Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USZJ
Železničarji na branik!
Delavstvo! Nastavljene! Vas pozivajo na solidarnost!
Perfidnost uprave je dosegla višek in sedaj, ko ima moč v rokah, je izigrala železničarje, hoteč jih popolnoma uničiti.
V lanskem zasedanju je vlada podaljšala nestalnost za nadaljna tri leta za vse državne nameščence in edino „Ujedinjeni savez^želez-ničarjev“ je dvignil takrat svoj glas in pozval vse državne nameščence in železničarje na plan v enotno fronto, da odbijemo ta naval reakcije, ki hoče uničiti ne samo uslužbencev, ampak tudi njih družine.
Glas vpijočega v puščavi je ostal naš glas, državni nameščenci so se „vdali v svojo usodo“ z vsemi svojimi stanovskimi organizacijami, železničarske kategorijske organizacije v Sloveniji so kimale z glavo, češ, da za nas ni nevarnosti, nacionalno udruženje pa je dvignilo svoj glas ter izdalo rdeč letak, kričoč proti nam: „Hinavci, lažnjivci“ i. t. d.. Vse to je bilo aranžirano tako lepo, da o kaki enotni akciji vseh državnih uslužbencev ni bilo govora.
Vlada se je zavedala, da so vkljub vsem udarcem železničarji še vedno avantgarda delavskega pokreta, zato jih je v ugodnem momentu ločila od drugih; ko pa je bil čas za obrambo zamujen, je uprava s kolom udarila po njih, rogajoč se jim: pa kaj naredite, če morete, sedaj ko ste osamljeni.
Vladna večina bo sprejela zakon o podaljšanju nestalnosti za železničarje za nadaljna tri leta in omogočila na ta način vsem onim strankam, ki bodo v teh treh letih sledile v vladi, da redčijo železničarske vrste, reducirajo osobje, ugonabljajo družine, znižujejo place, a da obenem s tem popolnoma uničijo naš promet.
Delavci! Ako je nestalnost nastavljenih za tri leta suspendirana, ah se potem sploh more govoriti o stalnosti delavcev? Ali ne vidite, da bodete vi v prvi vrsti ona žrtev, ki bo v tisočih vržena na cesto, ki bo poginjala od lakote in bede?
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije ob 12. uri zopet dviga svoj glas, svari in kliče na branik za zadnje naše pravice, poziva vse železničarje, da nastopijo v enotni akciji, v pošteni borbi za svoj obstoj.
Kdor bo danes stal ob strani, je Izdajalec interesov železničarjev, je izdajalec delavskega razreda sploh.
Kongres delavskih zbornic.
V času od 24. do 26. oktobra t. 1. se je vršil v Beogradu III. redni kongres vseh Delavskih zbornic .Jugoslavije z dnevnim redom:
1.	Splošni gospodarski položaj.
2.	Predlog zakona 0‘ neposrednem davku.
3.	Zakon o stanovanjih.
4.	Položaj delavstva in izvedba socialne zaščite:
a>) splošna izvedba socialno politične zaščite,
b)	bratovske blagajne,
c)	položaj železničarjev,
d)	položaj pomorskih delavcev.
5.	Volitev v okrožne urade.
Cim je »USŽJ« zaznal za sklicanje kongresa, je takoj apeliral na centralni sekretariat Delav. zbornic, da postavi na dnevni red železničarsko vprašanje, da na ta način zainteresira celokupno ostalo delavstvo za težak položaj železničarjev ter si Osigura njegovo pomoč.
Istočasno pa je sklical v Beograd »državno železničarsko konferenco«, na katero je poslal 70 delegatov ter so bili prvič na konferenci zopet zastopani železničarji iz vseh oblastnih direkcij.
Navdušeno je bil pozdravljen od vseh delegatov kongresa s. Stanko, ko je nastopil s svojim referatom o Položaju železničarjev, kjer je na kratko orisal, kako daleč je padlo stanje naših prometnih naprav v teku zadnjih petih let, in sicer iz-Ujučno po krivdi okorelega biro-rafskega upravnega sistema, parti-cnj!S*Ta’ ki vlada na najvišjih me-m ter nesposobnosti uprave. Ne ojimo danes le pred pomanjka-pn„m voz., k* lokomotiv, odpovedjo sameznih vlakov, ampak če bo
šlo tako naprej — pred ukinitvijo prometa sploh. Orisal je slabo gospodarstvo z reparacijami, mesto da bi se nabavile moderne delavnice ter gradili in popravljali vozovi in lokomotive doma, je; uprava jemala na tisoče reparacijskih voz, da je vzdržala promet, razbite vozove in lokomotive pošiljala v popravilo v Nemčijo, Češko, Ogrsko, plačevala bajne vsote, doma pa reducirala delavstvo, povečala brezposelnost ter uničevala domačo industrijo.
Kljub najvišjim tarifam pa je stanje osobja mizerno in pod vsako kritiko. — Izgubilo; je premije, 20od-stotno doklado, ne dobi službene obleke, ne dobi delovne obleke, ni rešeno vprašanje staroupokojencev, miloščinarjev, reducira se vozne u-godnosti, draginjske doklade, ukinja se stalnost im pri vsem tem pa meče tisoče in tisoče delavstva na cesto.
Da pri takem postopanju o kaki produktivnosti delavstva ni govora, je vsakemu jasno.
O socialno politični zaščiti železničarjev ni govora. Državna u-prava je smatrala za nujno potrebno, da odvzame osobju vse, kar so si priborili pod starimi upravami, da odvzame personalne komisije, delavske zaupnike, pusti miloščinar-!e poginjati na cesti, krši osemurni delovnik ter hoče obligatno upehati 16/24 in 24/24-urni turnus. O ureditvi starostnega in bolniškega zavarovanja ni govora.
Edini izhod iz te krize je: odprava partizanstva, protekcije in korupcije, postavitev železniške u-prave na trgovsko komercijehio bazo im s tem v zvezi odprava budže-tav izvedba socialno-politične zaščite
železničarjev; ako pa uprava tega ne izvrši, naj se zaveda, da se bodo desettisočem pokvarjenih voz in lokomotiv, pridružili novi desettisoči, da bodo proge razpadle, da se bo ves internacionalni in tranzitni promet izognil našim mejam in da bodo deficiti v železniškem ministrstvu presegli milijarde.
Z burnim aplavzom je bil sprejet ta referat in kongres Delav. zbornic je obljubil, da bodo posvetile vse Delavske zbornice železničarskemu vprašanju največjo pažnjo ter nas vsepovsod podpirale.
Kongres je tudi soglasno usvojil naslednjo1 resolucijo, katero mu bo služila; kot program za delo v železničarskem vprašanju, tako da borba USŽJ ne bo več osamljena, ampak se bo za iste zahteve borila tudi najvišja delavska instanca — Delavska zbornica — in potom njih ves ostali delavski razred.
Resolucija.
Na kongresu Delavskih zbornic zbrani delegati po zaslišanju referata o položaju železničarjev ter Stanju prometa sploh, konstatiraj o, da;
1.	veljavnost zakona o zaščiti delavcev do danes še ni sprovedena na železničarje in da še niso voljeni delavski zaupniki ;
2.	se krši osemurni delovnik ter ne izvajajo z zakoni zagarantirane pravice, pač pa uprava protizakonito jemlje pravico za pravico'ter tako poslabšuje materijalni in moralni položaj železničarstva;
3.	še ni urejeno starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje ter rešeno vprašanje staroupokojencev, rentnerjev ter zlasti miloščinarjev, ki po 30- in večletni službi stoje na cesti brez slehernih prejemkov;
4.	da navzlic temu pa uprava znižuje prejemke železničarjev s tem, da:
a)	reducira delavske plače,
b)	ukinja premije profesionistov in pomožnih delavcev,
c)	da izdaja službene obleke nastavljenemu in delovne obleke delavskemu osobju,
d)	ne plača rednih prispevkov v bolniški fond,
e)	ukinja 20odstotno eksekutivno doklado,
f)	reducira draginjske doklade in vozne ugodnosti,
S) ne izplača diference nas ta vijencem in delavcem:
5.	poleg tega pa pred zimo izvaja
ogromno redukcijo delavstva na železnici,
poslužujoč se Mdnevnega odpovednega roka;
6.	delavsko vprašanje in vprašanje sporednih prinadležnosti do danes kljub o-petovanifn izjavam ministrov še ni rešeno ter še ni sprejet delavski pravilnik in pravilnik sporednih prinadležnosti, službeni obleki itd.;
7.	se stalno povečava procent nerabnih voz in lokomotiv ter pokvarjenih prog, kar povzroča zastoj prometa zlasti v izvozni sezoni ter istočasno povečava možnost raznih prometnih nezgod in nesreč.
