili svoje delo in poskrbeli za to, da se bodo lahko pozneje enkrat izvršili priključki stavb, ki bodo nastale vzdolž Frankopanove ceste, na glavne podcestne vode. Ako se je to zamudilo, bo treba pozneje ponovno prekopavati cestišče, vsled česar bo nastalo dvojno delo in še cestišče ne bo več tako, kot bi bilo treba.
Kaj bo s kanalizacijo železničarske kolonije?
To vprašanje je bilo že večkrat na dnevnem redu, do danes pa je ostalo vse pri starem. Velika železničarska kolonija sredi' mesta je še vedno brez kanalizacije, kakor kakšna vas. Mestna občina je že i$ sanitarnih ozirov inte-resirana na tem, da ie kanalizacija izvedena na vsem mestnem področju. Zakoni ji dajejo pravico, da izvede kanalizacijo tudi tam, kjer bi se lastnik hiše upiral ugoditi zahtevi občine glede priključka hiše na kanalsko omrežje. Te pravice se je občina doslej tudi vedno po-služila, tsti*	-	ut
'*iUWi *» *■*»<• »	Sedaj,	ko se za-
ključuje tlakovanje Frankooanove ceste bi bilo najprimernejše izvesti kanalizacijo železničarske kolonije -in .io Priključiti na kanalsko omrežje Frankopanove ceste.
Mariborski peki izjavljajo, da ne bodo mogli peči kruha po din 5.40 za kg, ker morajo plačevati moko, ki še ni maksimirana-, po din 5.90. Ako je to res, se moramo nadejati ponovnega povišanja cen kruhu.
Koliko stane svinjina? Pretekli teden so Špeharji prodajali svinjsko meso s priklado po din 15—16, svinjsko meso (izluščeno) po din 16—18, ribo po din 20, salo po din 20, slanino po din 17—18, pljuča po din 8—10, jetra po din 10—12. reberca po din 15, glavo po din 8—10, ledvice komad din 2—3, noge komad din 2—3. Svinj pa je bilo pripeljanih 40.
Krojaški pomočniki in pomočnice. V nedeljo, dne 25. avgusta ob 9. uri dopoldne se bo vršil sestanek v dvorani »Delavske zbornice« (11. nadstropje). Pridite vsi na sestanek, na katerem se bo obravnavalo vprašanje kolektivne pogodbe.
Koncert s sodelovanjem godbe Glasbenega društva železniških 'delavcev in uslužbencev priredi Savez metalskib radnika Jugoslavije, podr. Tezno, dne 25. avgusta ob 15. uri v gostilni Šunko v Radvanju. Delavci, delavke, pridite!
Mariborski stoletnik. Znani in nekdaj zelo popularni mariborski zdravnik dr. Josip Ur-baczek je dne 24. avgusta t. 1. dopolnil 100 let. Kot zdravnik je bil mož na svojem mestu in tudi zelo socijalno čuteč ter znan zlasti med železničarji. Svoje delo je posvetil tudi reševalnemu oddelku požarne brambe, pri katerem je sodeloval še celo v prvih povojnih letih. Stoletnik je še dokaj čil.
Glasbena Matica se bo preselila v Kopališko ulico, v ‘nekdanjo Tavčarjevo hišo, ki je last Pokojninskega zavoda.
Državna klasična gimnazija v Mariboru. — Izpiti se bodo vršili v naslednjem redu: nižji tečajni izpit in pismeni višji tečajni izpit 27. t. m. ob 8. uri, ustni višji tečajni, izpit dne
28. t. m. ob 8. uri. Drugi popravni izpiti bodo
29. in 30. t. nt po vrstnem redu^ kakor je razvidno v šolski veži. Sprejemni izpit za 1. razred smejo ponavljati učenci, ki so bili v juniju odklonjeni in taki, ki zaradi bolezni v juniju niso mogli delati izpita. Slednji morajo to izpričati z zdravniškim potrdilom. Izpit bo one 28. t. m. ob 10. uri. Vpiso-vianje za prvi razred bo 4. septembra od 8. do 11. ure, za ostale razrede pa 2. in 3. septembra.
