Nr. 7. Celje, 8. aprila 1883. Kmetski prijatel. ger Bttumtfminb. Izhaja vsako drago in čcterto nedeljo v mesca, in košts | Rokopisi se nazaj ne pošiljajo, nefrankov. .a pisma se ne s poltnino vred za celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, za pol sprejemajo. leta 80 krajcarjev. I Za oznanila se plaea za navadno versto 8 kr. Denar za naroiilo kmetskega prijatelja prosimo pošiljati v gosposke ulice številka (Herrengasse Nr. 6.) Kmetski zbor. Večkrat ie smo opomnili, koliko prida bi imelo združenje kmetov med sabo za kmete, iivimo v času v kterem se pravi: .Pomagaj si sam sebi!* Danes vam prinesemo poročilo o zboru kmetov v Weitz-u. kterega smo vzeli iz štajerskega kmetskega časnika (Steierische Bauernzeitung). Iz izverievanja zbora, iz govorov, kteri so bili deržani pri tem zboru, naj si sklepajo naii limetski prijatelji sami, koliko vredni in koliko podučljivi so taki zbori. Naš sodeieljan deržavni poslar.ec Posch ne dobi samo od štajerskih kmetov, kteri ljubijo napredek, in so ga volili, sposobne časti in spoštovanja, temveč čislajo ga tudi v deržavnem zboru, kjer sedi na levici in se poteguje odkritoserčno, pošteno in pogumno za svoj stan. Kmetovalec Posch je bistra glava, in ima serce za svoj stan. S premislikom in veseljem berite ljubi kmetski prijatelji besede svojega gornoštajerskega kmeta, kteri svojemu stanu že več let pomaga ne samo z besedami temveč tudi v dejanji! Poročilo o kmetskem zboru. Zbor v gostilni gospodo Haasa v Weiz-i obiskalo je 200 kmetovalcev, predsednik, deržavni poslanec gospod Alojz Posch, pozdravil je došle ude in njemu enako misleče može, ter razloiil jim je namen društva. Javna vprašanja naj bi se ne obravnavala po ošterijah pri pijači, ali tiho doma pri svoji druiini, temveč v javnih od postave dovoljenih zborih, ker po tem načinu dobijo ielje ljudstva večjo veljavo. Vlada je sperva spoznala kmetska društva na gornjo Avstrijanskem za društva deržavi nevarna; na energično interpelacijo (vprašanje), ktero je stavil gospod Posch voditelju vlade, izrekla pak je pozneje, da ne misli skrajšati pravice prostega zborovanja kmetom. Po tem se je napravilo na zgornjo Avstrijanskem kmetako društvo, kteremu giitr 33aurrnt>trfammruttq ; Jüiebtr^olt haben mir auf bie 9lü(}lid)feit I)ingr-roiejen, bit bie Vereinigung son Sauern tur jie jelbjt l)at. fflir leben in einer jjeit, wo e« fieijt felbft gelten. Jpeute bringen mir einen ber „«teirijdien Sau= trn jeitung" entnommenen Serid)t über bie Serjammlun; brž Sauernbereine« in ©ei®. Äu« bem ©ange ber Ser$anblung, au«t ben Sieben, bie gehalten roorben finb, mdgen unfere greunbe felbft ben «err 9leid|«rat!jabgeorbneter 'fojd), geniejjt nid)t nur in £teiermarf bei feinen fortjdprittlid) geftnnten SKitbauern bie t)öcf)jte adjtung, fonbern man jollt ihm biefe aud| im 9tei<$Srat$e, roo er auf ber I „linfen" Seite jifcenb, für feinen Stanb mit Offenheit, Sieberfeit unb 3ftut§ eintritt. Jöerr Sauer ^Sofd) ift ein geller ftopf, ber ein ,(jer$ für feinen Stanb bat. (Sr= bauet 6udj, liebe greunbe am üanbe, an ben ©orten ©ure« oberfteirif^eit vStanbežgenoffen, ber feit ^aS)xen nic^t nur mit ©orten, fonbern mit Traten fiilft! Die Serfammlung im ©aftbaufe