V Mariboru, sobota 17. Vtorek, četrtek in ti.-Loto izhai.-i in vclj.i \ Muribpni bm ponija- iijn nn dom bi VN leto 3 f, •• k. ,, pol Iet:i 4 ,. - ,. .♦•trt „ S m Sfl „ »a v»e IMo 1»' ^ „ pol 1 ** t. ., „ „ četrt „ 3 .. 60 ., Vredniitvo iu opravništvo je uu stolnem trgu iDoroplatz) bi« *t- 179 ENSEIN Oznani la t 7,n navadno tristopno vrsto «« plačuje : •j kr. če se tiska lkrat, • i u »i »i 2krat, 4 m h »» »i 3krat. veče pitmienke pla-čojcgo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (Htempelj) za aO kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi uaj se blagovoljno frankujejo. HU** »nsli i jiir iu »Srbi II. .Jedro MMetićevfl rasprave, ktero smo \ prvem članku pod lom naslovom svojim bralcem v posnetku podali, skrilo jo v tem, d« pravi, lin moro nase slovensko vprašanje pat- biti avstrijsko. :i \ prnS injo Hrvatov in Srbov ne more biti avstrijsko; — dalje v tem, da pravi, ka ni posebna dolžnost Srbov m Hrvatov, da nas med se vzetno, nego vosi naj nas tin Slovenstvo. Drugače in bolj jasno povedano, fečj bi in! imel Mile-tič: Ljubi brate Hrvat! mi Srbi zidamo trdnjavo .pn.ti svojim sovragom ; ničunimo da i ti k nam prideš in jo pomagaš braniti; lopo in hvalim delaš, ako BVOJega brata in soseda Slovenca hočeš seboj potegniti, a pazi se, škodljivo jo to, ker ta tvoj brat ima zlo sovražnike ; sebe braniva, njega pustiva se zunaj, naj so kori na bojnem polji sam; ako zmaga, vzamev.i ga potom k sebi. Kar ne tiče Milctičevega stališča, s kterega no pozna nobene „monarhije*, s kterega noro. da bi so mešalo jugoslovansko vprašanje z avstrijskim - - o tem pri nas ne smemo pisati. Opomnimo \i. Mileliou samo toliko, da zdaj faktično v Avstriji živimo, in bodemo živeli morda še dalje, nego kdo misli, Kor kdo bi mogel s sigurnostjo denes reči, kako so kodo o v ropska bodočnost in preobražaj držav razvil. To pak smo že mnogokrat, poudarjali, da smo mi Slovenci ponižni dovolj, da ne mislimo taki visoko, ka bodemo in i Avstrijo držali, ako jo drugi mogočnejši faktorji no bodo hoteli ali mogli. Da je avstrijsko vprašanje identično s slovenskim, trde pri nas samo tisti politiknrji, ki so v absolutističnih časih, v časih sorviliznin, narodu.) poli tikovati začeli in jim jo fraza, da se prej ,,hrib omaje" nego Slovenčeva zvestoba v dušo zarastla, dasiravno stavimo mi drugi glavd, da z nami vred nimaio nika cega veselja žrtvovati se za Avstrijo, ako nam tudi pravična ni. Gesla: mi hočemo za Avstrijo sladko umreti, tudi čo nam za življenje kot narod in Slovnni ne dtide garancij, — si pri nas dozdaj še nikdo ni postavil. Mesta, v kterib Miletić nas Slovcnco noro jemati že sedaj v kolo Jugoslovanstva, so v originalu le-te: „Solidarnost Slavena ima svoga smisla i značaja, i do-biee (dobila bodo) svoj oblik u budućnosti ali za Čehe na pr. (ta na pr. je važen, ker pomenja. leda so Cehi namesti nas substituirani Pis.) na straži protiVu Nemaca stojati, nije specifična dužnost. Srbalja i Hrvata, nego sviju Slavena, zato i politično /voza iz-medju zapadni (to smo mi Slovenci), i zapadno-sevorni i izmedju južni Slavena nemora bili teftnja (tesnejša), nego koja hude sn drugim Slavenima, što lu pak bilo, kad bi Srbi i Hrvati čeha, ili drugi S l a v o n a i a d i neprestano oko održanja ovake ili onake bije" na političnom, i!i bojnom polju vojevali, ili na braniku bili." Isto misel jo moral M. imeti, ko govori o različnih interesih, ter spredaj o tem, da bi Nemci Slovence, kterim ?.c mod seboj zedinjenja ne dovolijo, ustavljali v zvezo s Hrvati itd. stopiti. Tužno in žalostno je za Slovenca, ki sr< je vselej za Jugoslovana štel, ki |o vselej vsak napredek v Ju* goslovnnstvu z vročo simpatijo pozdravljal kot s v o i napredek, ki je vselej želel blagi dan, da zora pok no v jugu iu bratom prinese svobodo — tužno jo zanj to citati, z>lasti, ako čita tudi med vrstami, in ako pomisli: tako ti govori tvoj jugoslovanski brat! A politika jo trezna, sentimentalnost, no velja v njej. Na bratovstvo. na srce, na sorodnost se v prvi!nega pitanja to no odločujemo mi, to odloči hodoč-vrsti tudi Slovenci no hodemo sklicavali, kader pomoči nest. ktera bode naše želje že na dnevnem redu našla prosimo od druzib Jugoslovanov. Ne pridemo kot pros-! m narod pripravljen dobila. Ker znamo mi, in /na vsak, iaki, kar zahtevamo, kar jemljemo", hočemo i dati, i vrniti. Mogoče je, da ako so ogerski Srbi, al: celo oni v knježevini egoistični in pa/ni samo na sebe in Svoje srb-tvo, - mogoče, da jim nas Slovencev treba ni. Tako je razumno, ako se M. boji za nas „neprestano n-' bojnom polju rojevati*, da noče tesnejše zvezo /. nam: nego z Lužičani. Pitanj" pnk je: ali nas tudi H iv a t o m , Dal in a t ince m , Krajišnikom t ro-a i; ali bo d omo Hrvatom samo breme, samo tež i) na priloga, *nmo objekt, za ktori bodo na strnži stali, in imeli »na bojnom polji vojevati V Istina je, da so naši neprijatelji Nemci, ki po naših deželah roke Stozajo, Ali kader v osamelem boji z Nemci [oČeni od Jugoslovanstva pademo mi Slo« o n e i, p r i d o vrsta