Na drž. II. deški meščanski šoli (magdalen-ski) bodo završni popravni izpiti 30., ostali popravni izpiti 31. avgusta, redno vpisovanje pa 1„ 2. in 3. septembra, vsak dan od 9. do 12. ure. V to šolo se vpisujejo učenci, ki stanujejo v V. mestnem okraju in v okoliških občinah na desnem bregu Drave, ako se ne vozijo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti: zadnje šolsko izpričevalo, davčno potrdilo, novinci krstni list in izvenmariborski učenci še potrdilo občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo njih starši. Brez zgoraj navedenih listin ne more biti -nihče vpisan. Ostalo je razvidno na oglasni deski.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnica v nedeljo, dne 25. avgusta g. dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica štev. 12.
Košarice za odpadke vidiš po vseh glavnih ulicah večjih mest, ki kai dajo na čistočo. —
V	Mariboru jih ne vidiš nikjer, razen 'Ive ali tri v mestnem parku in glavnem trgu. Nič čudno, če so naše ulice polne odpadkov in raznega papirja. Če foi vsaj na najprometnejših križiščih in ulicah, pred Banovinsko hranilnico in na Aleksandrovi aveniji namestili take košarice. Na to smo že večkrat opozorili v našem listu, vendar doslej brez uspeha.
Roko si Je zlomila 7 letna Bučar Adela, ki se je nahajala z ostalimi šolskimi otroci na počitnicah v Štnarju pri Jelšah. Pripeljali so jo domov k starišem, kateri so jo odpravili v bolnišnico. Deklico je nek deček sunil, da je padla in si zlomila roko.
CELJE
Savinja preplavila nasipe
Deževnemu vremenu so se pretekli četrtek priključili še hudi nalivi, tako da je že proti večeru Savinja s pritoki preplavila nasipe, se razlila po travnikih in senožetih, kjer opravlja svoje pogubonosno delo, da uničuje še ono, čemur je nedavno uničujoča toča prizanesla. Posebno hudi nalivi so bili- v Savinjski dolini ter se domneva, da se je moral utrgati tudi oblak, ker vode kar vidno naraščajo. Deževno vreme je že sedaj povzročilo ogromno škodo, posebno na hmeljskih nasadih, kakor tudi na njivah in travnikih, sedaj pa odnašajo obvarovani ostanek, ker plavajo na valovili Savinje veli kupi napol posušenega sena itd. Veliko skrb pa povzroča naraščajoča voda tudi stanovanjskim najemnikom, ki stanujejo v pritličnih in kletnih stanovanjih, kar je popolnoma razumljivo, saj so takšni najemniki običaj-no najbolj bedni med bednimi. Ako bi bilo uporabljeno vsaj del vsote vsakoletne škode, ki jo povzročajo povodnji v celjskem okraju za regulacijska dela, bi bila Savinja že davno regulirana. S tem bi bila preprečena splošna škoda, ki jo povzročajo naše vode, kadar prestopijo svoje bregove.
Trgovska Skladišča življenjskih potrebščin se praznijo, privatna pa polnijo. »Vašem naročilu pa žal ne morem ustreči, ker mi je ravno kar zmanjkalo tega in onega blaga, nove pošiljke pa še nismo prejeli.« Takšne in slične odgovore dojie vedno bolj pogosto od naših trgovcev konzumenti, ki jim finančne Prilike ne dopuščajo, da bi si mogli pravočasno napolniti svoje shrambe z življenjskimi potrebščinami. Ako pa stranka pripomni, da je stalni odjemalec, ali navede celo iPrimer, kako se je soseda ravnokar založila z življenjskimi dobrinami, prejme primerno pojasnilo, da je tr-crovcu v sedanjih časih ljubše blago, kakor pa denar itd. Delovni sloji-, ki morajo že itak prenašati pretežno večino bremen, ki jih nalagajo izredne nepovoljne prilike, pač ne morejo do,umeti takšnega gospodarstva, da si imovi-teiši sloji kupičijo razne življenjske potrebščine v privatne shrambe, kjer ni izključeno, da se še pokvarijo, manj imo-vitejši pa se naj sprijaznijo s pojasnilom trgovcev, da je treba nač potrpeti, ker različnega blaga primanjkule.