be« fterrn ftaa« in ©eij roar oon 200 ©utübejigem befugt." Der Ob= mann, Jjjerr Jteidižratljabgeorbneter äloi« '^ofcfi, be-. grüjte bie eridiienenen TOitglieber unb ®efinnung«ge= nofjen unb erläuterte ben ,3»eat in Cberöfterreidi anfingli^ bie Serfammlun= gen ber freien Sauern für ftaat«gefd$rlid| ertlnrt, in golge einer energiföen Interpellation be« {lernt an ben Üeiter ber Stegierung Ijat biefe jpdter erflärt, bafj rie nid^t baran benfe, ba« gefefclidj ge»dl)rleiftete Berfammlungäre^t ber Sauern ju fdimSlern. Daraufhin fiat fid) ber Sauernftanb m Oberöfterreid) organifirt unb ber bortige Serein, belfert ©jrenmitglieb i'ojd) ift, jd^lt jegt f$on »j.'.uo üüitglieber. ber fteiriför Sauemberein $at fi$ bisher immer innerhalb ber befte^enben gefe$li$en ©renjen ge= galten, er »urbe in feinen bi«^ertgen Scrfammlungen audj niemal« auf ©runb be« ©efefce« beanftnnbet, unk e« wirb aud) getoifj in 3u'unft notl)»enbig fein, je gospod Posch častni ud, in ktero šteje do sedaj ie 6500 udov. Tudi štajersko kmetsko društvo se je deršaio do sedaj vedno po postavi, v zborih se mu do sedaj ni še nikolj postavno opoviralo, tudi upamo da v prihodnje ne bo treba postavno društvu pod-stavijati nog. Treha je, da stan, ki je še obilen na Štajerskem, zmanjšuje in peha pak od dneva do dneva zavoljo slabih razmer, potegne se za svoje potrebe sam, da pove v javnih zborih kar ga tlači in kar bi mu bilo treba v poboljšanje svojega stanu, da se njegove želje nazn&nijo tistim zborom, kteri so poklicani spolniti želje deržavljanov. Kakor se godi posamezni palici, ktero lahko vijemo ali celo prelomimo, če pa je več palic v butaro zvezanih in jih nikdo ni kos prepogniti ali celo zlomiti, ravno tako godi se z društvi. Posameznega človeka ne poslušajo, ja zgodi se, da se mu izbijejo njegove misli iz glave; celo društvo pak, kjer je mnogo kmetovalcev skupaj spravi svoja tirjanja v veljavo, pri tem pa še drug druzega poterjuje v svojih dobrih mislih in namenih. Štajersko kmetijsko društvo bo imelo vedno dnevna vprašanja pred očmi, odborniki se pa dajo tudi radi podučiti, ne mislijo da bi se ne mogli zmotiti,temveč želijo spoznati želje svojih družbenikov po celi deželi. Oospod Hofer iz Seiersberga govoril je o političnem in gospodarstvenem stanji kmetskega stanu. Ker je kmetski stan pokazal dovolj moči, ko se je odpravila podložnost tega stanu, vlada mu je začela nakladati leto za letom novih davkov. Pred vsem imenovati je davek od dohodkov, potem pride .prostovoljno posojilo" ktero je prav za prav prisiljeno. Ker pa kmetje radi darujejo za deržavo, posrečilo se je skupaj pripraviti potrebnega denarja. Poznej dovolilo se je uradnikom in vojakom, kteri so v svoji gorečnosti preveč podpisali, znižati podpisani denar po družinskih razmerah. Po tem prišla je leta 1859 vojska in ta papir ali dolina Sisma zgubili so skoraj tretinjo veljave. Kmet je al do tega časa skoraj petdeset milijonov za oproščenje grunta, za davek od dohodkov in za večino nacijonalnega posojila. To pa je vse zginilo. Potem so prišli časi, ko se je postava proti vohernikom odpravila. Denarna stiska, ktera je pripravila ažijo za srebro tako visoko, da ni za misliti, pripravila je tudi domišljeno