na Hrvate, in ako jih hoče M. samo s Srbi spojiti, dobodo i Srbi od tod posredno novega neprijateljskega soseda, čegar taktike še ne poznajo. Pri vsem svojem ponižnem značaji smo Šimenci vendar preverjeni, di Jugoslovnnstvu nismo oikak impediment, nogo dn z našim narodom bnš temu Jugoslovanstvu dopeljemo element, kakorini mu more samo koristili ; preverjeni, da sina v zapadnem severu prsi stražniki Jugoslovanstva, da imamo kot taki pravico od bratov, ako oni svojo korist prav spoznavajo, pomoči tirjati ', preverjeni smo, da je naša korist, korist vsega Jugoslovanstva. Hrvatje in Dalmatinci so to spoznali, dali so nam bratovsko roko. Upali smo, da preko Hrvatov dobodomo i srbsko roko ponujano, in — to upamo š". Ako bi se nam to upanje ne sp«d-nilo, zadovoljni smo, da nam naši sedanji zavezniki Hrvatje zvesti ostanejo. Nas je vkupe 4 milijone, nekoliko je že. Razpeljiivanja srbskega rodoljuba, zakaj je zedi-njenje v „monarhiji" nemogoče — zna biti popolnoma opravičeno, Protivje Nemcev. Magjarov, celo dinastije — vse to je po izkušnjah poslednjih časov tako govorjeno, kakor bi morda govorili i mi. Gotovo si gospodje, ki so v Ljubljani dogovore imeli, niso nobenih iluzij delali ; gotovo niso mislili, da ako sklenejo zvezo, bodo ta zveza jutri v Beči in Pešti najviše potrjenje dobila. „Slovenski Narod" ko je vsled pomnoženih zunanjih nevarnosti, od Prustva in rastočega Nemštva Avstriji in posebej Slovencem grozečih, prvi glas po zvezi s Hrvati ter tako z Jugoslovani vzdignil, — teh iluzij ni nikdttl imel. Mogoče je, da ima Miletić prav, ako trdi, da Avstrija no bodo nikdar hotela Slovanom ustreči. Mogoče je, da se spolni katastrofa, ktero je nemški Jeremija Kaiserfeld v mislih imel govoreč o svinčenih podplatih, ktero smo celo v debatah dunajske gosposke zbornice monar-1diskutirati čuli: razpad Avstrije! Da, in mi bomo križem roke držali in Miletičcv svet poslušaje čakali, da kdor na etnogratično mapo pogleda, da smo proti germanizaciji, bodoči največji sovražnici Slovanstva, Hrvatom prva straža, jadranskemu morju pak in Dalmatincem zadnja slovanska straža — ni ravnodušno za Ju-goslovnne,^4a satni v boji ostanemo in narodno pogi-nemo. Zato ima Jugoslovanstvo dolžnost nas no pustiti iz. računa. (J. Miletiča kazanje, da naj vai Slovani za nas skrbe, ne velja, ker, ako se nam bližnji sosed in brat od tega in na vso izgovarja, storil bode drugi Slovan isto, tretji isto: vsi bodo lebko kazali na vse, a ni onega ne bodo tu. Hočemo upnti. da brate Hrvate Miletičov članek ni preveril, a hočemo i upati, da iunaški Srbi niso vsi enih misli ž njim v tem vprašanji. 1) opis i. —r.— Iz Ljubljane 14. dec. [Izv. dop.] Pred komaj 3 tedni je v dopisu v dunajskom časniku „Patriot" o priliki Boctboven-ove svečanosti nekdo omenjajal pruskega odbora, obstoječega iz 4 udov. Tagblattovci so v uvodnem članku, ker jim je ravno manjkalo blaga, I natisnili dopis, rekoč, da je to denuncijacija in mislili, ka jo reč dognana. Na Dunaji pa baje v mini-sterskib krogih niso tako blagovoljnih misli, ker grof Taaffe je Uiknjšni deželni vladi pisal kategorično, naj se to natanko preišče in potem poroča. Vsled znanih prijateljskih razmer med tukajšnimi prusofili in konci-pisti deželno vlade se je ta nekako sitna zadeva rešila prav po domače. Gosp. Konrad jo poročal, kakor vselej izvrstno (!) podučen, da jo ta vest le izvor neke sovražne stranke, naj tedaj ekscelenciji Taaffe zbog tega ne rasto sivi lasi. Ker nisem glede naših prusomanov tak optimist, kakor c. k. deželna vlada, sem dalje po-praševal in zvedel več, nego veloslavna dež. vlada. Pruski odbor v Ljubljani je bil v istini in sicer obstoječ iz gg.: trgovec Vincencij "\Voschnagg, protestan-tiški pastor Schak pa dr. Keesbacher. Nabirali so novce, vezi itd. za nemške brate. So li tudi delovali za Bismarkovo politiko, o tem mi ni znano nič gotovega, pa kdor zna v Tagblattu med vrstami pa tudi vrste samo po sebi brati, si bo lebko pravo sodbo naredi!. Me pruska politika naše vlade jih je menda o pravem času malo oplašila. Jugoslovanski shod v Ljnbljani dola našim nem-Čurjem silno preglavico. Razjarjena domišljija jim slika že tako čudne podobe na steno, da že sanjajo, ka so „obscure inanncr" tajno bog vo kaj sklenili, tako da že bledejo o BBatolomau8nachta (1). Vsled tega kriče po stari nemčurski navadi po policiji in narbolj bi jim ustrezalo, ko e krov nad nami /grudi, naš narod bi pak plašen l>i se vsi pri shodu udeleženi Jugoslovanjo zaprli na ljub- okrog gledal m no vedel, karo obrniti se V C 0 ka t a 8 1 r o f a p r ide. m o r a n as iY, a j ( i p r i p r a v I j o n o i n n a Š n a r od, i u svet, i u naši p r o t i v n i k i Ne in c i m o r a j o v e d e I i, k a m h p- č c m o , k a j t i r j a m o. Z zedinjenjem Slovencev med seboj — postavili tjnnski grad. Ker pa že „Tngblatt" govori o obskurnih možeh, naj in i bo dovoljeno nasproti nekoliko mož iz neni-eurskega tabora imenovati, ki se odlikujejo v vednosti in duhom na pr. oče Malic, Leskovic, dr. Wittermann, prof. Schmiedel, Andiv