Stran 213
Kmetijstvo.
Letošnja zima in njen vpliv na vinograde.
Letošnja zima bila je izvanredno ostra in dolga. Zato so pa tudi njene posledice izvanredne. V mnogih krajih pozebli niso le orehi, marveč tudi drugo sadno drevje. Pozeble so breskve, marelice, da še celo hruške io jablane. Posebno žalostne posledice letošnje zime vidimo pa po vinogradih. V nizkih legah so trte jako močno pozeble, v višinah ne. Stare necepljene so razpo-kale v starem lesu. Počrnela so jim na mladikah očesa, pozeble so pa tudi mladike same. Kaj čudno pri letošnjem pozebljenji še prav mladih cepljenih trt je pač to, da so jim pozebla najspodnejša, najnižja očesa, izven snega ostala pa niso pozebla. Še bolj čudna prikazen pri letošnji pozebi še prav mladih cepljenih trt je pa ta, da so pozeble podlage same, ne pa evropski del trte. Tako pozeble so večinoma šele v lanskem in predlanskem letu zasajene ali zagrubane gepljene trte. Že celo velja to o trtah, cepljenih na rupestris podlago. Tako pozeble trte so v evropskem delu večinoma nepozeble, pozeble so pa tikoma pod požlahtnitvijo, in naj si bodi, da so bile čez zimo z zemljo zasute. Vse te prikazni nizkega pozebljenja spričujejo, da je bil pač vzrok pozebljenja sledeči: Ko so bile v februvarju trte zametene, pričelo je deževati. Dežnica in snežnica, stekla sta se dol k zemlji, katera je pa zmrznjena bila in tam spremenila se je s snegom vred v led, kateri je trte dlje časa obdajal. V ledu so pa trte seveda morale pozebsti. Sicer je pa ravno po letošnji zimi dognano, da je rupestris podlaga, bodi si že metalika ali pa montikola, za naše podnebne razmere preobčutljiva.
Zanimivo je zvedeti, katere na ameriške podlage cepljene evropske vrste so najmanj pozeble. V tem oziru podaja vinograd grmske kmetijske šole v Cerovcih pri Smolinivasi najboljše podatke. Tam se kaže, da nista zelenika in laški rizling čisto nič pozebla, žametasta črnina pa le prav malo. V ravno tem vinogradu se skazu-jeta tudi španjol in beli burgundec proti zimi le prav malo občutljivi sorti. Žal in zopet žal, da se je pa kraljevina kaj občutljivo pokazala, kajti ona je grdo pozebla. In to ne ravno v nizki legi, ampak že precej v višini. Kaj občutljivi sta tudi modra frankinja in portugalka. Ker novi cepljeni vinogradi že kar strašansko dosti stanejo, kazalo bode pač, glede izvolitve sort pri cepljenju se tistih držati, katere so letošnji zimi dobro kljubovale. Cepiti bode torej kazalo zeleniko (dasiravno so ji nekateri strokovnjaki jako neprijazni) žametasto črnino, italijanski rizling. Sicer treba pa vedeti, da je letošnja zima tudi po drugih vinorodnih deželah tako nemilo gospodarila kakor pri nas ali pa še veliko hujše. Tako je č tati po časnikih prežalostna poročila iz Italije, posebno pa iz južnih Tirol, da so tam trte večinoma vse mrtve. Močno
Stran 214.
tožijo o pozebi tudi   po   Ogrskem, Nižje  Avstrijskem  in
Štajerskem.
Vpraša se tedaj, kaj početi s cepljenimi trtami, katere so do tai, torej do ameriške podlage pozeble? Take trte kaže koncem maja odkopati, da zaženejo iz tal iz zemlje, in tako nastale poganjke oziroma mladike treba prihodnje leto nizko pri tleh cepiti. Najbolje bode pač pozeble trte odkopati, njih iz tal zagnane poganjke letos pri miru pustiti, drugo leto na palce (čepe) rezati, in na palcih nastale poganjke prav nizko pri tleh na zeleno cepiti.