vrednost naših posestev pri cenenji ali prodaji ravno tako visoko, in stroški za premenbo posestva morali so se plačati po taisti ceni; obravnave zapuščenja so se trajale po ti ceni, in še sedaj, ko nima srebro nobene višje veljave več, jemlje se za plačilo davkov še vedno tista vrednost. Če pa se je veljava denarja povikšala za 30% so posestva za tretinjo manj vredne; k tem pa pride še dandanašni ker- 1 brni Seteine früfltl unter bi« JÜBt ju werfen. ©i ift I notbwenbig, bafc ein Stanb, bet in Steiermarf noafteii fommen, bie be= rufen finb, benfelbtn ju entfpreeben. ©erabejo, mir ein einzelner Stab nad) belieben f^in- unb btrgebogen unb fcrr $iojer au« Seier«berg fprad) über bie poli= tif letmi pu čave bliščijo se sedaj cveteče livade kmetsko blagostanje pa se je vender zmanjšalo. Ce se bo godilo tako, mora vsak moi obupati; on pozabi na svojo moško veljavo, in štajerska beseda po tem takem ne more več imeti svojega zaupanja. Kolikokrat sem čul po ptujih deželah: „Štajerc je pošten moi.* Koliko naiih sodeieljanov pa je, kteri sedaj pri visokih davkih ne morejo deržati dane besede, ter ne morejo pladati, kar so obljubili. Deleinost delovanja pri javnih delah je opeiala. Kolikor bolj so se iupani trudili, delati za blagor svoje občine, toliko več dela se jim je nakladalo, zdaj pa je treba volilce vlačiti k Volitvam za lase, in revni volile' pladajo rajše po postavi določeno kazen, kakor da bi prišli k volitvam iupana. Koliko smo se morali učiti, in kako so nas molzle stranke! (Dobroklici od nazočih). Ali pa se sedaj ne zaverie vse to, kar se je storilo popred dobrega, ali se moi ne preganja, ki bi rad stal na svojih nogah, ki bi rad ravi.al po svoji vesti, na take načine, da se to ne sme imenovati po kristjansko! (Živahni dobroklici!) Če bi bili mi imeli leta 1850 to znanje, kakor ga imamo sedaj, bi se ne bilo zgodilo marsikaj. Ža to spoznanje zahvaliti pak se moramo liberalni stranki, ktera nam je dala prosto iolo. Kake so bile iole popred P Reklo se je otroku, ni treba več, da le zna svoje ime podpisati, in da ve koliko je trikrat četiri. Gospod Hofer nadaljuje, da moramo biti veseli nove iole, ktera uči mladost kar mora vediti moi. Če ne bomo napredo\ali, bomo danes ali jutro drugimu olikanemu stanu v smeh, in naredijo z nami, kar hočejo. Ravno sedaj borujejo se zopet zoper naio šoln; nam pa bi bil čas, in naša dolinost naznaniti skupno in odkritoserdno, da hočemo imeti sedajno iolo. Potrebna oproičenja naj bi krajni šolski svet smel dovoliti (Bravo ! to se je ie tako dobro izkazalo!) otroku pak, ki je ukaieljen naj se ne jemlje priloinost učiti se kaj koristnega, iola je nar viija čez vse in perva za iivljenje. Če se pravi, da je omika zlo, in da je postal kmet sla-beji, odkar bere časnike, odgovoriti se mora, da bi bili potem takem učeni moije in učitelji ljudstva nar bolj pokvaijeni in nar slabii. (Živahni bravoklici). Koliko pa se vender moramo mi ie učiti, da se bomo pripravili skos svoje iivljenje enako drugim narodom ! Naše geslo je, sklene govornik : „Daj Bogu, kar je Boijega, cesarju, kar je cesarjevega! Boj se Boga in druzega ne ! (Dobro). Ljubi Boga čez vse svojega bliinjega langen. ®r 1)« bit £anhmirtyf$aft