Kot vzrok vsemu temu se v prvi vrsti konstatira birokratski sistem državne u-prave, ki je pri sestavi proračuna za leto 1926-27 preliminirala tako nizke izdatke^ za personal in materijal, da so bili porabljeni v pol leta, ter sedaj ne dostaja kredita za najnujnejša dela.
Kongres Delavskih zbornic ugotavlja, da je položaj železničarskega osobja neznosen ter Zahteva od kompetentnih instanc; t. j. od ministrstva socialne politike, saobraćaja ter financ, da se
1.	čimpreje razširi veljavnost zakona o zaščiti delavstva tudi na saobraćajne ustanove in izvede volitev delavskih zaupnikov;
2.	spoštujejo zakoni ter za osobje iz* vajajo vse z zakoni garantirane pravice ter ukine napovedana redukcija 20 odst.;
3.	reši vprašanje starostnega, nezgodnega in bolniškega zavarovanja ter vprašanje delavskega pravilnika, ki naj se po predhodnem zaslišanju predstavnikov delavskih organizacij s tozadevnimi zakoni in naredbami definitivno regulirajo ter se čimpreje skliče izredna skupščina bolniškega fonda, ki naj izdela nov pravilnik o bolniškem zavarovanju;
4.	takoj prekliče vsaka redukcija delavskih plač ter se že reducirano osobje sprejme nazaj v službo, v svrho obdrža-nja tega osobja naj se zasigurajo potrebni naknadni krediti in v bodočem proračunu stvarnim izdatkom odgovarjajoči zadostni krediti;
5.	reši vprašanje miloščinarjev in staroupokojencev ter prvim priznajo miloščine, a drugih pokojnine prevedejo na dinarsko veljavo;
6.	izvaja in spoštuje osemurni delovnik v vseh panogah železniške službe ter čimpreje ratificira vse konvencije mednarodnega urada dela;
7.	dosedanji okoreli in birokratski način upravljanja naših železnic zamenja s komercijelno trgovskim ter prestane z dosedanjim načinom budžetiranja, s katerim se stalno ogrožava obstoj in pravice osobja, a s tem tudi same železniške službe ter personala sploh;
8.	da ministrstvo saobraćaja zida stanovanjske hiše za železničarje, za kar naj se v vsakoletnem budžetu osigura potreben kredit;
9.	da minister saobraćaja takoj prekliče svoj predlog, s katerim hoče podaljšati nestalnost za nadaljna tri leta.
Kako dela beograjska vlada?
Železničarjem grozi redukcija. — »Ni kredita.« — Kdo je kriv neznosnemu stanju SHS-železnic?
Radikalno-radićevska vlada pripravlja nov proračun za leto 1927/28. Po tem proračunu misli odpustiti vlada 4000 železničarjev, Gospoda pravi, da mora »štediti« in da mora iti 4000 železničarskih družin na cesto, v bedo in lakoto. Po svoji stari navadi se gospodje izgovarjajo; Saj so nam. zelo pri srcu železničarji in delavci, toda ni kreditov in mi jih ne moremo dalje zaposlovati.
Da pokažemo vsej javnosti cinizem beograjske vlade, navajamo nekaj podatkov o gospodarstvu SHS-državnih železnic po srbskem meščanskem gospodarskem glasilu »Privredni pregled«. Ta pravi:
»Eksperti (izvedenci) so na račun reparacijske komisije pregledovali nemške železnice in ugotovili, da one predstavljajo vrednost 26 milijard zlatih mark, t. j. 338 milijard Din. Nemške železnice imajo 53.000 km dolgo progo. To se pravi, dk je 1 km vreden 500.000 zlatih mark ali 1 in pol milijona Din.
Naše železnice imajo1 okrog 10.000 km proge. To je petkrat manj kakor nemške. Recimo, da velja 1 km naših železnic polovico manj kakor 1 km nemških. Po tem bi znašala vrednost 10.000 km naših železnic okrog 32 in pol milijard Din, Ali ker pripada od teh železnic 3000 km privatnim družbam, bomo odbili od te
vsote tretjino in dobimo potem še vedno znesek 22 milijard Din. Če odbijemo še 10 odstotkov dobimo o-kroglo številko 20 milijard Din, To je bribližna vrednost naših železnic.
Kolik bi moral biti letni čisti dohodek naših železnic?
Pred vojno so imele nemške železnice 70 mark izdatkov na vsakih 100 mark dohodkov. Oni so rekli: »To je minimum, kar morejo nemške železnice dati!« — In dale se že prvo leto te 4 odstotke ali skupno 800 milijon, zlat. mark čistih dohodkov na bruto-dohodkov 4000 zl. mark letno.
Čeprav so plače naših uslužbencev mnogo nižje kakor v Nemčiji — da ne govorimo o Angliji in Ameriki —niso dale niti prebite pare čistega dohodka naše železnice, katere se izrablja na neverjetno birokratski, razsipen in kriminalen način.
Naše železnice niso pokazale niti pet para dobička, čeprav smo dobili iz Nemčije ogromen materijal na račun reparacij (vojne odškodnine) torej brezplačno. Razen tega ne smemo pozabili, da so bobivali in še dobivajo naše železnice dnevno par stotin vagonov premoga iz Madjar-ske in Bolgarije tudi brezplačno.
Ali v tem še ni vse zlo. Ne samo, da naše železnice niso dale niti prebite pare dohodkov, temveč so v velikem deficitu (zgubi).
Dosedaj so imele naše železnice 2,316 milijonov Din dohodkov, a izdatki so znašali 2544 in pol milijonov Din, Deficit znaša torej 228 in pol milijona Din,	i
Z drugimi besedami: Naše železnice so imele na vsakih 100 Din dohodkov 110 Bin izdatkov!
Odkod se plača teh 10 Din?
Iz žepov
davkoplačevalcev, od davkov iin taks!
Toda tudi to še ni vse. Slika je še bolj črna, ako pomislimo, da država eksploatira (izkorišča) 3000 km privatnih železnic, a da lastnikom ničesar ne plača. Računa pa se, da pripada tem privatnim družbam o-krog 5000 milijonov Din letno,
To pomeni, da so v preteklem letü naše železnice izdale nad 130 Din na vsakih 100 Din dohodkov!
Pa to še ni vse! Prepričani smo, da so železnice še več porabile. Tega se ne vidi zato, ker so one ostale dolžne,«	'•
Nato »Privredni pregled« v imenu gospodarskih krogov ogorčeno vzklika:
»Na 20 milijard kapitala bi morale dati železnice 800 milijonov čistih dohodkov! Zakaj so bili bruto-dohodki tako majhni?
Zato, ker so vagoni zrjaveli in so se prazni vračali, zato, ker so železniške in potniške tarife prohibitivne
itd. Železnice se upravljajo preveč monopolistično, birokratično in strankarsko. Imeti morajo najmanj 4 milijarde Din letno bruto-dohodkov in imele bi jih, ako bi bilo kaj pameti pri njenih upraviteljih in če bi bilo kaj več ljubezni do tega mrtvega kapitala na najvišjih mestih v državi. Doklej bomo ostali mlačni?
Doklej bomo trpeli, da na 20,000 milijonov Din kapitala ne dobimo niti prebite pare, temveč da še doplačujemo 1 milijardo Din vsako leto? In to na železnice, ki ne plačajo niti pare davka in ki so proste vseh drugih državnih dajatev!«
Besede »Priv. pregleda« so dovolj jasne:
Plače naših železničarjev so nižje kakor drugod.
Defecita na železnicah je kriva beograjska vladajoča gospoda, ki u-ganja z železnicami strankarske kupčije in korupcijo. Cela javnost, ne samo železničarji, morajo bojevati boj proti korupciji, birokratski vrhovni upravi železnic,
za zaposlitev vseh železničarjev pod boljšimi delovnimi pogoji, kakor so danes.
Na naj višjih mestih je treba 1Z~ trebiti gnilobo in železničarji bodo lahko ostali vsi v službi, pri boljših plačah in potniki se bodo vozili brez strahu, da jih čaka na vožnji smrt.
(Delavec 25. X. 1926.)
2.	Starostno zavarovanje je izvedeno le v nekaterih državah. Drugod se lahko delavce z 20 in več službenimi leti brez vsega vrže na cesto. V Jugoslaviji obstojajo v posameznih delih države različni predpisi o starostnem zavarovanju in uprava od leta 1923 dalje še ni našla časa, da bi sploh izdelala osnutek o enotnem starostnem zavarovanju. — Tudi starostno zavarovanje v Bolgariji je še strašno nazadnjaško, ker predvideva pravo na penzijo šele po 20. letih službe.