Dominik itd. Ti niso „obscur", zadnji vsaj jo celo sodniji predobro znan. Taki > pivi del našega programa za bodočnost na dnevni > možje se bodi tudi v kratkem posvetovali o osodi Tag- red, z. idejo /.vezo s Hrvati - drugi del. Sedaj nam je delavnim hiti, da so to ideje v na- blattn. Stanje tega lista jo namreč jako žalostno, ker jo tako prijazen Prusom , zgublja naročnikov dan na rodu utrdijo in da se zvršetku bližajo. Kedaj bodo re-Jdnn, veliko jih os'ano lo -za to, ker so naročeni do alizirano, ter ali v monarhiji, ali po rešitvi orijental-i konca leta. Sicer pa Tagblatt obstoji iz sami izstrizkov P^D 21 iz obeh „Presse". Sodelavca sta še Pežman in Riiting, Prvi pobira iz slovenskih časnikov iu tako vreduje rubriko „lokales." Dr. Keesbacher več ne sodeluje, odkar se je listu odtegnila vladna pomoč, da se namreč kolek vrača; prav za prav pa, ker ima kot zdravnik preveč posla (? I), Zato pa tudi „Tagblntt" mina več člankov, kakor „stachel von Sadovva." Pr. SchalVer nesrečni kandidat za deželni zbor, je popustil politično polje, na kterem jo le tratil papir in črnilo, ter poroča, če je ravno dobro volje o gledališči, pa še tole zaradi tega, da bolj čedno igralke , čo mu niso po volji, časi malo raztrga. Dr. Schrei ima pri Levkam-Velški papirnici več zalužka, nego pri Tagblattu in vladni svetovalec Lašan se kuja, ker se ni odobrila po njem na-svetovana edina državna oblika - guillotme. Ostanejo tedaj samo še avskultanti dež. vlade, ki časi kaj povedo, semtertje tudi uradne tajnosti n. pr. še ne proglašene razsodbe itd. dajo na razpolaganje, iz Ljubljane v Trbiž se je odprla Njeno vodstvo menda misli, da kje drugej v Nemčiji, ker se ji ni - Hudoltova železnica denee brez svečanosti, je v Bttxtehude ali zdelo rouje vredno ljudem k branji koristnih, podučljivih Jin kra'knčasnih [ličnejo postaja, zato se cela Vaša 'strast razliva domačih knjig? Najlože z ustanovljenjem ljudstvene bukvarnice. In skrb idrijske čitalnice naj bi bila, da to naznaniti to v slovenskem jeziku , občinstvi) po večini slovenskemu. Povsod so le nemški plakati. Dober začetek ! Is Idrije lo*. dec. [Izv. dop.] (4 z našega narodno- društvenega ž i vi jeni a ) Kakor ni bilo v Idriji do leta 1867. ko se ju naša čitaluica ustanovila, nikakoršnega znamenja o narodni zavesti, o družabnosti v slovanskem smislu, tako se je pa od tega časa toliko storilo, da se je skoraj vse zamujeno popravilo. Idrijsko mestice, akoravno jo le malo v zvezi z drugim svetom, se jo vendar glede narodnega družabnega življenja in narodnega prepričanja v zadnjem času toliko povzdignilo, da se sme vredno v vrsto drugih slovenskih mest postaviti. *) Temu v dokaz naj navedem sledeče. Ako se radodarnost za narodne namere smo šteti med dejanja, ki značijo rodoljubje; eme se reči, da tudi Idrija ni brez domorodcev. Že v poletnem času, ko so se pri nas napravim i na ipavski tabor, pokazali so Idrijčanje, da nočejo zaostati /a drugimi Slovenci. Naša čitalnica ni še namreč in i In svoje zastavo in komaj čitalnični odbor razodene svoju želje, da bi si čitalničarji omislili svojo zastavo, h ktero bi se na tabor potovalo — že je imel v hipu lepo število novcev v rokah in napravil si krasno zastavo, ki je bila gotovo na čast idrijskim Slovencem. Ko je pa zima s svojimi dolgočasnimi večeri nastopila, sprožil je čit. odbor pametno misel, da bi si čitalnica kupila kak instrument, p. fisharmonika ali glasovir, ki bi pO-mogel pri podučevanji v petji in sploh pospešiti zve-černa razveseljevanja v skupnih shodih. Komaj se je čitalnični odbor obrnil s prošnjo do svojih družabnikov — glej! pri tej priči je bilo dovolj denara, da se napravi fisharmonika. Ali ker poslednja ni tolike vrednosti pri veselicah kakor glasovir, svetujejo nekteri družabniki, da naj čitalnica kar kupi glasovir in obljubijo, tudi za dragi glasovir potrebne denarne doneske zložiti. Ako se bode pri nas res to uresničilo, smemo prav zadovoljni biti; kajti kdor pozna materijalni stan tukaj snega prebivalstva, pritrdil mi bode, da to radodarnost imenujem rodoljubje. Ce se bode tedaj čitalnična dvorana z glasovirjem olepšala in obogatela, storilo se bode s tem gotovo do volj v povzdigo prijetnega društvenega življenja. Z; omiko našega ljudstva bodo si pa čitalnica naša zasluge nabrala, ako bi ustanovila svojo b u k var n i c o. Koliko so knjižnice koristne, toga ne hodom razkladal; opomnim le, da bi bila bukvarnice za naše mesto zelo primerna naprave. Naše ljudstvo mlado iu staro, izučivši se v šoli v potrebnem branji kaj rado čita razumljive domače knjige. Pa takti bukev našim ljudem po večem pomanjkuje. Knjigo-tržca dozdaj pri nas nismo imeli; po to ni temu po glavitni vzrok ; ampak potrebnih novcev v nakupovanje knjig ni bilo in jih še zdaj ni. Zavolj tega je tudi malo število družabnikov pri društvu sv. Mohor..; ako ravno je goldinar le majhen denar, vendar ga i revni rudar težko vz.trpi. Kako tedaj pripomoči našim ") Ta vrsta je malo i'nstna. V naš>ili mestih vlada bo vedno tuji duh. Vredn. stvar izpelje. Deležniki naj hi ne bili samo udjo čitalnični, kteri pa naj bi prvi to namero podpirali, ampak stehern iz ljudstva, ki je pošten in pametnega vedenja naj bi imel priložnost koristi nove napravo v/i vati. Mesečni doneski naj bi le mali bili, praviloma po 10 kr. Se ve, da so veči darovi hvaležno sprejemajo. Ker ae bodo občni zbor našo čitalnice morda karali sklical, ne bilo bi napak , ako bi so ta stvar takrat pretresovala in konečno določila. Kur se bodo v tej zadevi na korist nnrodnemn razvitku in narodni omiki sklenilo, akoravno le kaj malega, bode se morda pozneje razevelo in dober sad rodilo, saj „iz malega raste veliko." — M. Iz Idrije, U. dec. [Izv.dop.