serbefjert; mo nor oieqig Jahren iöüfteu mann, fjat er bie fünften ,jlu ren geftyiffen unk kod) ift fein iüo^ljtanb gefunten. Unter ioldjen Umjtänbrn muR öerjraeiflung ken Wann erfaffen; tr DtrgiRt feine Wannrtroürbe unb bae ftei= rifdje iüort oerliert feinen iö(rt$. ±tlit oft $abe idj in ber ,*rembe ba« ebrenbe ^eugnig gehört, ber Steirer ift ein bieberer Wann. Unb mie oiele «tankeegenoffen find je(jl burd) ben übermäjjtgen «teuirbrud auRer «tank gefegt, iljrem itforte, tyren Seipflidjtungen nadnutom= men. Die Ufitroirfung an öffentli$en Sngelegen^eiten ift erlahmt, tif Wemeinbeooriteljer, je me$r fie jid) be ftrebten, für ka« öffentlii^e -iöo^l ju Birten, ^aben um fomefcr ©efd>äfte anfgelmrket erhalten, unb jefct mu» man ju ben 'Wollen bie liä^let beinahe bei ben paaren ^erbeijie^en unb nid)tbemittelte ©runkbeftfer (afjlen oft lieber $re «träfe, als kajj fie jid) ju (Semembeoorfte l)etn mahlen lafjen. iGtldjc £d|ule ^aben mir burdjmad)eu müjfen unb nie iiitb mir oon gemifjen Parteien ausgesogen roorken! (Sei all.) ffiirb je$t nid|t Alles oertoorfen, mas früher ©utri gefdjaffen mürbe, mirb ni<$t »er Wann, ber auf eigenen jÜRcn lieben unb fein gut.« SRed>t felbft Der festen raill, anf eine äöeife befefjbet, bie man nidjt löb-lidl unb ni$t $riftli$ nennen tann > (Setyafter Seifall.) ffiären mir im _3af>" 1850 auj bem fünfte ber (h fenntniR geroeien, auf im mir (jratt finb, fo märe Wandje« ungef$e$en geblieben. Diefe ©nfidjt unb Gr fenntniR &aben mir aber ber liberalen Partei ;u t>er= banten, toeldje uni bie freie 3ct|ule gegeben bat Wir aar bie St^ule früher? Ha jagte man, ba« Jtinb brauet nidjt me$r als feinen tarnen ;u fd>reibt:n unk ju miffen, miebiel a mal 4 fei ffiir galten allen ©runk bie freie £djule p begrüben, toeil fie ker ^ugenb le^rt, toai ber Wann im praftiföen geben miffen muR. ffleim mir nierabmmkerung ker ®<^ul> pa, kakor samega sebe ! (Dobro). Potem pojasni gospod župan iz Weiz-a, da konservativni pravijo nova šolska novela (pristavek do postave) ima namen pomanjšati šolske stroške, pri tem pa se je vender napravilo na Češkem mnogo srednib šol in v Pragi celo češka univerza (višja šola). Deržavni poslanec Poscb govori: Vsaka vlada do sedaj je obljubila kmetovalce rešiti iz nadloge, deržala pa do sedaj še ni nobena vlada svoje berede. Tudi sedajna vlada, bojevajoča se proti poprej sni , obljubila nam je poboljšati vsa zla, ktera je brez vsmiljenja razkrila, če pride do deržavnega kermila; obljubila nam je lepo ju-trajno zarjo blagostanja. Kaj pa se je do sedaj za nas naredilo f (Klici: Nič!). Različne postave so se napravile, gruntni davek se je prenaredil, pa tako, da se kmetu s tem ni pomagalo. Tudi druge postaje so se vpeljale. Da bi se ne pilo preveč žganja, vpeljali so Sostavo za prodajalce žganja. Pa ravno, kakor pri rugih postavali, vtisnil se je tudi pri ti postavi stavek, kteri določi, da ravno tista dežela, ktera je bila primorana prositi za postave zoper pijanost, plača samo polovico odločenega davka. Ali se je morda poboljšalo kmetskemu stanju blagostanje po noveli za deželno hrambo P Ta novela daje posebna oprošcenja teologom (seminaristom, ki študirajo za duhovne) nikakor pa ne kmetskim sinovom, kteri