v« 1 t?- ij	|[||| ItlR
RUŠE < i , Delavstvo tovarne za dušik je v mezdnem gibanju
Ker je draginja narasla zahteva delavstvo povišanje draginjskih doklad. V ostalem je vodstvo tovarne že pri zadnjih pogajanjih izjavilo, da pričakuje ponovnih delavskih zahtev v slučaju porasta draginje. Zato upamo, da bo tudi to pot dosežen sporazum brez ovir. Akcijo vodi Splošna delavska strokovna zveza. Celo tisti delavci, ki so sicer precej malobriž-ni do organizacije, se sedaj priglašajo v članstvo, ker uvidevajo, d.a brez organizacije v sedanjih časih ne gre.	<
Ponovitev učinkovite gledališke predstave »Matija Gubec«, ki jo je po romanu Avg. Še-noe priredil za gledališče na prostem Franjo Zornik, bo v soboto, dne 27. avgusta ob 20. urk Režira Vekoslav Janko. — Iz Maribora vozi poseben »Putnikov« vlak ob 7. url zvečer z glavnega kolodvora in se vrača Iz Ruš ob 11. uri. Mariborčani imajo lepo priložnost, da se udeleže te krasne uprizoritve.
1	'JESENICE 1
Sodelavci. V zvezi /. zadnjimi prireditvami smo čitali v nekem našem dnevniku, pa tudi v »Tovarniškem vestniku«, ponovno besedo sodelavec za delavce KID. Gospodje, ki hočejo to besedo iz tujine presaditi na naša slovenska tla, naj vzamejo na znanje, da ta beseda pomeni nekaj, kar ne postoja niti v tovarni KID, niti v kakšni drugi industriji (tudi ne pri Woschna»gu v Šoštanju). Kajti pri KID ne poznamo niti sodelničarjev, niti sodobičkarjev, niti soravnateljev, niti soobratovodij itd., ampak: delničarje, dobičkarje, ravnatelje, obratovodje in delavce. Pripona »so« pri delavcu je nesmisel, ako se uporablja zato. da bi se prikazal odnošaj dplavca navzgor, z onimi, s katerimi v resnici nima niti najmanjše zveze. Pripona »so« se lahko uporablja v zvezi z delavcem samo tedaj, ako igre za to, da se označi razmerje delavca do njemu enakega, s katerim sta vprežena v več ali manj isto delo (ki ga je mogoče razrešiti s 14 dnevno odpovedjo).
V	takem slučaju je najbolje, ako se uporablja beseda sotrpin, če dotični sotrpin ni toliko zaveden, da bi mu človek lahko rekel — so-drug.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. urii zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) prekrasen velefilm »Ukradeno življenje« (Silvina). Najlecši film slavne igralke El. Bergner. Med dodatki t,udi risana šala Po-naj in najnovejši vojni tednik. Sledi »Tragedija Šanghaja«.
Književnost
Nostradamusova prerokovanja. V vsaki gospodarski in duhovni krizi človeške družbe se pojavljajo razni Isektaši. špiri tisti, hiromanti in drugi vedeževalci in preroki, ki najdejo med nevednim, izmučenim in preplašenim ljudstvom zaupljiva ušesa. A namesto, da bi ljudi z resno besedo skušali pomiriti, jih s svojimi dvoreznimi marnjami še bolj zmedejo. Nostradamus je pisal te stvari tudi v neki taki dobi. Zdi se mi. kakor tista znana prorokovalka v Delfih, ki je tudi znala tako prebrisano prerokovati, da so se njene besede lahko razlagale na več načinov, kakor si je kdo želel. Njegova prerokovanja, spisana baje v starofranco-skem jeziku, ki ga le redko kak učenjak zna
odgonetiti, hranijo v Rimu, v vatikanski knjižnici. Vpogled vanje se dobi le s posebnim dovoljenjem papeža... Baje se je veliko tistega, kar je napisal, že uresničilo, zato verujejo, da se bo tudi vse drugo, kar se nanaša na bodoče, točno izpolnilo. Prepričati o tem se seveda ne moremo, ker, kakor rečeno, vpogled v spis dobe le redki in le z najvišjim dovoljenjem. Nehote, se spomnimo pri tem znanega italijanskega starinarja Dosena, ki je znal take reči izvrstno pripravljati. Da Nostradamus tudi z rdečimi obračunava, je samoob-sebi umevno, saj je napisal to stvar v samostanski samoti. Kdor si prečita ta prerokovanja, bo vedel potem toliko kot prej in bo, č<* ni bolan, kljub Nostradamusu lahko mirno spal,
Bodočnost tekstilnega delavstva
r,
Davno, davno že smo opozarjali na nevarnosti, ki groze tekstilnemu delavstvu v Sloveniji, ako ne bo pravočasno poskrbljeno za surovine. Že lansko leto, kmalu po izbruhu vojne, je delavstvo svobodnih strokovnih organizacij v Mariboru predlagalo ukrepe, da se izbegne nevarnosti pomanjkanja bombaža. Tedaj se je nek tovarnar izrazil, da naj se delavstvo v to v prašanje ne vtika, ker se ga ne tiče. Danes pa vidimo, kako se ga tiče in kako prav je imelo delavstvo, ki je že tedaj s skrbjo gledalo v bodočnost.