3.	Brezposelno zavarovanje delavstva v balkanskih državah sploh še ne obstoja. V Jugoslaviji in Romuniji tozadevni predlogi parlamentu sploh še niso predloženi. Gospodarski položaj delavstva se vsled kapitalistične politike vedno poslabšava ter se hoče s posebnim sistemom štedenja,. ki ščiti posedujoče sloje, vsa bremena z vpeljavo novih davkov, znižanjem plač, podalj-šanjem delovnega časa in redukcijo osobja zvaliti na delavski razred. Tako je bilo v Jugoslaviji leta 1925 reduciranih nad 2000 rudarjev in letos že nad 1500 železničarjev. — Enako je bilo v Bolgariji v svrho štedenja reduciranih 7000 državnih nameščencev, med temi 1000 železničarjev, s katerimi so se povečale armade brezposelnih. Do 1. IV. 1927 naj se na isti način prištedi še 150,000.000 Levov za pokritje vojnih dolgov.
4.	Washingtonske konvencije v Jugoslaviji in Romuniji do danes še niso ratificirane. Osemurni delovnik ne obstoja, ali obstoja le na papirju. Isto velja za Bolgarijo, kjer so te konvencije sicer ratificirane, a se ne izvajajo.
5.	Železničarjem nastavljencem kot delavstvu v službenih pragmatikah ni zagarantirana stalnost in ne sistem delavskih zaupnikov, pač pa se je vpeljal reakcionaren plačilni sistem, ki bazira na protekciji ter se hoče popolnoma ukiniti vse socialne pridobitve.
Na podlagi teh konstatacij postavljamo naslednje zahteve:
1.	ITF naj zahteva od ISS, da bo urgiral pri vladah Jugoslavije in Romunije ratificiranje washingtonskih konvencij. Istočasno naj podvzamejo v poštev prihajajoče organizacije Jugoslavije in Romunije vse potrebne korake, da dosežejo takojšnje sprejetje zakona, s katerim se bodo brez pridržka ratificirale vse konvencije mednarodnega urada dela. Po ratificiranju morajo izvajati najstrožjo kontrolo, da se bodo konvencije tudi dejansko izvajale.
2.	Internacionalni transportni federaciji je mesečno poročati o položaju delavskega razreda na Balkanu in o vseh podvzetih merah delavskih organizacij, da bo zamogla ITF na podlagi dobljenih podatkov od časa do časa intervenirati pri mednarodnem uradu dela.
.. 3-.Vs<? v poštev prihajajoče organizacije imajo izvajati najstrožjo kontrolo čez delovni čas v posameznih obraiih in se morajo z vsemi silami vreči na obrambo osemurnega delovnika.
4. Pristojnim ministrstvom Jugoslavije Romunije in Bolgarije je čimpreje predložiti projekte za ureditev starostnega zavarovanja, delovnih pogojev, delavskih zaupnikov itd. ter je zahtevati takojšno izvedbo brezposelnega zavarovanja.
Končno protestirajo navzoči' zastopniki enoglasno proti vsem težnjam za povečanje predpravic in položaja vladajočega razreda, kakor tudi proti ukinjenju in kratenju osebnih in političnih svoboščin delavstva na Balkanu in odvzemanju cd delavskega razreda priborjenih pravic ter pozivajo pri društvu narodov obstoječo mednarodno delovno organizacijo, da naj podvzame vse korake, da zasi-gura delavskemu razredu koalicijsko svobodo.
Kongres Internacionalne transportne federacije.
Od 15. do 21. IX. 1926 se je vršil v Parizu V. kongres ITF v navzočnosti 132 delegatov, ki so prišli iz 22 držav in zastopali 1,848.637 članov, organiziranih v 54 organizacijah. V splošnem je štela ITF dne 1. I. 1926 skupno 2,140.123 članov v 83 organizacijah.
Po pozdravih posameznih strokovnih internacional, ki sem jih že omenil v zadnji številki, je poročal tajnik Nathans o pismenih in brzojavnih pozdravih, ki so jih poslale razne organizacije ter prebral dopis estonske železničarske organizacije, da jim je vlada prepovedala pristop v ITF. Proti +°mu koraku vlade je bila sprejeta naslednja protestna resolucija:
Kongres energično protestira proti postopanju estonske vlade, ki je, sklicujoč se na nek stari ruski zakon in v nasprotstvu z lastno zakonodajo, prepovedala železničarski organizaciji pristop v ITF ter zagotavlja estonskim železničarjem svoje simpatije in čim globljo internacionalno solidarnost.
Nadalje je poročal Nathans o postopanju italijanskih upravnih oblasti, ki so nasilno razpustile pod pritiskom fašističnih organizacij železničarsko organizacijo, kar je kongres obsodil z naslednjo protestno resolucijo:
Kongres z ogorčenjem ugotavlja, da so italijanske oblasti po nalogu in pod vodstvom fašističnih organizacij nasilno razpustile železničarsko sindikalno organizacijo ter protestira proti temu ponovnemu kršenju zagarantirane koalicijske svobode po italijanski vladi, ter zagotavlja preganjanim sodrugom svojo solidarnost z izjavo, da bo podpiral sleherno akcijo, ki jo je in bo podvzel »ISS« v svrho vpostavitve koalicijskega prava za italijanski delavski razred.
Dne 15., 16. in 17. so se vršile posamezne konference, med temi tudi II. balkanska konferenca, dne 18. septembra pa je zopet zasedal kongres.
Glavni tajnik Edo Fimmen je poročal o rudarski stavki v Angliji in o korakih, ki jih je v zvezi s tem podvzela ITF. Fimmen se je! v poročilu omejil na delovanje sekretarijata ITF in priključenih organizacij v posameznih fazah stavke.
K poročilu se je razvila debata, v katero je posegel kot prvi Bevin, zastopnik angleške transportne _ organizacije, ki je izjavil, da se z ozirom na še trajajočo stavko ne more točno izjaviti o posameznostih te stavke, vendar se mu zdi, da Fimmen podcenjuje pomoč, ki so jo nudile kontinentalne organizacije angleškim rudarjem.
Predlaga, da naj ITF pozneje izdela izčrpno poročilo o delovanju in udejstvovanju internacionale v tem boju ter izreka imenom angleške sekcije zahvalo vsem internacionali priključenim organizacijam za nudeno podporo z izjavo, da je s tem internacionalna solidariteta bolj napredovala, kot bi se to moglo doseči z SOletno vestno propagando.
Za tem je govoril Schuhmann (Nemčija), ki je hotel od Fimmna pojasnila glede njegove izjave, da kolektivni ugovori ovirajo solidarnostne akcije.
Fimmen je na to izjavil, da ne podcenjuje kolektivnih ugovorov, vendar opozarja vse organizacije, da kolektivni ugovori otežkočujejo solidarnostne akcije ter jih večkrat onemogočajo vsled dolgotrajnih odpovednih rokov. Zato svetuje, da si pri sklepanju kolektivnih ugovorov v poštev prihajajoče organizacije zasigurajo primerno svobodo, da bodo mogle v nujnih slučajih solidarnost tudi praktično izkazati. Po govorih še par govornikov je bilo poročilo soglasno sprejeto.
Nato je pozdravil kongres Jouhaux imenom francoske delavske zveze. Povda-ril je vlogo Pariza v osvobodilnem boju francoskega delavstva.
Direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas se je zahvalil za vabilo na kongres ter povdarja, da so nekateri pričakovali od 'mednarodnega urada dela, da bo takoj vzpostavil delavske pravice, drugi zopet so stali na stališču, da li si bo te r pravice priborilo le organizirano delavstvo ! samo. Resnica pa je, da mora organizirano j delavstvo podpirati mednarodni urad dela, 5 ako hoče žeti uspehe. Vse delo tega urada ■ je pravzaprav šele v začetku, o uspehih še ni mogoče govoriti in dosti truda bo še stalo, da se bo delavstvu priboril dotični vpliv na odločevanje, ki mu gre.
Kot druga točka se je obravnavalo poročilo o delovanju sekretarijata in blagajniško poročilo.
Dne 20. septembra so tajniki posameznih sekcij podali poročila o delu konferenc (železničarske, pristaniških delavcev, mornarjev, avtomobilistov itd.) ter prebrali od konferenc sprejete resolucije, nakar se je vršila volitev novega generalnega sveta. V generalnem svetu imajo Cehi, Poljaki, Jugoslovani, Poljaki, Grki in Romuni en sedež ter je bil za to poslovno dobo izvoljen na skupni konferenci kot zastopnik s. Maxamin (poljska žel. organizacija), kot namestnik pa s. Isaieff (bolgarska železničarska organizacija) s pristavkom, da dobe leta 1928 balkanske organizacije v generalni svet zastopnika. —
Kot tajnika sta bila po daljši debati ponovno izvoljena Fimmen in Nathans.