morajo sedaj iti na vojaško vizitirengo še v četertem K tu. Jaz se bojim, da se ne bo v prihodne vzel iz pervega letnega reda nikdo v vojake, ker pamet dandanes kraljuje za vse namene, ker bati se ni treba, tla bi jim utekel mla-deneč, zasačijo ga še zadnje leto, ko je že motda 24 let star. Če je to kmetskemu stanu prid, naj rai-sodi vsak kmet sam. Pri novi postavi za hišne davke so se pritožili ravno tisti poslanci, kteri so glasovali za to postavo, da se preveč ostro po postavi ravna. Jaz nisem glasoval za to postavo, ker ne dam rad drugemu noža v roke, kteri bi ga gotovo porabil raniti mene. Uislim, da ni moško sovražniku izročiti orožje in ga prositi potem milosti. Milosti prositi štajerskemu kmetu ni dostojno, to mu bi bilo sramotljivo. (Dobro!) Po novi postavi pa mora plačati revni kmet od svoje revne koče ravno tako davek kakor bogatin od svoje palače. Pri volitvenem redu pa je drugače, tam ima 200 g ldinarjev davka od plemenitaša ali velikega posestnika večjo vrednost za deržavo, kakor 500 goldinarjev od navadnega moža. Če se dajo posebne pravice, naj se tudi tem pravicam .enake dolžnosti naložijo, to je rav-nopravnost. Če se nadalje misli, da se bo prišlo slabostanji kmetov okom, če se prepove deliti kmetska posestva med sinove in se napravijo tako imenovani lidejkomisi, pri kterih mlajši sin je izklučen od podedovanja, j.,z nimam enakih misel. Mislim, da se misli ravno en del j foften, inbcm (r barauf fjinnieift, mir gleichzeitig in men eine Štetje neuer SRittelfchulen gefehaffen unb in Srag eine jioeite Unioerfität errichtet wirb. 9teien, hat "tau einen Paragraph eingeschoben, wonach gerabe ba«jeitige Sanb nur ben halben Steuerfafc zu leiften hatte, in welchem man ^Wei 3ahrc »orher ein eigene« Irunfem heit«gefe(} einzuführen genölhtget war. Ober hat man burih bie 2BeIjrgefet}nooeUe bic materielle Sage be« Sauernftanbe« gehoben? ®affelbe enthält t*egünftigun= gen für bie Theologen, aber nicht für bie Saueru, welche nun auch n°(h ker sierten aiterSclaffe herangezogen werben. fürchte, baß, Wie man ja überhaupt poli« tifch flug ift, in ^ufuuft bie erfte SUteržclaffe überhaupt nicht fehr ftart heranjiehen wirb, weil mau fie in ber Bierten Glaffe ohnehin hat. Oh ein folget ^uftanb für bie materielle Sage be« Sauernftanbe« oortheilljaft ift, ba« mčgen Sie fich fctöf* überlegen. Sei ber neuen $au«claffenfteuer (»aben gerabe bie Sertreter jener 8än--ber, welche für ba« ©efefc ftimmten, fich übtr bie ftrenge ©onhljabung beffelben befdiloert. 3">rlte Ütr™ Organen ba« ©eft in bie .ftanb gehen will, welche baffelbe gegen mich au«nü|jen wollen. e« nicht für männlich, 3emanbem ba« ©eft in bie ©anb ju geben unb bann um ®nabe ju bitten. 35a« Sitten um ®nabe ift be« fteirifchen Sauer« unwürbig (Seifall). Jiact) bem neuen ©efefce foll ber ärmliche Sßohnraum be« Sauer« gerabe fo bejahten, wie ber Saal be« fürftlichen ^alafte«. aöenti e« fich äber um ba« iöaljlrecht hanbelt, ba hat man Unterfd^iebe gemacht, ba finb bie 200 f(. Steuer eine« lanbtäflichen Sefifet« mehr Werth für ben Staat al« bie 500 fL be« Plebejer«. SBenn man Sorrechte einräumt, bann foll man biefe Sorrechte auch auf bie Serpflichtungen auSbehnen. äBenn man