| (0 »besedi* na spomin slavnega Prešerna.) Tudi naša čitalnica ni pozabila, spominjati se slavnega slovenskega pesnika. Napravila jo v ta namen 11 t. m, v nedeljo t svojih prostorih kaj lepo „besedo," k kteri se jo bilo nabralo veliko število udov iu povabljenih gostov. Točko programa so bile kaj izbrane in prav primerne tej veselici. Prvi prizor, poslavjenje pesnikovo prsne slike, bil je veličasten. Med lepim razsvitlenjem dekla« movali ste dve zelo okusno opravljeni deklici primerne, nalašč za to sestavljene pesmice; ena drži venec v rokah, druga liro; prva govori o slavi in zaslugi pesnikovi in brž jej druga seže v besedo in še nuvdušnejše pojo hvalo in slavo neumrljivemu pesniku. Konečno položi deklica zeleni venec na kip pesnikove glavo in pri kraji je bil — prelepi prizor, ki bodo nam dolgo v prijetnem spominu ostal. Vesela igra: „Zakonske nadloge" se je prav dobro izvršila. Kakor je še vsaka igra, ki se je v čitalnici izpeljala, le č st diletantom bila, tako smemo tudi o tej reči. Slehern igralec so je potrudil, da je ustregel poslušalcem in gledalcem in res ni bilo brez vspeha pridno učenje in delo; kajti zadovoljnost bila je splošna. 0 posamnib točkah god-binega dela nimam dtuzega omeniti, kakor da so se vse lepe, a težavne godbine naloge prav hvalevredno izpeljale. Po „besedi" je zbrano občinstvo ostalo še v čitalničnih sobah in se je še le po polnoči zadovoljno razšlo. Čitalničnemu odboru smemo biti tedaj prav hvaležni za lepo „besedo" ; manj hvale pa zasluži postrežba gostilničarice. Iz Ljutomera 14. dec. [l/.v. dop.] cinike volitve so liberalnim ustavovernežem 8kem Štajerskem dale zopet priložnost, v svojim duševnim bratcem zatrobiti, ka sc jim je, akoravno zlo težavno , posrečilo narodno prizadevanje potreti. Tudi peščica naših nemčurjev ni mogla to priložnost opustiti, da ne bi velikemu svetu s praznimi frazami oznanjala svojega junaštva, liriseči si raz obraza pot, kojega jim je strah pred zmago narodne stranke delal, so globoko si oddebljajoči, hitro svojim političnim sovernikom na vse glase oznanili, ka „trotz riesiger gcgonagitatiou" še — životarijo, ergo, ka usta-voverna kultura na trdnih nogah stoji. No, mi Vam tega veselja po tolikem strahu ne ii kalili; ali ker ste se v Vaši mamici nekako zaleteli, dozdeva se nam vendar potrebno, Vas strezniti, ter Vam, nekoliko Vašo stališče razjasniti. Mimogrede Vas samo hočemo pozorne storiti na testimonium pauper-tatis, s kojim se Vašim privržencem priporočate, dika-ječi se na eni strani z velikim vspehom ustavovrne Vaše kulturo, očitovajoči pa na drugi strani očividno Vašo ubožtvo, češ, ka jo Ljutomer središče narodnega delovanja, kakor nikjer na slovonskom štajerskem. Posebno hud trn v peli sla Vam dr. KlemenČič in deželni poslance g. Kukovec : to Vam tudi radi vorjemo. Radi Vam tudi verjemo, kn bo Vam vpljiv teh gospodov med narodom „sonderbar" dozdeva; snj Vam tuđi pri vsaki priložnosti hudo zakurijo, opomniti ju Vam moramo v Vašo tolažbo, ka ta gospoda prav v našem smislu delata, in ka bi od tega trenutka nehali naši voditelji biti, v kojem bi nehali pravično našo stvar energično zastopati. Ker Vas napredek narodno stvari hudo peče, ker čutite, kako Vašo stanje zmirom nepri- Nove ob-na sloveu-velikl rog posebno nad voditelje, zato so Vam oui „tar.atikarji.* Da, Vi. pol miš pol ptič, ne Nemci ne Slovenci, Vi seveda ue poznate svetega onega in narodom v srce vloženega čutstva, silne duševne moči rodoljubja, iz kterega le istinita svoboda izvira, in ktera je bila, jo in bode temelj krepkemu napredku vsakega v zgodovini slovečega naroda. Vi, na eni strani z dušo in telesom zagrizneni absolutisti, kojim ne bi nobeno sredstvo pregnjusno bilo, ako bi le ž njim razvoj grozečega se Vam narodnega življenja zadušiti mogli ; na drugi strani pa male/i, koji so v svojih govorih črez Vaše pse, love, ali kak posebno delikaten škandal vzdigniti no morete, Vi se.'cda izraz „rodoljubjo" s „fanatizmom" nadomesto-vati morate, Vam nasproti ie „volksbildung", s kojo lleparite, lo strašna Ironija. Posebno hudo sto tudi mislili zadeti z besedo „privat-advokat". Kako sto smešni ! Ne slutite, ka iz te besede strast neko blage dušico luka, boječa se, ka bi zavoljo novega „Hasko" pete pobrati morala ? Kakor nad voditelje, tako se tudi cela sirova Vaša strast izliva poprek nad