Vse tovarne, ki izdelujejo izdelke iz bombažne preje, reducirajo obratovanje. Delajo le še tovarne, ki izdelujejo svileno blago, za katero prihaja preja iz Italije in Nemčije.
Obeta se bombaž iz Turčije, toda kdaj bo prispel? Bojimo se, da bo trajalo še par mesecev, predno bomo imeli ta bombaž v rokah, ker se trgovina s Turčijo le počasi razvija.
Iz Zveze socialističnih sovjetskih republik smo dobili vzorce bombaža. — Vpraša se, kdaj bo sklenjena kupčija in
*».’ ' " ' ' ?"a	1
kdaj bo prispel bombaž. Letošnja letina bombaža v SSSR je baje rekordna. Toda plantaže bombaža so daleč, daleč od nas in prevoznih sredstev primanjkuje. Bombaž pride, seveda pride, toda kdaj. Pri nas se je začelo resno razmišljati o vsem tem šele ko smo vedeli, da nam bo bombaža skoro zmanjkalo.
20.000 tekstilcem preti brezposelnost. To je problem, nad katerim se je treba zamisliti.
Govori se o reformah. Toda od reform, ki se sedaj obravnavajo po časopisih, ne bo niti ena v stanju, samo za en dan preprečiti usode 20.000 tekstilnih delavcev. Najvažnejša reforma je preskrba surovin, najprvo za tekstilno industrijo, za 20.000 ljudi, tu se je treba izkazati, tu pomagati. To je konkretno nakazan problem, tu je treba ustvariti nekaj, za kar nam inozemstvo ne more poslužiti s prav nobenim vzgledom. Ta problem je res naš, naša največja notranja potreba.
Da vidimo, kaj se bo napravilo! 20.000 ljudi čaka in trepeta za vsakdanji kruh!
To in ono
Zahvala in prošnja, »Slovenec«' objavlja, da »Delavska Politika« sporoča svojim somišljenikom, da so bila pravila »Društva prijateljev Sovjetske Rusije« odklonjena. Ako »Slovenec« tega ne bi bil čital v »Delavski Politiki«, najbrž še danes ne bi bil vedel in z njim tudi nihče v Sloveniji. Mi vidimo, s kakšno pozornostjo prebirajo »Slovenčevi« gospodje naš list m se jim za take zabeležke v predalih njihovega cenjenega glasila zahvaljujemo, obenem pa jih prosimo, da bi od časa do časa objavili tudi take naše sestavke, ki so neposredni odgovori na njihova izvajanja in podvale, ali pa vprašanja naslovljena na nje kot moralno visoko stoječe osebnosti. Tedaj bi namreč njihovi čita-telji res lahko izvedeli to, kar sicer ne zvedo, dočim ono -vest o prepovedi ustanovitvi »Društva prijateljev Sovjetske Rusije-« žal nismo mogli zabeležiti kot prvi.
Povoden), ki je grozila velikemu delu Slovenije Je odvrnjena, ker je med tem prenehalo deževati. Ponekod so vode že poplavile precej polja in ceste.
V	Beogradu in Zagrebu se otvoruo zasebne nemške realne gimnazije, V te gimnazije se bodo smeli vpisati tudi otroci slovanskih starišev z dovoljenjem oblasti. — Iz Zagreba smo zadnjič slišali, da so tamkaj posečali nemško evangeljsko šolo tudi otroci dr. Mačka.