weiter« glaubt, burch bie Hufhebung ber greitheilbarfeit unb (Einführung be« ©Sferechte« ber (Snterbung ber jweitgebornen Rinber unb Schaffung bäuerlicher gibeicommiffe ben ootl«mirthfif gegenwärtige 3tegie= rung hat un« (Urunbbejifcer ohnehin jdjon mit ber Žr= hö^ung ber Örunbfteuer, ber (ikbäubefteuer, ber ^>etro= leum unb Äaffeefteuer, foroie ben übrigen Lebensmittel= feuern berart in bie .flöhe geichraubt, baß es taum möglich erfchetnt, roie ber Wrunbbefiper unb ber tleine Werocrbämamt biefelbe noch erfchroingen tann, jeft foll nun noch «Um bem bie ßrroerbfteuer, bie (jinfommeiifteuer unb eine Serfonal=gintommenfteuer fommen. (Sin Wrunbbefijer, ber fünftighin fem Juhrtterf, welche« er nicht nur allein für fidj benüft, (um Anbaue bei feinen Radjbarn, v1 £">!(=, "Material urb Schutt: fuhrroerf berroenbet unb jomit einige (Bulben oerbient, unb bie« al« Rebenbefchäftigung gilt, roirb eine grtterbft. unb überfteigt biefer Cerbienft bie Summe oon 400 fl., eine 6infommenfleuer zahlen müffen. Rath bem (fr»erbfteuer<(Snttturf II. (SL toirb jeber JHenftbote, ber einen 3<»$<*«lohn bon 100 fl. ober einen 2Ronat«ü>hn oon 8 fl. 50 fr. nebft Verpflegung t)at, ein Arbeiter, £>anbwerf«geieUe, Commi«, ber einen SBodjenlohn über 2 fl. nebft Serpflegung hat, eine 8r= roerbfteuer jahlen müffen, unb ber ©runbbeftjer ober ber Sienftgeber ift e«, ber für feinen -Sienftboten ober Arbeiter bie Steuern einzuzahlen h«t. freilich bleibt ihm ba« Red)t, biefelbe bon bem Sohne abzuziehen, allein zu roa« wirb ba« führen? 6« wirb nur bie Arbeiten ber= theuern. Orbentliche, braue Dienftboteu, bie jeft ohnehin fd)on feiten finb, wirb man beffer (ahInt müffen unb ihnen bie Steuer einlaffen; bie meiften aber roerben fidj in (ein Dienftoerhältnijj einlaffen, weil fte Tief) al« tag= löhner ber Steuerzahlung leichter entziehen tönnen. 3ch befürchte fonach, baß burdj biefe oon ber Regierung beantragten Steuern bie @runbbejt$tr forooljl al« bie meiften tleinen ©eroerb«leute nach unb nach otr: armen unb fomit total ju @runbe gerichtet »erben unk erachte e« al« meine Sticht, tjeute idjon, nachbem e« noch 'f an Me maßgebenbe Stelle hfraniutreten, folgenben Antrag einzubringen: Der Serein«au«fchug »erbe beauftragt, eine ^Petition an beibe Käufer ju richten, biefelben mögen fit)re Rebenperbienft bat, ftbon 3 ft. 50 tr. grnerbfteuer unb »ielleio vertilo kolo v naš prid. Vpljiv na der-žavne sklepe pa imamo samo tedaj, če podpira naše sklepe velika množica kmetskih udov. Danes že štejemo za ude društva več sto županov in šteje druitvo že 1600 udov, vidili ste d a s upamo po moško razodeti svoje želje tudi nazočim prav ostrim namestnikom vlade. Govornik potem je sklenil zborovanje z kliconi „Živio" cesarju, kteri je poterdil društveno postavo, ktera nam je omo-gjčila zgov riti svoje želje v javnih zborih. Po sklepu zborovanja vpiralo se je 50 nnvih udov v druitvo. treffen. .©ie hoten gefehen, bajj wir unä bei unjeren »rratljungpu Bon feinem anbtren ©efichtäpunfte leiten (offen, als oon bem ber Slüfclichfeit für ben 8auern= ftanb. Sie t|aben gejeljen, bajj mir un« nicht um bie religiSfe Uebeqeugung ber einzelnen TOtglieber fümmorn, unb bajj 3tilcr feiner religiäfen Uebeqeugung na