narodno stranko. Mi od naše strani pa ponosno srčni „Zivoli!" lakličemo onim značajnim našim somestjanom, koji so krepko z nami stali in se niso dali po Vaši slepariji prevariti, ter možato pokazali, da so neodvisni značaji, koji si ne dajo s kakim pintom piva svoje prepričanje odkupiti! Kar o tem bedarite, ka neki naši kandidati no vejo no brati ne pisati, Vas kratko zavrnemo le s tem, ka jo to le b r e z s r a m n a , le Vam pristoječa laž; kar pa 0 tem pišete, ka neki nevedo „niti nemški", Vanj na ravnoč povemo, ka je to očitanje od Vašo strani, _ napuh. Mar mislite, ka ste kje na Nemškem? Ktera postava zapoveduje, ka občinski odborniki ljutomerski morajo nemški znati V in če nobena postava ne za-poveduje, kako se morete predrzuiti znauje nemškega jezil.a še posebno nagiašati? Nepozabite, ka je najmanj pri % tržanov domači jezik slovenski, naj si bodo na Vaši ali naši strani. Sirokoustno so bahate, ka lo Vi inteligencijo zastopate, ne zamerito nam, čo ne moremo edinih misli z Vami biti. Sami sto temu krivi. Mi namreč, klerikalci in reakcionarji, kakor nas imenujete, mi smo v prvi vrsti zmirom od naših zastopnikov z u a č a j n 0 s t in razumnost, do tega, kar zastopajo, tirjidi ; Vam z.adostuie vsaki koli insuti in hntil u a f> nemški" zadostuje vsaki, koji pisati in brati ve, ce s »neroszi- zna. Po takem očitanji nam res ne smete zameriti, ako je Vaša rinteligencija" pri nas v zlo slabom glasu. V svoji prenapetuosti Vas še jo mikalo, so po našem ljudstvu ozirati. Bridke solze prelivate, ka ste s svojim vpljivom pri našem ljudstvu celo na kant prišli, in se tolažite, ka bode v prihodnosti že boljše. Mislili bi bili, ka sto sami v svojo korist toliko čedni, ka ne bote šli lastnih blamaž odkrivat in svetu očitat, ka Vam je naše ljudstvo duri pred nosovi zatrcsnilo. Ker Vas pa je tako mikalo, Vam hočemo tudi dostojno odgovoriti. Močno togujete in iz visokega stališča, na kojem mislite da stojite, našo priprosto ljudstvo po-milujete, ka svojim voditeljem več veruje, njim več reote ka ni več v Vaši posti, delovanju narodnih naših mož, velikanske, ravno zdaj po celi narodnega zavetja, hvala narav-naroda, ka se je zdramil! Bog ka ne pride več v Vašo post! Kakur vampiri bi se mu z sedli na žde, in mu narodni živelj izsrkali, tako da bi duševno obnemoglo in zopet zaspalo, kakor jo spalo do zdaj, da lo bi mogli Vi zopet celo j>o Vašem gospodariti, iu Vaša vest bi mirno zaupa, kakor Vam Hvala neutrudljivemu hvala silnemu vpljivu, Evropi slovečo idejo nemu razumu našega ohvari našo ljudstvo, naprej Bpala. Ti naš se jo zdramil ako se mu težka časi so za Vas večno iz duševnega spanj.i, nalagajo, zginili. Naroil spoznal je, ka mu mora tudi svojo osode i ti n a j t o h t - bremena sveta pravica pristati, pri odločevanji p r v i p r o s t. o r zauzimati, iu p r v o n e j o besedo govoriti. Spoznal je, ka kdor hoče pravo imeti, ga tudi mora ponosno zahtevati; spoznal je, kako so je žujim ravnalo od zgoraj dol do glavarja Haassa, koji misli, da je za to postavljen, ka s pobijanjem narodnega prizadevanja sebi kak križec ali mastno službo pridobi, ka pri volitvah (gorje onemu, koji nebi boga!, kakor fakta kažejo) uradnike proti narodu komandira, na drugi strani pa i nasiljenim prilizovnnjem vlado pri ljudstvu ob ves kredit spravlja. Zato se jo ljudstvo zdramilo in v taborih, /.borih in volitvah jasno in glasno izgovorilo, kar zahteva, Vam pn energično zaklicalo; „do sem, in ne koraka daljo1*! Zapotnte si to, in varujte se narod daljo dražiti! ('e pa svoje celo upanje stavite na neki mariborski tednik, potom Vam že slobodno rečemo: „Ophelia, geh1 ini Klostert" Z Bogom pbfi Fihppi aehen wir one eriedert" Polilinii razirl(Mt. M i niste rs ko vprašanje je zdaj popolnoma od loieno za nedoločen čas. Dokler se položaj bolj no sčisti, noče se cesar na nobeno itron odločiti. Grof B e u s t je v pismu dr. R i e g e r j u odgovoril na češko spomenico. fleust pravi, da s spo menico ne more postopati niti kakor s peticijo in jo po tisti avstrijski šegi, ki jo vajena prezirati ljudsko glasove, s kratka vrača dr. Riogorjn, kar Cehov ne bo mnogo motilo, ker so svoj glavni namen vendar dosegli. V notranjih zadevah pravi , da ne more pomagati, ka hi so ustavi na stran postavilo z ustavo neskladno in Jna lastnovoljneni grupiranji historičnih momentov stoječe državno pravo. Beust pravi, da je v frankosko - pruskem vprašanji naša vlada bistveno to Storila, kar spomenica zahteva. Da pa češki deklaranti govore tudi o činomoskem vprašanji, to so zdi BetutU politična manifestacija na prid državi, s ktero je Avstrija sicer prijateljica, s ktero pa je ravno v zadevnem vprašanji v jako resnih dogovorih; tako manifestaoijo pak misli Beust, da mora kar najostreje grajati. Beust še opominja na moskovsko razložim, pravi da je čeeko ve-denja Jandesproisgebung," ka se no poslužuje izraza, ki je vsem na jeziku iu končuje svojo ojipiko z obširnejšim razlaganjem, da so politična moč vsake države more le naslanjati na enoto njono politično