Kdaj bo poskrbljeno za red na cestah na Hrvatskem? Pretekli teden se je smrtno ponesrečil na cesti pri Podsusedu posestniški sin Ivan Standeker iz okolice Maribora, ki se je vozil na svojem motornem kolesu iz Zagreba. Nesrečo je povzročila skupina ljudi, ki mu je nalašč zaprla cesto. Avtomobilisti, ki vozijo po Hrvatskem, neprestano tožijo o neverjetnih ce stno prometnih razmerah v tej banovini. Kmeč ki prebivalci so se navadili na oviranje avtomobilskega prometa v dobi diktature, ker so jih gotovi agitatorji k temu ščuvali. Koliko avtomobilistov jo je skupilo s kamenjem in podobno, ko so v tistih časih vozili po Hrvatskem, Mfeif 1**1 a”	i iČ3 Mogoče
se bo pa le našel kdo na Hrvatskem, ki 'bo uredil cestni promet, četudi z drakoničnimi kaznimi.
Kako nameravajo povečati proizvodnjo raznih vrst olja? V ravnateljstvu za prehrano v Beogradu so se posvetovali, kako povečati pro izvodnjo olja, predvsem jedilnega olja. Stavljeni so bili različni predlogi, sprejeti pa so bili ti-le: Prizad bo razdelil kmetom seme za setev oljnate repice, tako da bi se za bodoče leto posejala površina do 15.000 oralov. Posestnike naj bi se primoralo, da posejejo z oljnato repico vsai 10 odstotkov svojega za obdelovanje sposobnega zemljišča. — Nadalje bodo kupovali bučno seme po din 4 za kg. V poštev prihaja tudi nakup sončničnega semena iz Sovjetske Rusije, Proizvajalo se bo pa samo ene vrste olja. Razpošiljalo se ga bo v sodih ali steklenicah. ker pločevinaste posode ni več na razpolago radi pomanjkanja bele pločevine. — Laneno seme bo Prizad odkupoval po din 6 do din 7 za kg, Milarnam je bilo priporočeno, da takoj urede lastno proizvodnjo olja iz sadnih koščič in bukovega ter hrastovega žel.ida. Domače oljarice bo Prizad odstopil predelovalcem — ki pridejo pod nadzorstvo — po lastni ceni s 5 odst, pribitkom.
V	Sarajevu grade nebotičnik in sicer ga gradi muslimanska verska zajednica. Stal bo na mestu, kjer je sedaj neka stara, že skoro razpadla mošeja. Pred leti bi kai takega ne bilo mogoče, ker ne bi bil nihče izmed članov muslimanske verske zajednice glasoval za to, da se naj podre mošeja, pa četudi že na pol razpadla. — Šele nova uprava verske zajednice, na čelu katere stoje ljudje bolj modernih nazorov, ki imajo tudi gospodarskega duhal v sebi, je omogočila tak preokret v mišljenju sarajevskih muslimanov. Med tem je muslimanska verska za jednica zgradila že eno hišo s poslovnimi in stanovanjskimi lokali. Počasi nastaja nova muslimanska čaršija poleg zgodovinsko znamenit« stare turške čaršije, ki sestoji iz samih lesenih
kolib. Kar se pa tiče 14 nadstropnega nebotičnika, se bo mogoče v Sarajevu obrestoval nekoliko boljše kot pa ljubljanski, ki je last Pokojninskega zavoda za nameščence.
Iz Nemčije pregnani redovniki šolski bratje so se naselili v Zagrebu, kjer so si kupili lastno hišo,
1000 vagonov tobaka so priredili letos v Hercegovini.
Angleške novčanice so od 22. t. m. brez vrednosti, ker se ne morejo uvažati v Anglijo. Anglija je s tem ukrepom prizadela gotove države, ki so imele na zalogi' funt sterluige'. Te so morale poslati denar v Anglijo, kjer bedo otvorjeni za- nje iposebni računi in pred koncem vojne ne bodo mogle razpolagati s tem denarjem.
Češki orožarji v Angliji. Sedanji finančni minister v češkoslovaški vladi v Londonu inž. Outrata je strokovnjak za izdelovanje strelnega orožja. Ko je odšel iz Češkoslovaške v inozemstvo, je vzel s seboj načrte najnovejših izumov na področju tehnike strelnega orožja. Z njim vred pa je odpotovalo tudi okrog 100 čeških strokovnjakov iz Škodovih tovarn, ki so sedaj zaposleni v angleški orožni industriji.