Eksekutivo pa tvorijo: Cramp (Anglija), Dornig (Nemčija), Tomoschik (Avstrija), Bindley (Švedska) in Bidegaray (Francija).
Sprejete so bile še resolucije oziroma direktive o ustanovitvi bojevnih fondov, o ratificiranju washingtonskih konvencij, osemurnem delovniku in končno je bila še soglasno sprejeta izprememba pravil.
Sklepi II. balkanske konference,
Vsled pomanjkanja prostora priobčimo v naslednjem le najvažnejše sklepe:
1.	Soglasno se je sklenilo ustanoviti federacijo balkanskih trasportnih organizacij, ki bo nastopala v vseh važnejših vprašanjih enotno.
2.	Ustanovil se je balkanski sekretarijat, za enkrat s sedežem v Sofiji. Vsako leto se ima vršiti redna balkanska konferenca, ki se vrši za leto /927 v Ljubljani povodom II. kongresa Ujedinjenoga Saveza Železničarjev Jugoslavije. Na to konferenco pošljejo svoje delegacije romunske, bolgarske, grške delavske organizacije, udeležbo so obljubili tudi Poljaki, Čehi, Avstrijci ter ITF.
3.	Naloga sekretarijata in pripadajočih organizacij je, najprvo izdelati statistike o vseh obstoječih organizacijah na Balkanu, njih orijentacijah, položaju delavstva, brezposelnosti in socialni zakonodaji ter delovnih pogojih v posameznih državah.
O vsem tem se bo stalno poročalo v internacionalne publikacije.
Prva dolžnost je, ojačati medsebojne zveze ter delovati v pravcu povečanja obstoječih organizacij, jačanja razredne zavesti, organiziranja indiferentnih, da se bo zamogla končno vpostaviti proti enotno napadajočemu sovražniku, kapitalu, v okviru ITF enotna fronta transportnih delavcev Balkana, ki bo dovolj močna, da bo vodila odločen boj za delavski razred in mu iz-vojevala pravice in svoboščine.
Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija:
Povodom VI. kongresa ITF v Parizu zborujoča II. balkanska konferenca po vsesplošnem ražmotrivanju položaja transportnega delavstva in delovnih pogojev na Balkanu ugotavlja:
h V balkanskih državah, zlasti Romuniji in Jugoslaviji ali sploh ne obstoja koalicijska svoboda, ali pa se tozadevne zakonske določbe tako izvajajo, da se delavstvu čim najbolj otežkoča izraba koalicijske svobode.
Stanovske organizacije se bore!
Zadnji »Glasnik železničara i brodara« je prinesel pod naslovom »Brez vztrajnosti ni uspeha« članek, v katerem pravi, da je »Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev« šele v začetku svojega razvoja, da pa je doseglo največji in najvažnejši uspeh — izvršitev enotne organizacije železničarjev in brodarjev v celi državi, zasnovane na pravilni, zdravi podlagi, ki daje polno garancijo za strokovni, socialni in ekonomski napredek železničarjev ter zajedno za napredek državne prometne službe.
Nato pa ugotavlja, da stoje člani »Udruženja« na stališču, da prvenstveno dajo za svojo stroko in državo vse, kar le morejo dati in nato pa zahtevajo ono, kar jim državljanom in državnim uslužbencem pripada. Udruženje je vedno imelo v vidu stvarno stanje državnih prometnih naprav, odnosno države in nikdar ni dovolilo, da se postavljajo zahteve, ki država ni bila v možnosti, jih izpolniti.
Tako so poučeni vsi člani »Udruženja« ter se zato ni nikdar pripetilo, da bi ti na kakršenkoli način pokazali svoje nezadovoljstvo v onih vprašanjih, kjer je bilo jasno, da država nima sredstev, da izpoini zahteve železničarjev, pa čeprav še tako utemeljene.
In v tem pravcu je pisan celo stran dolg članek.
Ni čuda potem, da, ako se vodi »borba« nacionalnih v tem pravcu, ni upati železničarjem na nikake uspehe, ker gotovim ljudem bo vedno jasno, »da ni na razpolago
sredstev za izpolnitev še tako upravičenih zahtev«.
Priporočamo vsem članom »Zveze«, da dotični članek pazljivo prečitajo, čeprav je priobčen v cirilici ter upamo, da bodo potem izpregledali.
Ni čudno pri takem pojmovanju borbe in stavljenja zahtev, da do danes še ni sklicana izredna glavna skupščina bolniške blagajne, ki naj bi zavarovala interese železničarjev. In ne čudimo se pri takem pojmovanju organizacijskega dela, da se peča »Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev« v času redukcij in kratenja pravic z aranžiraniem plesnih vaj. Ker je to tudi en način borbe, prinašamo tozade-ven poziv »Zveze«, ki je bil priobčen v gotovih dnevnikih, v celoti:
Plesne vaje železničarjev. Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, priredi v salonu restavracije g. Tomca na glavnem kolodvoru v Ljubljani plesne vaje pod vodstvom strokovnega plesnega učitelja. Dostop imajo člani UJN2B, njih družinski člani in od njih vpeljani gostje. — Plesne vaje se bodo vršile enkrat tedensko. Podrobnejši podatki se dobe v društveni pisarni UJNŽB, Kolodvorska ulica št. 26, dvorišče, desno, vsak dan (izvzemši nedelje) od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Začetek plesnih vaj je v soboto 23. t. m. ob 19.30. — Oblastni odbor UJNZB.
Železničarji! Ali se s takimi metodimi strinjate?
Preganjanje s. Stankota radi našega boja proti
redukcijam.
Že meseca junija smo poročali, da je ljubljansko ravnateljstvo uvedlo proti sodr. Stankotu disciplinarno preiskavo radi njegovega govora, ki ga je imel na našem shodu na Rakeku.
Povzročil je to preiskavo veliki župan ljubljanske oblasti, Baltič, ki je poslal na ravnateljstvo naslednje poročilo logaškega srezkega poglavarja Poklukarja, ki se je tega shoda udeležil kot zastopnik vlade:
»Shodu je prisostvovalo okoli 40 železničarjev (kretnikov, zaviračev in uslužbencev nižje vrste in to iz postaj Logatec in Rakek, le kakih par pa iz Ljubljane). Shodu je predsedoval Jože Žele, železničar na Rakeku. Udeleženci izvirajo večinoma iz bivših komunističnih organizacij (odkod le gospod srezki poglavar to tako dobro ve?).Rot govornik je nastopil Jurij Stanko, činovnik železniške direkcije v Ljubljani, stanujoč v Št. Vidu nad Ljubljano. Ves govor se je kretal — očividno z ozirom na mojo prisotnost — okoli stanovskih železničarskih zadev. (G. glavar hoče s tem očividno namigniti, da je prišel sodr. Stanko z drugim namenom na Rakek in da je samo njegova navzočnost to preprečila. Op. ur.) Povdarjal je potrebo solidarnosti med delavstvom in utemeljeval nujno potrebo po internacionalni enotni organizaciji delavstva, predvsem železničarjev. Omenjal je tudi priporočilno internacionalno transportno federacijo v Amsterdamu. Grajal je korupcijo v bolniški blagajni in navajal razne konkretne primere korupcije, ki jih je jemal predvsem od zagrebške direkcije (afera s prodajo premoga), končno pa se povzpel k trditvi, da je korupcija doma tudi v Ljubljani pri direkciji. Govoril je o goljufijah pri ljubljanski sekciji, se izrazil, da železniška direkcija ne dela pravice, ampak krivice. Ha-rangiral je imenoma proti direktorju dr. Borkotu, češ da je v nekem slučaju zvišal nekemu sodrugu kazen od 30 na 50 Din, mesto da bi mu jo spregledal, ker ni bil kriv. Omenjal je inž. Dolinška pri ljubljanski direkciji, češ da prejema plačo ca. 3000 D, potem funkcijsko doklado 1200 D
in 4000 Din premogovne premije, dočim dobi ta znesek 15 progovnih delavcev. Mesečno se razmeče za razne načelnike 60.000 Din.
Pravovarstvena njihova organizacija da je štela ob ustanovitvi 1800 članov, danes pa jih ima že 4000. Na Hrvaškem da je vse naše, posebno kompaktno da je zastopan v organizaciji Sisek. V bivši Srbiji da~ ima njih organizacija podružnico le v Nišu, ki se krepko razvija.
Organizacija je proti kategorijskim in nacionalnim organizacijam in da je razredno bojevna. Leta 1923 da je začel krumiriti v štrajku neki Dežman in da je zato dobil zlato medajlo od ministrstva.