voijo - da te enotne politično volje v Avstriji ni in da je Beust v prvi vrsti sam kriv, na to je pač g. državni kancelar pozabil. Proračunski odbor čislajtansko delegacije je odobril, da sme skupno ministerstvo meseca januarja in februarja 1871 izdati za nrnoado 12 milijonov, za marimo 1 230.000 gld., za ministerstvo zunanjih zadev 670.000 gld., za finančno ministerstvo 300.000 gld., za najviši računski zavod 17.000 gld. K u s k a in Tur šle a hočoto v crnomorski za devi med seboj skleniti pogodbo in že z njo v rokah stopiti pred londonsko konferenco, ki bo torej imela lahek posel. Francozi snujejo na bojišči nova sinila početja V jugu od Pariza so zdaj sicer dela le na skrivnem, a francoska generala Faidherb in Fiuro sta na severu hitro zbrala pri Amiensu tepeno armado in hočeta še enkrat poskusiti, kar je bilo spodletelo loarski armadi, napasti nemško obležno armado saksonskega princa in tako generalu Ducrotu pomagati, da prodore i/. Pariza, kteromu glede živeža le pomanjkujc mesa iu olja, ki je pa z drugim še dobro oskrbljen. Faidherbu bode ta Binoli korak lo mogoč smrad Blabega vojskovanja pruskega gen. Mnuteuffelna kteri pri Amiensu pobitih Frnncovov ni skušal uničiti, Ampak slavohlepno hitel k; antlantiškemu morju iu posedel Dteppe in Rouen in še nektere druge kraje, od koder so se pa morali Nemci zopet umakniti. Iz pruskegn glavnega kvartirja sicer naznanjajo, da gotovo začno Pariz bombardirati, a francoski generali bi utegnili vse račune zmešati. Krasno so obnaša Garibaldi Generalu VYerderju Že tedne zapira pot, da se ne moro ganiti. 19. novembra je srečno napadel Nemce v Chattillon-snr-Seine. Zmago« nosno se je tolkel pri Pasrpj.es in skušal Nemce prepoditi iz Dijona, 1. decembra so ga Badonžani napatili pri Autunu, a Garibaldi jih jo premagal i u hudo oškodoval, zgubili so mnogo mrtvih, ranjeno bo morali vse pustiti v francoskih rokah. Zdaj se jo Garibaldi združil z obristom Bourrias-om in se je zopet pomeknil proti Dijonu. Vso bitke zadnjih dni so morale hiti neizmerno morivne, kajti Prusi sami priznavajo, da je padlo Mizo 60.000 samih Nemcev. Razne si vari. sa. (Dramatičnega društva osma letošnja predstava) v deželnem gledališči ljubljanskom ho jutri is dan t.in. ob 7. uri zvečer. Igrala se bo vesela igra v & dejanjih „Veseli dan, ali: Matiček se ženi." To igro poslovenil jo hi nhart (rojen I. 1756 Kadoljci, umrl 1. 1795 v LjubijanD po francoski Be-autnarebaisevi igri „Figarova zenitov"; na svitlo prišla jo 1. 1790 pri Kieinmayru v Ljubljani in tudi isto leto v prvič igrana bila; popravljena in v drugič posebej natisnena (pri Blazniku) bila je 1. Ib40. V ljubljanskem gledališči se ju poslednjikrat igrala 24. dan januarja 1849. leta; „Slovensko društvo" spravilo jo jo na oder. Igra je takrat kakor so poročalo »Novice" (Vil. 5.) — Hmočno dopadla iu gledišče je bilo tako polno, da se je vse trlo", kar je razvidno že iz tega, da je čez vse stroške ostalo gotovih 134 gld. Želimo in upamo, da se bo tudi jutršaja predstava „Dramatičnega društva" tako dobro obnesla; da bodo igralci svoje storili, to sinemo pričakovati. ker so vse nalogo v dobro znanih, izurjenih rokah. ss. (Y ljubljanski čitalnici) je bila poslednjo uedeljo tretja „beseda" letošnje jeseni, menda zadnja pred novim lotom ; veselice na Silvestrov večer se ve da ne prištevamo „bosedum". Najbolje in v resnici mojsterako izpeljana is mej vseh toček besednega programa jo bila četrta, liuineluov Trio za gosli, cello iu glasovir. Čo ravno te vrsto produkcije večini občinstva niso prav umuvne in navadno le prerade dolgoča- In kaj mislite : koliko kupljenih slovenskih ali slovanskih knjig nahaja se med to vrsto ? — Edini čeaki „naučny slovnik !" A še ta je le nadaljovanje pred več loti naročenega obširnega dela. Zdaj pa sodite sami : ali trika knjigarna v Ljubljani v središči slovenskih dežel m istinita mačeha svojim sinovom V Vsaj ne ena.slovenska knjiga, ki je poslednjih '20 let prišla na svetlo, ne hi se imela pogrešati v Ijuljanski ces. knjigarni, iu kolik«> jih ima ! Glasoviti nemški kolovodja Anton Auerspcrg je menda ros v ljubljanski biblioteki iskal slov. knjig, da je potem rekel, tla „vso lahko na enkrat pod pazduho odnese !" Ne ene nove češke, ne ene hrvaške ne nahajamo v imeniku za leto 1870, čeravno je, na priliko, jugoslovanska akademija že izdala izvrstnih znanstvenih knjig! Vsemu temu pa ni sam bibliotekar kriv . ki v Ljubljani kljubu vsi svoji drugi učenosti ui na svojem mestu, arop.ik krivo je tudi tisto veliko krdelo Heinricbov in drugih enacih mož, ki posedajo tukajšnje učiteljsko službe, naši slovenski sinovi pa morajo si kruh služiti na tujih učiliŠčih, kjer jim je popolna spretnost za slovenska učilišča prav od več! Ako večina tujih ali pa narodnim pravicam naših učilišč /.opernih ali vsaj mlačnih domačih učiteljev po večini glasov odločujo nakupovanje knjig, jo pač naravno, da med 334 knjigami in 160 zvezki je cela ena Blovaoskal ln s tacimi učnimi pripomočki hočete snovati slovensko srednjo šolo?! „Nov." * (,N