Viničarski red
je dopolnil in spremenil ban dravske banovine z uredbo.
Iz čeSke
ki je izšla 17. avgusta t. 1. Glavne spremembe so v tem: Akordno delo ni dovoljeno brez privoljenja viničarja, — Globoka kop je tista kop, pri kateri se koplje 25 do 30 cm globoko, — Mleko od viničarjeve živine je viničarjevo, — Ako je mleko del viničarjeve mezde, mu mora vinogradnik dati v denarju tisto razliko, ki ni pokrita z izkupičkom za mleko, razen tega pa ,, »l.i-	-	r« -•» -•< tudi odškodnino za
trud in zgubo časa pri prodaji mleka. — Dajanje pijače je obvezna dajatev tam, kjer se je pijača dajala doslej in se ne sme vračunati v mezdo. Ako viničar ne pije, nima pravice do odškodnine. — Gospodar sme najemati tuje delovne moči samo tedaj, ako viničar s svojimi delovnimi močmi (družino) ne more opraviti dela in grozi gospodarju škoda. Pričetek dela in vrstni red določi vselej gospodar. — Vse kar pridela viničar na deputatni zemlji in kar dobi kot odškodnino je njegova last. Kar mu
NAJNOVEJŠE TESTI
Glede preskrbe s kavčukom se posvetujejo v trgovinskem ministrstvu,
Anglija, Japonska in francoska Indokina. Angleška vlada je obvestila Japonsko, da mora ostati stanje francoske Indokine nespremenjeno. Anglija ne bi mogla trpeti, ako bi Japonska dobila kakšna letalska ali mornariška oporišča v tej deželi. (Tass.)
Vojna med Anglijo in Nemčijo, Dne 22. avgusta so nemška letala v Severnem morju potopila 4 angleške trgovske ladje in bombardirala industrijske centre v južni Angliji. Sestreljenih je bilo 11 angleških letal in 2 balona. Nemci pogrešajo dve letali (DNB). — Reuter poroča: Obstreljevanje konvoja v Kanalu, dne 22, avgusta ni povzročilo ladjam nobene škode. Nemška letala so skušala prodreti nad London, pa So bila zavrnjena. Nad Anglijo je bilo sedaj sestreljenih že nad 1000 nemških letal.
Obstreljevanje angleške obale po Nemcih se razteza na večji pas. Doslej je ibila porušena ena cerkev.
O	nemških napadih na Anglijo sodijo v Moskvi, da bo naletela na skoro nepremagljivo težavo, kljub nadmoči svojega letalstva, kar močno zmanjšuje izglede na končno zmago. — Te vesti citirajo angleški listi po virih moskovskega radia. (AA.)
Obramba Gibraltarja. Italijani poročajo, da so Angleži dovršili obrambna dela v Gibraltarju in je vse pripravljeno, da lahko prekinejo vsako kopno zvezo med Gibraltarjem in Španijo.
Obletnico sovjetsko - nemškega sporazuma proslavljajo ruski listi z velikimi članki pod napisom: Datum velikega zgodovinskega pomena. Angleški in francoski provokaterji so hoteli, da bi se bili spoprijeli Nemčija in SSSR. Toda politiki Stalina in Hitlerja ie uspelo, da je bila skleni ena med obema državama prijateljska po-
ostane ob prestanku službenega razmerja, mora najprej poduditi gospodarju v nakup, potem pa svojemu nasledniku pri dotičnem gospodarju, To seveda le tedaj, ako misli sploh kaj prodati. — Za seno z gospodarjevega zemljišča, ki ostane, ko se viničar odseli, mora gospodar viničarju plačati dnino za spravljanje sena, ako je ni plačal poprej. — Deputatna drva viničar lahko odpelje, — Seno in slamo, ki ju je prejel samo v uporabo, pa mora pustiti gospodarju, kolikor jo je ostalo neuporabljne, — Na sedežu okrajnih načelstev se ustanove komisije za pregled viničarskih službenih pogodb. Komisiji načeljuje sreski načelnik. Pogodbo predloži komisiji lahko vsakdo in tudi oblastni organi. Vendar velja to samo za dobo 5 mesecev, počenši od 17. avgusta dalje. — Viničarske pogodbe je spraviti v sklad z uredbo do 1. novembra 1940.
godba, ki ureja odnošaje obeh držav za desetletja. (Tass.)