Končal je s ponovno konstatacijo, da je organizacija, v imenu katere govori, razredno bojevna in s pozivom: »Združimo se, ker vemo, da so nam nasproti organizacije kapitalistov, proti katerim se bomo bojevali do konca.«
Za njim je kot zadnji kratko govoril še žel. kretnik Mikec iz Ljubljane.
Kako da morejo aktivni železničarji v takem tonu — bodisi upravičeno ali neupravičeno — nastopati proti svojim direkcijam, mi je nepojasnjeno; jasno mi je pa, da je govornik J. Stanko na tem shodu sejal skrajno nezadovoljstvo med svojimi sodrugi. (Cel odstavek podčrtan.)
Konečno omenjam, da je J. Stanko v svojem govoru tudi povdaril, da je delavstvo svoje zastopnike volilo v skupščino, ki pravic železničarskih delavcev ne upošteva, a da teh zastopnikov sedaj tam ni. Mislil je predvsem komunistične poslance, katerih mandati so bili v prejšnji skupščini uničeni.« — (Zanimivo bi bilo zvedeti, kako je g. srezki poglavar ugotovil, da je sodr. Stanko mislil na bivše komunistične poslance. Pri nas gotovi ljudje pri vsakem koraku vidijo komunistične strahove.)
To je sedaj poročilo, ki je dalo povod, da se je uvedla proti s. Stankotu disciplinarna preiskava in da je bila proti njemu dvignjena obtožnica, češ da je na omenjenem shodu zlonamerno napadel in kritiziral železniško upravo na način, ki je bil
ČUVAJTE
KSRCEi^
Tri prednosti: Izdatnost, jakost, okus daje kavi naša prava domača
KOLINSKA CIKORIJA“
Gospodinje, za dobro kavo vporabljajte Se dobro Kolinsko primes!
sposoben rušiti red in disciplino med u-službenstvom. Obtožnica mu očita, da je s lem zagrešil prestopek po cienu 149, t. 5 zakona o državnem prometnem osobju.
0 tej obtožnici se je vršila razprava v soboto, dne 23. oktobra. Disciplinarni senat je bil sestavljen tako:	predsednik
ravnatelj dr. Fatur, sodniki: Gostiša, Hojs, Fister in Deutschmann. Obtožbo je zastopal dr. Brumen.
Sodrug Stanko se je zagovarjal stvarno in odločno. Razložil je, kaj je bila vsebina njegovega govora na Rakeku. Govoril je o tern, kako se pri železniški upravi razmetava po nepotrebnem denar in kako bi se te vsote lahko prihranile v to svrho, da bi ne bilo treba reducirati. Navajal je konkretne primere o plačevanju nadur in o premogovnih premijah pri ljubljanski direkciji. Nadure dobivajo ljudje, ki nobenih nadur ne delajo ali pa bi lahko svoje delo opravili v rednem službenem času. Premogovne premije pa dobivajo uslužbenci, ki s premogom nimajo nobenega opravka. Omenjal je malverzacijo pri ljubljanski progovni sekciji, odnosno kurilnici, vsled katerih je bilo aretiranih več uslužbencev. Končno je na podlagi uradnega poročila pokazal na korupcije, ki so se dogajale pri bolniški blagajni. Povedal je s. Stanko, da je govoril o vseh teh resničnih zadevah, o katerih so tudi pisali časopisi, da utemelji resolucijo, ki jo je predložila naša organizacija v sprejem. Če je omenjal ravnatelja Borka, je storil to samo v tem smislu, da govori o njem kot predstavniku železniške uprave, nikakor pa ga ni omenjal v oni zvezi, kakor je to zapisano v poročilu srezkega poglavarja.
Ko je s. Stanko končal svoj zagovor, so člani komisije stavili nanj razna vprašanja, iz katerih se je takoj videlo, kakšno je razpoloženje in da je bila že takoj začetkoma sklenjena stvar, da ga obsodijo. Značilno je bilo vprašanje, ki ga je stavil nanj _en član v tem s-mislu, če je sploh treba ljudem povedati, kaj imajo zahtevati. Povedano je bilo tudi, da uslužbenec ni-
va lfarpV‘^--Sraiati Prejemkov, ki jih dobi-va kak višji uslužbenec v smislu pravilnika m zakona. To naziranje je kaj značilno m razodeva, kako zna višja gospoda pri zeieznici varovati svoje razredne predpravice pred ostalim uslužbenstvom. Kri-tiKo takih prejemkov že smatra kot disciplinarni pregrešek. To naziranje si bo do-bro zapomnit, za bodoče boje, ki še čakajo železničarje. Iz celega načina razpravljanja se je tudi videlo, da stoji železniška gospoda na stališču, da imajo uslužbenci samo eno pravico, da garajo in molčijo in da. imajo položiti vso svojo usodo v roke ravnateljev, ali kakor se sedaj pri nas ime-nujejo, »direktorji in generalni direktorji«, vmeio se je pri razpravi, da jim je zlasti JU?1 organizacija trn v peti. Človek se je » enote spomnil onih sodišč, ki so jih imeli
grajščaki, na
^ srednjem veku gospodje katerih so sodili tlačanom.
Ko se je Icončal ta inkvizitorični proces, je dobil besedo tožitelj, ki je v kratkem ponovil oficielno obtožnico ravnatelj-Stvv v kateri se utemeljuje naslednje: »Obtoženec je v svojem govoru vsevprek napadal železniško upravo in njene predstavnike, kar sledi iz poročiia srezkega Poglavarja.« Predlagal je obsodbo, pri tem pa pristavil, da za Stankovo krivdo ni nobenih pozitivnih dokazov, marveč da so samo indiciji.
. Zagovarjal je s. Stankota s. dr. Lemež, ki je v svojem zagovoru izvajal: »Tožitelj ravnateljstva sam priznava, da za krivdo obtoženca ni nobenih pozitivnih dokazov, da je edino dokazilo poročilo srezkega poglavarja. rekom razprave pa se je tudi ugotovilo, da si je srezki poglavar pri shodu delal samo zabeležke, da je tedaj zelo verjetno, da njegovo poročilo ne poda precizno poteka shoda, kar je tudi trdil obtoženec tekom razprave. Navezani smo cblčo- na to Pismeno poročilo, ki v nobenem -70 ciar,116 ??ore in ne sme tvoriti podlage J. „j, vprašati se moramo predvsem,
Poti6 po . J^ifnski stan pregreška, radi kateiega je Stanko obtožen.
člen 149, t. 5 določa: »vsako zlohotno kritiziranje naredb in postopanja obiastev z namenom, rušiti red in disciplino. Ali je
°btoženec kritiziral kake naredbe ali postopanje obiastev? On je podal kritiko današnjega stanja pri železniški upravi, podal je o tem konkretne primere, ki jih lahko vsak čas dokaže. Saj je celo dovoljeno
v	smislu paragrafa 104 s. k. z. dokazati resničnost očitkov. Srezki poglavar sam Pravi v svojem poročilu, da je obtoženec govor,1 na tem shodu o stanovskih železničarskih zadevah, pove tudi, da je ome-nial čisto konkretne stvari v svoji kritiki.
7“toženec je sam povedal, da je vse to ‘avajal v to svrho, da utemelji predloženo
solucijo. Vsled tega ne more biti govora ct5 ?, .ni kritiki, ki jo ima v mislih zakon.
anko je govoril stvarno. Če smatra srez-s1,i£0g,avar v Logatcu, da železniški u-smp ^ec sme kritizirati' stvarno, da ne
vi	• g°Von.ti o neredu pri železniški upra-ščn niP^-pnjeg0Va stvar in mogoče s stali-■daV smft°rne mentalitete razumljiva. Ven-v ono dnhn p da spada taka mentaliteta ženisL m ’ k°, še vladal° rimsko su-našnu dom s^ednJeveško tlačanstvo. V da-svetovn? Vm-P-° ?rancoski revoluciji in po
vojni, je vsaj formelno prodrl
nazor, da si stojita delodajalec in delojemalec nasproti kot enakopravna člana človeške družbe. Pri današnji razpravi pa so se pokazala naziranja, ki to načelo zanikujejo in ki popolnoma spominjajo na srednji vek in na dobo rimskega suženjstva. Da, s temi naziranji se celo zanikujejo pravice, ki jih ima vsak državljan po naši ustavi.
Če pregledamo poročilo srezkega poglavarja, ali moremo iz njega sklepati in izvajati	sklep,	da je	obtoženec	zlohotno
kritiziral? Dejstvo samo pa, da je omenjal resnično stanje, pa še nikakor ne zadostuje, da se ga sodi po citiranem paragrafu. Ne, s tem ni obtoženec sejal med svojimi	sodrugi skrajno nezadovoljnost,
kakor to trdi	srezki	poglavar,	s svojo
stvarno kritiko se Stanko ni zavedal in se ni mogel zavedati, da s tem širi med poslušalci	mržnjo	proti	železniški	upravi,
kakor je to dejal predsednik komisije.