o v i c e" in kol o dar.) „Nov." sov istem listu, v kterem oglašajo svojo vabilo na naročbo, zopet enkrat zaropotala nad „Narodom" v maloiti so na prsa trkajo, dasiravno so že tolkokrat molčale na važna naša vprašanja in stvarno nuše popravke. Nikakor bi ne bili v zadregi „Novieara" na zadnji napad odgovarjali. Toda ker smo žo enemu svojih dosedanjih prija-sijo, je bilo tu očividno, da jo umetni razvoj vzvišene tel je v dali častno besedo, da o zadevi, ktero „Nov." harmonije poslušalce jako zanimal ; gromovitu pohvala na koncu bila je izvrstnim glasbenikom dokaz, da jim jo občinstvo iskreuo hvaležno za nenavadni popolni užitek. Moški zbor jo pel Lublerjevo „Očotvinou in Medvedovega „Popotnika" v splošuo ladovoljnost; drugi teb /.borov, v kterem se je še posebno odlikoval teno-rov solo, moral se jo celo ponavljati. Hvale vredno je pred vsem, da so bili zbori, kar se je natanko čutilo, vestno iu marljivo naučeni; srčno nas veseli, du se bo petje v čitalnici kakor kaže pod vodstvom g. Valente spet ojačilo in povzdignilo. Gosp. Meden je bil tako prijazen, da jo mestu zbolelo pevko prevzel eno točko iu kakor zmeraj z občno pohvalo rešil svojo nalogo, O gosp. U a v nikar j e v e m berilu poročati no more biti naša reč, o tem bi bilo treba slišati — žensko razsodbo, kajti g. It. je bral M0 ženstvu" ; nas ne mika ut i kal i se v to, zato samo omenimo, da jo bilo berilo osnovano po idejah slavnega francoskega pisatelja M i c h o 1 o t a. Sklop besedi jo bila glediška igra „Kovač". V pretres igrice se tu no bomo* spuščali. Naj več škodovalo jo skupnemu vtisku predstavljanja to, da „Trinee", kterega prvi nastop smo tako radostne* pozdravili, ni bil kar nič kos svoji nalogi; ostalo tri osobo so bilo popolnem na svojem mestu — piezah gospodičini, ljubeznjivi sestrici V e I u n š k o v i ste občinstvo v pravem pomenu besede očarali. Starejša med njima je ta večer prvikrat na oder stopila in v vsem obnašanji, posebno pa šo v deklamovanji pokazala izreden talent; mlajša imela jo manjšo nalogo, ktero je pa ravno tako odlično izpeljala. V veči nalogi videli in občudovali smo gospudičino pri besedi dne '27. novembra, pri kteri je v igri „Gradiček" debutirala ter z izbornim igranjem in s cvetočo, elegantno prikaznijo vsa srca ogrela. — Pri tej priliki si ne moremo kaj, da bi ne opazili, naj bi gg. režiserji čitalničnih predstav ua to gledali, da se vsak dobro nauči svoje nalogo, sicer lebko eden sam pokoplje vso igro. * (Naša ljubi i s k a „S t u d i o n b i h 1 i o i he k") j i prava mačeha slovenskemu in slovanskemu slovstvu, kajti po knjigah, ki si jih vsako loto nakupuje, vidi se, da tudi ona delu najbolj le „ad majorom Germaniae omenjajo, dalje niti no govorimo niti se braniti hočemo, ker nočemo prati ljubljanskega umazanega perila in tako „Nov." dajati priliko, da bi po Kostino oči proti nebu obračalo in kričale o slovenskih „Tagblatovcih", pustimo jim radi zadnjo besedo. Samo glodu osebnosti, k t ere so , Novice" za lase v svoj zadnji list prineslo, hočemo opomniti) »Duo dum nou faciunt idem, non osi idem" — in prosimo naše in Novične bralce, naj bero prof. Sumanov govor v zadnjem „Gospodarji" in pa Kostino govore v ljubljanskem katoliškem društvu, in prepričali se bodo, kako malo je opravičeno „Novičino" očitanje. — Kdo „9taro pesem gode" in kdo jo nov V Ali tisti, ki piše o dnevnih dogodjajih, ali pa oni, ki pogreva staro adresno debato kranjskega dež. zbora in v očigled sedanjim dogodjajom svoje predele polni s Kluuovimi ostanki? — na to naj si umni ljudje sami odgovarjajo. — Uiti v inalostih velikim, prepuščamo brez premisleka drugim. * (N e k a j za naše domače narodne nasprotnike.) „Zatočnik" je iz našega lista povzel obširni članek „Jugoslovanske zveze" in na koncu pristavlja : „Ta članek smo povzeli iz „Slovenskega Naroda", ki se s pohvalno gorečnostjo in točnim poznanjem hrvatskih odnošajev enako bori zapravo trojedne kraljevine, kakor tudi za pravo svojo ožje domovine Slovenije, ter odločno zastopa obeh interese in prihodnost v njih državnem edinstvu. Zarad topa izrekamo v imenu vsega našega naroda svojo zahvalnost temu svo-jomu tovarišu in prijatelju." — * (N o v č a s n i k.) Da hi aloveuski otroci imeli zopet svoj časopis v poduk in zabavo, namenil so je g. Ivan Tomšič o novem letu izdajati ilustriran časopis za slovensko mladino pod naslovom „Yrtec," ki bo do-našal kratke povestice podučnega in zabavnega zadržaja, zgodovinske, prirodopisne in natoroznaoske spise, prav-lieo, zastavice, rebuse, številne nalogo , otročjo igre, pesmi iu kolikor bodo mogoče tudi muzikalne priloge. „Vrtoc" bo izhajal za zdaj lo po enkrat na mesec, in sicer l.dne vsacega mosoca ua eoloj poli z najmanj dvema ali tremi podobami. Ako se pa število naročnikov toliko namnoži, da bi bilo mogočo list dvakrat izdajati I v mesecu, rad bodo to storil pozneje izdatelj. — Na- gloriam." Da morebiti kdo ne poreče, da nam pa lu spet narodna 6trast pero vodi, postrežemo mu s števil- ročnina mu jo za celo loto 2 gld. 40 