Pogodba med Romunijo in Bolgarijo je pred
podpisom.
Cene v Romuniji so poskočile za povprečno najmanj 100 odst.
Pogajanja Romunov in Madžarov zadevajo na težkoče. Romuni hočejo, da se najprej razpravlja o izmenjavi prebivalstva, Madžari pa, da se razpravlja najprej o odstopu ozemlja. Madžari zahtevajo 48.000 kv. km ozemlja, Romuni pa ga nudijo samo okrog 6000 kv. km. (Tass.)
Grčija pripravljena. Kralj je sprejel ministrskega predsednika Metaxasa in vrhovnega poveljnika. Italijani so zbrali močno vojsko na grški meji. Grčija je pripravljena, da se bo uprla vsakemu napadu. (AA.)
Indija in Anglija, Predsednik indijskega kongresa je sporočil angleškemu podkralju, da Indijci ne morejo sprejeti predlogov Anglije za ureditev novega položaja Indije po vojni. (Tass.}
194.000	dijakov se je vpisalo na ruskih univerzah, od teh 100.000 na medicinskih fakultetah. Letos bo otvorjenih 56 novih univerz, (Tass.)
Vojna v Afriki. Reuter: Angleška letala sodne 22. avgusta bombardirala luko Bombar, potopila'2 italijanski podmornici, 1 rušilec in eno pomožno ladjo. Vsa letala so se vrnila,
Japonci so vznemirjeni radi sklenitve pogodbe med Zedinjenimi državami in Kanado. — Pravijo, da je bila sklenjena tudi pogodba med Anglijo in Zedinjenimi državami glede luke Singapurja. (Tass.)
Morilec Trockega bo obsojen na najmanj 30" let robije.
Predsednik Argentinije je radi slabega zdrav* ja odstopil.
Truplo ubitega Trockega bo prepeljano iz. Mehike »v Newyork irt tamkaj pokrtpano. "•	’
Uspeh nemških napisov v Pragi, »Prager Zei-tungsdienst« piše k temu: »Izvedba dvojezičnih napisov pri označevanju tvrdk in drugih objav v trgovskem življenju je pokazala dva uspeha, s katerimi večinoma doslej niso niti računali. Predvsem so prizadeti obrtniki — največ seve pleskarji — ki so polno zaposleni. Morajo se naravnost truditi, da zadostijo vsem številnim naročilom, ki jih dobivajo z vseh strani. Za to panogo obrti pomenja ta novost, ki se sedaj uvaja v Pragi in drugih mestih ter občinah Protektorata, naravnost »konjunkturo«. Poleg tega pa dobivajo cele ulice novo časovno sliko, s čemur se do gotove mere spreminja tudi zunanjost celega mesta. Zginevajo stari napisi, ki so bili napravljeni že tudi pred svetovno vojno. S tem, da si oskrbujejo številna trgovska podjetja nove napise, nastaja tudi nova moderna zunanjost ulic.
Knjižnice za delavce v Nemčiji. Centrala »Radost ze života« je odposlala v razna delovna taborišča v Nemčiji za češke delavce 5 večjih potovalnih knjižnic. 5 knjižnic pa je pripravljenih in bodo odposlane v najbližjih dneh. Listi poročajo, da je zanimanje čeških delavcev za češke knjige vedmo večje. Češka knjiga jim nadomestuje duševni stik z domovino. »Radost ze života« pripravlja vsled tega še 15 knjižnic, ki bodo tudi čitmpreje odposlane v rajh.
Mesto Pl/.enj za Iji^ske običaje. »Radost ze života« v delavskem središču v mestu Plznu pripravlja za jesen velike narodopisne slavnosti. Družine z narodnimi kroji iz Domažli.c-ke, Hane, Ostravske, Valaške in iz Strahovic-ke bodo predvajale češke plese in narodne pesmi. Istočasno bodo nastopili pevski zbori ter kmetje s konjskimi dirkami. Slavnosti bodo otvorili s svečano predstavo v plzenskem mestnem gledališču.