In končno gre za to, ali je imel Stanko namen rušiti red in disciplino. Po pričah je dokazano, da je obtoženec končal svoj govor s pozivom na poslušalce, da naj točno izvršujejo svojo službo, ker le tedaj bodo lahko zahtevali za svoje delo poštene plače.
Če bi bil imel obtoženec namen rušiti red in disciplino, ne bi bil končal svojega govora na ta način. Ravno ta konec njegovega govora je najboljši protidokaz proti obtožnici, ki se opira samo na indicije, kakor pravi tožitelj sam, kateri indiciji pa so silno slabi. Obtožnica sama se zaveda, na kako slabih nogah stoji. Saj v njej ni niti rečeno, da je imel Stanko namen rušiti red in disciplino, marveč je tu samo rečeno, da je kritiziral na način, ki je bil sposoben rušiti red in disciplino. Niti obtožnica tedaj ne poda dejanskega stanu pregreška, ki zahteva »namen«. Ta pa nikakor ni dokazan, marveč je ravno nasprotno slučaj.
Ker ni podan dejanski stan pregreška, je tedaj obtoženca oprostiti, četudi se je pokazala tekom razprave tendenca, da se ga obsodi. Gospodje sodniki naj ne prezro dejstva, da je moral celo obtožitelj priznati, da manjkajo za krivdo vsi pozitivni dokazi, da so na razpolago samo indiciji. Ti so pa še vedno bili skrajno nesigurno dokazno sredstvo.
Značilno je končno, da se je postavilo v preiskovalno preiskavo uradnika radi tega, ker je nastopal proti nerodnostim pri železniški upravi in proti korupciji pri bolniški blagajni. Znani so slučaji, ko še danes vrše službo ljudje, katerim se očitajo razne zlorabe, proti katerim so bile podane ovadbe, kjer se konkretno pove, kaj so zagrešili, kjer se omenjajo tudi dokazi za te trditve. Proti temu se ne naperi v disciplinarno preiskavo uradnika radi siužbencem, ki so službeno najbolje kvalificirani, kakor je to slučaj pri obtožencu.
Po dolgem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo, glasom katere je sodrug Stanko spoznan krivim prestopka po paragrafu 149, t. 5 in se obsodi na odtegnitev rednih prejemkov razen stanarine v znesku 10 odstotkov za dobo enega leta ter na ^ustavitev avtomatskega napredovanja v višjo stopnjo plače in stanarine za dobo dveh let.
Proti tej drakonični sodbi je prijavil sodr. Stanko takoj pritožbo.
Ne bomo pisali komentarjev k tej sodbi in ne bomo pristavljali pripomb k disciplinarni preiskavi, ki jo je uvedlo ravnateljstvo proti sodr. Stankotu. Istotako se tudi vzdržujemo vsakega komentarja k poročilu srezkega poglavarja v Logatcu o shodu, ki smo ga imeli na Rakeku.
Ne bomo pa molčali o ponovnem preganjanju,^ ki ga je pričelo ravnateljstvo proti našemu članu in vodilnemu sodrugu v naši organizaciji. Preganjanje, ki se je pričelo proti s. Stankotu, pomeni preganjanje naše organizacije, ki ne misli kloniti pred samovoljnostjo železniške uprave Mi fe. b°m? brezobzirno borili za pravice’ železničarjev, mi ne bomo prosjačili, mi zahtevamo, da se izvršujejo zakoni, ki so v pn“ našim železničarjem. Mi bomo poskrbeli, da se o preganjanju s. Stankota 5,ve, , Prednje postaje v naši državi. Poskrbeli bomo tudi, da se zve o srednjeveški mentaliteti, ki vlada danes pri gospodi na vrhovih uprave, povsod. Ali mi se bomo znali tudi braniti, s. Stankota in sebe. Mi nočemo biti sužnji in ne tlačani, četudi bi nas v take radi spremenili.
Gospoda napepja strune, računajoč na pasivnost železničarjev, računajoč, da je danes železničar že tako izmozgan in zatrt, da sploh nima več v sebi nobene odporne sile. Ali gospoda se moti, našli bomo sredstva, da zaščitimo svoje pravice in da zaščitimo svoje vodilne sodruge.
O nadaljnem poteku te zadeve bomo pravočasno poročali.
Iž intervencij.
1.	20-odstotna eksekutivna doklada za delavce, ki vrše eksekutivno službo nastavljencev.
Ko je bila ta doklada delavcem ukinjena, se je obrnil USŽJ na vsa kompetentna mesta, da se protizakonito odvzeta doklada povrne. Ko z
intervencijami ni uspel, se je obrnil še enkrat do direkcije s posebno predstavko, kjer je povdaril, da bo
prizadeto osobje nastopilo sodnijsko pot v varovanje zakonito zagarantiranih pravic, ako se mu ta doklada ne izplača nazaj.
Na to predstavko je direkcija 11. oktobra 1926 odgovorila:
Direkcija drž. železnic Ljubljana.
Št. 35874-26. Ljubljana, 11. X. 1926.
Ujedinjeni Savez. Železničarjev Jugoslavije — Ljubljana, Turjaški trg 2.
Na tamošnji dopis št. 489 od 3. IX. t. 1. glede izplačevanja 20odstotne ekse-kutivne doklade delavcem, ki prejemajo, urnino, sporočamo, da direkcija vztraja tudi v naprej do ev. nadaljnih tozadevnih sprememb od strani nadrejene oblasti — na z brzojavko štev. 2650 od 26. VI. t. 1. odrejeni ukinitvi te doklade.
Za direktorja: Inž. Schneller.
Takoj po tem odgovoru je USŽJ izdal posebne tiskovine ter jih razposlal vsem večjim podružnicam, da jih prizadeti izpolnijo in podpišejo ter vrnejo centrali, da se vloži skupna tožba za vse prizadete.
Opozarajmo vse sodruge, da podpisane tiskovine takoj vrnejo, da se tožba preveč ne zavleče.
2.	Doklada za otroke po čl. 37. in 38.
zakona.
Ker se je tudi tu postavila direkcija na protizakonito stališče ter dovoli doklade za otroke po 16. letu starosti šele od onega meseca, ko je kdo vložil prošnjo, ne pa od dneva, ko mu po zakonu pripada, smo proti direkciji v varovanje pravic železničarjev vložili v dveh slučajih tožbo.
3.	Nabava premoga na obroke. Povrnitev diference Din 35.— pri toni premoga onim, ki so premog že plačali, a ga dlo 1. oktobra niso prejeli.
Na tozadevno intervencijo smo prejeli sledeči odgovor:
Direkcija drž. železnic Ljubljana Ekonomsko odelenje.
Št. 42124-26. Ljubljana, 16. X 1926.
Predmet: Spomenica, Ujedinjeni Savez Železničarjev Jug., v zadevi pers. premoga.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije — Ljubljana, Turjaški trg 2.
Direkcija Vam sporoča, da se v spomenici od dne 9. X. 1926 izraženi prošnji glede povrnitve razlike cen personalnega premoga pred 1. X. 1926 in po tem terminu iz načelnih razlogov ne more ugoditi
Glede nabave personalnega premoga na obroke, o čemur je govora v drugi Vaši vlogi od dne 2. IX. 1926, je pripomniti, da je taka nabava po obstoječih občih računskih zakonskih predpisih in Po posebnem zadevnem »Pravilniku« nedopustna. Pač pa je direkcija na tem, da najde kak drug primeren izhod, da se event. ugodi Vaši želji. Čim bode zadeva proučena, se Vas bode primerno obvestilo.
Direktor: Inž. Knežević. Nikakor se ne moremo strinjati z izgovorom direkcije, da iz »načelnih tozadevnih razlogov« ne more povrniti denarja, ki so ga železničarji preveč plačali za premog. Pričakovali smo vsaj pičico uvidevnosti od novega direktorja, ker pač mora vedeti, da danes delavec mora računati z vsakim dinarjem, a smo se motili.
Proti temu odloku smo se obrnili na Generalno direkcijo.
Kar pa se tiče dobave premoga na obroke, pričakujemo, da bo direkcija takoj našla primeren izhod. Nam je vse eno, kak izhod si najde, glavno je, da bo železničar premog lahko v obrokih plačal.