kr.. za pol leta kami. Imenik knjig za leto 1870. kaže kupljenih knjig 11 gold. 20 kr. Po poŠti za celo leto 2 gold. G0 kr., 334 in 160 zvezkov v znesku čez 650 nemških tolarjev, za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina naj so blagovoli naprej pošiljati pod naslovom : „Ivan Tomšič-, učitelj na c. k. vadnici (kapucinarsko predmestje št. 52) v L j ubij an i." * (G. Matija M a jar,) znani slovenski pisatelj, se jo prostovoljno odpovedal svoji fari na Zilskena in se bode podal na Rusko, od koder je dobil lepo in častno ponudbo, naj prevzame filologično stolico. Nekaj tednov so hode še mudil v Celovcu, potem pa se odpelje v Rotijo. Želimo mu sicer ?. vsega srra smčuo pot in mnogo vspeba , a vendar ne moremo zakrivati bridkega čutila, ki nas vselej obhaja, kader Čujemo, da naši delavci zapuščajo domovino, kjer je toliko ledine in — lenobe. * (Iz Celovca) se nam naznanja, da se bede tamošnja čitalnic* zopet oživela. 14 t. m. so se v ta namen zbrali celovški rodoljubi v gostilnici pri „belem iagnjetu." Nadejajo se mnogo udov in hote skrbeti za veliko število slovanskih in drugih noviu. * (.Trdnjava.") Odbor političnega društva »Trdnjava* je v svoji soji 7. t m. sklenil. da popolnoma pristopi k jugoslovanskemu programu izdelanemu v Ljubljani, ker je tudi on prepričan, da ne ako se drobimo na male kose, ampak da le združeni moremo dohiti svojo samostaluost in napredovati v viaceOB oziru. Glede* udeleževanja pri ljubljanskem shodu -o se nam obljubila pojasnila, ki bodo sicer /Tagespoština* poročili čisto čisto na laž postavila, ki pa v drugem potrdi nošo .'o enkrat iz rečeno Bumnjo, * (Nižje mera t ve h l i p o 1 j e m n r s t v o) se mumije knjiga, ktero po pi b ■ i Ivano Tnsoko v Zagreba iz brvaskegu poslovenjeno, delottta pa tudi oredelano bode de" dni odbor ns iritto dal za deželno gozdarsko Solo v Sneperkn Ker pa praktičan geometrija, razjasnjena s 106 merjalkimi podobami vsakemu umnemu gospodarju kmetijstva mnogokrat prav hodi. ako si sam zna izmeriti njive, travnike, gozde, naj si bodo ravni ali bregoviti itd , in ker tudi kaki drugi šoli utegne ta knjižica pripravna biti, je deželni odbor sklenil, jo v več Vtisih na svetlo dati, da po nizki ceni na prodaj pride. l,i«. nnion-radir-gnmi zu svinec in tint.. . i; Najlepše i * r e z a n i p e <"• u t i 1J , 80 , 10 25, i 30. n č- pisaruc in 6 f. 50. Geslo kupčije: Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro hlngo. urade, I šk. t najfinijem izrezom p i s a v o. dom f.o kr I . pečal la krasno finim mastjo in ioetom i F, 50. £Ss7"~ Najnovejše >t ampilijc samooma kalniec naplavijo 1000 iztisov, ako ie malina samo enkrat namoči , najprikladneje za Nepokonoljive elastične t u hl i ee za računanje po 6, 10, 15, *.?o kr. i'SsaT" Najlepše karte za god in g r at lila t: i je, krasno izdelano po S, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 30, 30, 40, 5 0 kr. aWF" mape "^fcE majhne, OSmerne brez oprave 8 zaporieo f, 1.20, 1.50, 1.80. Tako v. vbo opravo po f. 2., 2.60, Zunaj in znotraj umetno izdelane po f. 3.50, 4, 4.5.u V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, '-' 50, e vso pisno opravo po i. ;!. H.50, I, Urael i i'delane do t', -i.50, 0, 5.50. iajfP"" refiatne marko za pisma, ktera so zarad svoje prirodnosti i pene in varnega zapi-ranjo boljo, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, Imenom, mo- , krona velja 80 ki i s o k o i z ti s n e ii i tisk skalijo. črkama si nograinom, oOO mark po gld !.:.o. ionu mark bimi gld. . Id. 1.80. Pa p u te rije. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 26,35, 50, <»0, 80 k., gld. 1. jJBy* Praktično dober kup darilo je nova pismi garnitura iz vlitega bronsa, sestavljena iz 10 kosov: 1 tintnik, 1 peresni roč-nik, 1 pe/.a, '1 pisna svečnika, I termometer, 1 ročen svinčnik, I skatliea za netilo, 1 obrisalo, I obešalo sa kinč ali aro. Vse prav krasno izdelano iu velja samo 3 gld. Najbolj" rrtavno orodjo. 1 škatliea mo kr., gld, 1, 1.20, 1.60} 1 škatlica popolna gld. 1 ko, a.r>0, 8, I firtavnik 30 kr., 1 oirkelj, majhen, 30 kr., velik 40 kr. Globam po 50, 80 hr., gl. 1, 1.50, 2,::. Škatlice s tušoni, napolnjene /. najlep. medenimi barvami po kr. 80, 50, 80, 1, 1.50, 2. Listnice lejie po kr. 10, 15, v usnji kr. 25, 35, 50. Najlioeji pečatni vosek z vonjavo, redeč po kr. h, l", itVVsten v raznih barvah |io 10 kr. Novo i / na j tlo n tintni prah, kteremu je treba saino vode primešati, da se dobi najbolja leskeča tinta : skatljieu po 20 kr. Ba^r I/, gledi za navadne in kali-gra lične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit male oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike oblike s 80 krasnimi pisavami 0"5 kr. — - Izgledi hitro n Mirili se risanju, ni|novejša metoda, za za- četnike 10, 15, iu diletante 26 kr. v različni i/.birki 1 sešit Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri A. KriV«:!iiiaii-ii. 1'raterstrasse Nr. 26. Ud«telj m vrednik Antnu T. -n.■> Lsetuiki Dr. Jo*.* V^Mnjnk In drn^l. Tinlrar: i Jamachtts