Delovanje kontrole cen. Časopisi javljajo pregled delovanja organov kontrole cen v Pragi in v drugih krajih Češke. Statistika kaže, da je bilo poslovanje teh organov zelo intenzivno. Samo v mestu Pragi so izvršili organi meseca julija po izvedenih preiskavah 785 kazenskih prijav, in na deželi v 113. občinah 163 ovadb. Skupno so revidirali organi 5223 trgovin, obrti, in drugih podjetij, ter vložili skupno 992 ovadb, to ie oribližno 18 odst. od kontroliranih podjetij. Na licu mesta so naložili na bloke 23.660 kron kazni radi pomanjkanja označbe cen.
Bolgarski polkovnik v Pragi. Protektoratni listi poročajo, da se je minulo soboto ustavil polkovnik bolgarskega generalnega štaba Ga-nev na potu iz Nemčije v Pragi, kjer ga je pred hotelom Alcron sprejela častna straža nemške vojske in objavljajo listi tudi slike tega sprejema, V nedeljo dopoldne se ie Ganev s šefom vojaške vzgoje bolgarske armade podpolkovnikom Rogom Šavorom odpeljal naprej v Berlin.
'Mte simo pri rošlh oilsMdM
Delavski pravni svetovalec
Osebna pokojnina železniškega delavca.
(Poljčane),
Vprašanje: Pri železnici sem bil uslužben kot kretničar in sem službo vršil vsak dan. Bil sem tudi član Pokojninskega sklada in se mi je članarina odmerjala od mesečnih brutto prejemkov. Radi starosti sem upokojen, toda mi je pokojnina preračunana le po 25 delavnikov na mesec. Ali se lahko zoper ta odlok pritožim?
Odgovor: Ker ste po vaših navedbah vršili službo vsak dan in ste tudi članarino v Pokojninski sklad plačevali od mesečnega brutto zaslužka, bi se vam morala tudi osebna pokojnina izračunati po istem načelu. Ministrstvo za promet je torej postopalo nepravilno, ko vam je osebno pokojnino izračunalo le po mezdi za 25 delovnikov na -mesec. Zoper odlok ministrstva za promet se lahko pritožite na Dr-
sjs	s:jj
11	Zvočni kino Pobrežje 	1
m	24.	in	25.	avgusta	m
»Bina dobiva orožje«
1	Napetost!	Napetost! ||
^8infiiiii!HiHi;as!žiiiiu!isi!i;!i!isiimiiH!miii!iss!!ii!nžiiimiiHžžHiininiS!in!!nijiiuin!siŽ
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle. To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki ie prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun poštne hranilnice št; 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto, J. E, knjižna centrala Ljubljana, Dvofakova 8,
žavni svet. kamor vložite tožbo najkasneje v 30. dneh od dne prejema odloka.
Zastopniški stroški za zavarovanca, (Celje),
Vprašanje: Varuh je naročil brez sodne o-dobritve zastopstvo za varovanca pri odvetniku, ki je pa zaračunal visoke stroške. Kot va-rovančeva mati sem se tako pri varuhu kot tudi pri zastopniku protivila tako visokim stroškom, ki se mi zdijo pretirani. Varuh je zastopniške stroške že plačal. Ali lahko zahtevam povrnitev tega plačila, ki je šlo iz varo-vančeve imovine?
Odgovor: Vsako zastopstvo za varovanca po odvetniku mora odobriti varstveno sodišče. Ravnotako mora varstveno sodišče odobriti Uidi vsako plačilo, ki gre iz varovančeve imovine. Če torej varstveno sodišče ni odobrilo niti prvega, niti drugega, ste upravičeni staviti pri varstvenem sodišču predlog za vrnitev lega plačila tako od varuha kakor tudi od pravnega zastopnika, če je ta vedel, da prejema plačilo iz varovančeve imovine.
DOVOLJ BLAOA
z lepimi vz\orci se dobi poceni v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulica 15
ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki).^Volna, preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce,. platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perila za ženske, moške, otroke. Šivllske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg).
Izletniki, pozor!
Najugodneje se kupuje provijant v špecijalni delikatesni trgovini
PERKO
Maribor, Dvofakova 14, v palači dr. Sedaja
Za komoretl izdala in urelaje !Adolf Jelen v Maribora. « Tiska Liudtka tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru. ,,