4.	Vračunavanje ene ure pred odhodom in po prihodu vlaka v delavni čas vlakospremnemu osobju,
Ker je s 1. junijem 1926 direkcija odredila, da se ukine vračunavanje v delavni čas po eno uro1 po prihodu vlakov v izvendomovno in eno uro pripravljenosti ,pred odhodom vlakov v domovno postajo, smo proti tej odredbi vložili utemeljen priziv potom direkcije, na katerega smo dobili dne 13. oktobra 1926 sledeči odgovor:
Direkcija drž. železnic Ljubljana.
Št. 36.240-26. Ljubljana, 13. X. 1926. Predmet: Delovni čas vlakospremnega o-sobja. Tolmačenje naredbe M. S. br. 18345/20 od 2. junija 1920 po gen. dir.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije — Ljubljana, Turjaški trg 2.
Generalna direkcija državnih železnic je odločila, da se vlakospremnemu osobju uračunava kot delovni čas razen voznega časa po voznem redu le 1 ura pred nastopom potovanja v domicilni postaji in 1 ura po povratku v domo-cilno postajo.
O tej odločitvi se obveščate z ozirom na pritožbo^ ki ste jo predložili pod svojo št. 376 z dne 16. maja t. !. proti tolmačenju »Naredbe o določitvi delovnega časa za nastavljeno železniško osobje« z odlokom direkcije št. 33.200/26 z dne 8. maja 1926.
Za direktorja: Inž. Schneller.
S tem za nas zadeva še ni rešena ter smo se obrnili na centralni sekretarijat delavskih zbornic, da ukrene potrebne korake v svrho varovanja 8-urnega delovnika, poleg tega pa smo podvzeli korake še potom drugih instanc, Vlakospremno osobje naj upošteva striktno direktive svoje sekcije in kmalu bo uprava uvidela, da ima od sličnih odlokov le škodo.
5.	Redukcija delavstva na Hrvaškem. Kakor hitro je zaznal USŽJ, da
pripravlja zagrebška direkcija obširno redukcijo delavstva, je takoj sklical povsod protestne shode in poslal protestne brzojavke ministrstvu saobraćaja, obenem pa o položaju izčrpno obvestil delavske zbornice in centralni sekretarijat.
Akcija je popolnoma uspela in že 13. oktobra 1926 je dobila naša centrala in sekretarijat v Zagrebu naslednjo brzojavko:
»Izvestite Savez železničara, naknadni krediti za radnike do kraja godine odobreni. Dr, Topalovič«
S tem je akcija našega saveza dosegla lep uspeh in preprečila redukcijo stotin delavcev.
6.	Intervencija proti grožnji, da se bo vozovne snažilce po trikratni kazni
odpustilo brez vsega iz službe.
Savez je protestiral proti drakonskim kaznim, ki jih nalaga kurilnica vozovnim snažilcem za vsako malenkost in kjer se zlasti odlikuje neki gospod T. ter je dobil odgovor, da bo vsak slučaj strogo preiskala in preprečila neupravičen odpust.
B) Novo vložene intervencije.
7.	Povrnitev davka delavcem, starim
čez 65 let.
Ker čl. 177, finančnega zakona predpisuje davek delavcem le do 65. leta starosti, službene jedinice pa odtegujejo davek vsem delavcem ne-oziraje se na starost, smo se obrnili na direkcijo, da odtegovanje onim, ki so-stari čez 65 let, ukine in že odtegnjeni davek povrne. Tu pride v poštev mnogo delavcev iz delavnice.
8.	Sprejem delavcev lokalk v provi-
zijski sklad.
Ker kljub ponovnim obljubam, da se bo vprašanje delavcev lokalk u-godho rešilo, rešitve še ni bilo, smo se ponovno obrnili do g. načelnika administrativno pravnega odelenja, da naj čim preje odredi, da bodo delavci lokalk vložili formelne prošnje za sprejem v provizijski sklad in da se jim od prejšnje uprave odtegnjeni prispevki, ki leže v Mestni hranilnici ljubljanski, pri tem vračunajo.
9.	Intervencija za dovoljenje vožnje z brzovlaki delavstvu Kranjske gore in Dovje v svrho preskrbe z živežom,
Ker je bil s 1. oktobrom 1926 u-kinjen na progi Jesenice—Planica vlak št. 4218 in 4219, nima osobje nobene zveze z Ljubljano, ker z vlakom 4211 imajo zvezo le na vlak 913, ki pride v Ljubljano 11.45 uri in se morejo ob 13.45 uri že zopet peljati nazaj. Ker pa so od 12.—14. irre vse tr- . govine in Nabavljačka zadruga zaprte, je delavstvu gornjih postaj o-
skrba s živili onemogočena. Zato smo se obrnili do direkcije, da za čas u-kinjenja vlakov 4218 in 4219 dovoli delavcem, oziroma njih rodbinskim članom, ki se pripeljejo na Jesenice z vlakom 4211, nadaljevati pot v Ljubljano z brzovlakom na podlagi režijske karte ali uputnice.
10, Intervencija za redno dovolitev dopusta kretnikom v Logatcu brez vpeljave 24/24urne službe ter vozo-piscem v Postojni ter za dodelitev še enega moža strojnoopremnim delavcem v Logatcu je vložena ter upamo, ker so zahteve popolnoma upravičene, na ugodno rešitev.
Internacionalni pregled.
Zmaga avstrijskih sodrugov pri volitvah v personalno komisijo.
Dne 14., 15. in 16. septembra 1926 so se vršile v celi Avstriji volitve v železničarsko personalno komisijo, pri katerih je nam sodružna organizacija sijajno zmagala.
Rezultat volitev je sledeč:
Oddanih je bilo 89.151 glasov. Nam sodružna organicija je dobila skupno 68.472 glasov ali 88 odstotkov in sicer:
v upravni službi 1338 glasov ali 29 odstotkov, v postajni službi 19.547 glasov ali 71 odstotkov, v vlako-spremni službi 6942 glasov ali 83 odstotkov, v progovni službi 16.395 glasov ali 81 odstotkov, v delavniški službi 9050 glasov ali 84 odstotkov, v kurilniški službi 15.200 glasov ali 88 odstot. Od 60 mandatov je dobila 49.
Nacionalna organizacija je dobila skupno 14.486 glasov v pretežni večini uradniških in s tem 9 mandatov in krščanski socialisti pa 5069 glasov in 2 mandata. V glavni personalni komisiji imajo naši sodrugi 14 mandatov, nacionalisti 3 in krščanski socia-listi enega.
Ogromna je organizacijska sila avstrijskih sodrugov in s to močjo so si priborili vse svoje pravice in svoboščine.
Nizozemska.
S 1. okobrom se je na novo reguliral dopust in sicer na ta način, da se je izjednačil za vse železničarske kategorije ne glede na rang in sicer; do 5 let službe 10 dni dopusta, do 15 let 14 dni, do 25 let 16 dni, čez 25 let 18 dni,
Avstrija,
Plačan dopust se je dovolil tudi sezonskim pogodbenim delavcem in sicer za vsake 3 mesece službe dva dni plačanega dopusta, ki se izrabi tekom jeseni.
Iz okrožnic.
L Izplačilo razlik za Čas od 1. oktobra 1923 da 1. maja 1924 služiteljem.
Pod št. 51.865 je 6. oktobra direkcija izdala okrožnico, da se bo izplačala razlika onim oženjenim služiteljem, ki morajo vzdrževati večje število otrok. Za razliko je bilo odobrenih za celo ljubljansko direkcijo 98.490 Din.
Zato je bilo le malo število onih izvoljenih služiteljev, ki so bili tako srečni, da so razliko prejeli. Kdaj pridejo drugi na vrsto?
2. Podaljšanje veljavnosti legitimacij za leto 1927.
Vsem službenim edinicäm!
Sezname legitimacij, katerim je podaljšati veljavnost za leto 1927 naj sestavijo edinice skupno za vse aktivne uslužbence in njihove rodbinske člane po abecednem redu, tako da so poleg uslužbenca navedeni tudi vsi njegovi družinski člani, ki so upravičeni do legitimacij, na isti način, kot je bilo z okrožnico število 181-VI-25 določeno za leto 1926.
Seznami morajo biti točno izpolnjeni in s6 šefi edinic za točnost podatkov odgovorni.
Seznami z legitimacijami, katerim se ne sme izvzeti slik, je poslati odseku VI/7 po naslednem redu:
Ljubljana (izklj.)	—Karlovac
(izklj.) —Št. Janž—Straža—Toplice— Kočevje do 31. oktobra.
Ljubljana (izklj.) —Kranjska gora Bistrica^—Bohinjsko	jezero—Tržič,
Ljubljana-r-Kamnik, Ljubljana—Vrhnika, Ljubljana—Rakek do 6. novembra.
Ljubljana gl. kol. (izklj.), Zidani-most—Zaprešič (izklj.) do 13 novembra.
Zidanimost (izklj.) —Št. Ilj (izklj. Maribor) in priključene lokalne železnice do 20. novembra.
Maribor (izklj.) —Prevalfe, Celje (izklj.) —Dravograd in Pragersko— (izklj.) —Kotoriba—G. Radgona—Hodoš—Dol. Lendava do 27. novembra^
Podaljšanje veljavnosti legitimacij uslužbencev edinic v Ljubljani iri v Mariboru se bo vršilo pri edinicah samih in sicer v Ljubljani od 15. do 20. novembra in v Mariboru od 29. novembra do 4. decembra.
Edinice naj pripravijo do določenih rokov legitimacije in sezname. Legitimacije naj bodo odprte na naslovni strani in zložene v istem redu, kot so vpisane v seznamu.
Sezname za legitimacije vpokoje-nih uslužbencev in njihovih rodbinskih članov naj sestavijo postaje na enak način, toda ločeno za vpokojen-ce, katerim nakazuje pokojnino direkcija in ločeno za vpokojence, katerim nakazuje pokojnino delegacija ministrstva financ. Predložiti je te sezname ob določenih terminih s seznami aktivnega osobja.
Postaji Maribor glav. kol. in kor. kol. pošljejo odseku VI/7 do 20. novembra samo sezname vpokojencev, da se pregleda upravičenost, dočim se bodo legtimacije prolongirale obenem z legitimacijami aktivnih uslužbencev.
Navodila glede naročitve novih listnih legitimacij in uputnic za nakup živil se bodo izdala pozneje.
Direktor: Inž. Kneževič,
Kaj bo z delavnico Maribor ?
Svoječasno je ministrstvo saobraćaja administrativno izločilo delavnice iz delokroga oblastnih direkcij ter jih dodelilo direktno generalni direkciji ter osiguralo v budžetu za delavnice poseben kredit, oddvojeno od direkcij.
Opetovano je USŽJ opozarjal, da se ne sme ostati na pol pota, da je treba upravo delavnic rešiti potoni, »pravilnika o državnem računovodstvu«, da je tudi delavnica, ki je v državni upravi, vendar le veliko industrijsko podjetje, ki ne more prenesti birokratskega sistema upravljanja, ako hoče producirati ter da je istočasno rešiti delavsko vprašanje.
Vsi tozadevni apeli so bili zastonj; generalna direkcija in ministrstvo se je smatralo zmožnim dovolj, da v zvezi z glavno kontrolo uredi produkcijo delavnic kljub naštetim oviram. — Zadnji dve leti sta pokazali in jasno dokazali, da smo imeli prav mi in da je ministrstvo s svojo zmoto uničilo ne samo delavnice, znižalo produkcijo na minimum, ampak ogroža železniški promet sploh.
Poglejmo preje v Slovenijo. Poglejmo Zalog, Dravlje, Tezno ter o-stale postaje. Na tisoče voz, zaznamovanih za »glavno popravilo«, rjavi in razpada in mesto »poravila« pride na vrsto »kasiranje«. Poglejmo še grobišča lokomotiv, poglejmo ogromen park pokvarjenih strojev pred delavnico. In vse to dnevno razpada in trohni. Kapaciteta mariborske delavnice je velika, možnost moderniziranja naprav in razširjenja delavnice je dana, možinost povečanja produkcije za 100 odstotkov in zmanjšanja brezposelnosti je tu, treba je le na pravem kraju prijeti in grobišča pokvarjenih voz in lokomotiv bodo popolnoma izginila v dveh letih.
Pod južno železnico je bilo naku-pičeno na lesnem skladišču za milijone dinarjev lesa, bilo je na razpolago bakra, železa, bele kovine, barv in ostalega materijala.
Poglejte danes. Lesno skladišče je prazno, te tu in tam se spodtaknete ob par desk. Pleskarji si morajo vzeti dopust, ker ni barv, da bi prepleskali že popravljene vozove, tapetniki morajo vršiti druga dela in kovaška dela zaostajajo, ker ni oglja. Kar je bilo še materijala za popravilo voz, se ga je sedaj porabilo za popravo »izposojenih voz«, ki se vračajo v inozemstvo. Razpisane licitacije izpadejo pärkrat negativno in materijal, M
se nujno rabi danes, bo prišel v delavnico čez tri do 4 mesece.
Ne pomaga tu upravi nič, ako natrpa vse svoje pisarne z »tehničnim« nadzornim in ne vemo še kakim o-sobjem. Ne pomaga upravi nič, ako diktira za vsako malenkost velike kazni, preganja zavedno delavstvo, ki vendar ni krivo in odgovorno za nesposobnost birokratskega sistema. Ne bo pomagalo upravi nič, ako pošilja svoje »grajzlerje« v komisijah kupovat par desk, kilo firneža itd., ker delavnica rabi in požre dnevno vagonske količine raznega materijala.
Stojimo pred katastrofo, pred vprašanjem obstoja obratovanja mariborske delavnice,
V interesu prizadetega delavstva se je »Ujedinjeni Savez Železničarjev« obrnil s posebno predstavko na »Generalno direkcijo«, ministrstvo, finančni odbor ter ostale merodajne faktorje, opozorivši jih na nevarnost, ki preti ter je zahteval, da se takoj osnuje posebna komisija iz zastopnikov ministrstva saobračaja, finančnega odbora ter zastopnikov železničarskih delavskih organizacij, ki naj že v teku novembra na licu mesta v delavnici Maribor se prepriča v položaju ter ugotovi edini izhod, to je, da postavi upravo delavnice na trgovsko komercijelno bazo, ji da obširno samoupravo, zasigura naknadne kredite ter istočasno uredi vprašanje delavskih plač na podlagi eksistenčnega minimuma ter vprašanje delavskih zaupnikov.
Pripravljeni smo sodelovati, svetovati, kličemo pa in opozarjamo na izredno nujnost, ako se hoče še rešiti zadnje preostanke pred razpadom in uničenjem.	USŽJ.
Železničarji pozor!
Poročilo o konferenci v Beogradu in izvršenih intervencijah pri ministrstvu in Generalnem direktorju smo poslali vsem podružnicam, ki bodo takoj sklicale članske sestanke, katerih se vsi udeležite, da čujete poročilo o delu organizacije, Vsled pomanjkanja prostora obširnega poročila, ki presega dve tiskani strani, nismo mogli priobčiti, Centrala USžJ.
Dopisi.
Ormož, V Ormožu se zopet hoče vsiliti nered in razburjenje med uslužbenci zato, ker se jim ne da ob pravem času odmora in na prošnjo dopusta. Raje se pošilja rezervnega delavca po substituciji na ljutomerških progah, domači naj pa čakajo, ko se isti vrnejo. Treba bo zopet z velikim zvonom pozvoniti, da se napravi red.
Prizadeti.
Karlovac, Kakšno življenje imajo železničarji po Hrvaškem, ni potrebno posebej naglašati. Da smo popolnoma brezpravni, je deloma tudi naša lastna krivda zato, ker nismo organizirani. Posamezniki, ki se že prištevajo ljudem, so v Radičevski ali Pašičevi organizaciji, veliko število je pa sploh indiferentnih in se ne zaveda potrebe organizacije. Predpostavljenim je to prav, posebno pa g. postajenačelniku v Karlovcu, ki si predstavlja, da je neomejen gospodar nad podrejenim osobjem. To je tudi javno dokazal 14. oktobra 1926 pred postajnim poslopjem. Neki službe prosti železničar je delil letake za javen železničarski shod, ki ga sklicuje Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije za 17. oktober v Karlovcu. Zapazil je, da čitajo njegovi uslužbenci rdeče letake, na katere ima pa on večjo jezo, kot puran, ko zagleda rdečo barvo. Razkoračil se je, odzvel osobju letake, jih ozmerjal in začel spraševati, kdo je dotični, ki je letake delil. G. načelniku svetujemo, da pusti osobju prostost zborovanja. Ako rad ali nerad, se bo moral vživeti v razmere, da bomo tudi hrvaški železničarji govorili na javnih shodih o reorganizaciji organizacij in splošnega dela ter stavili naše zahteve. Železničarji, vsi v Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije. Z enotnim nastopom bomo ohranili to, kar imamo in izvojevali več pravic in zboljšanje gmotnega položaja.
Železničar iz Karlovca.
Dopis iz sekcije vlakosprem. osobja.
Še vedno se vodi radi ujedinjenja železničarjev nekaka polemika v političnih delavskih časopisih, od leve in od desne strani. Posebno so jim železničarji pri srcu, ki so se brez vsakega vprašanja leve in desne politične strani strokovno ujedinili. Ker njihovo ujedinjenje napreduje in jemlje postojanko za postojanko po celi državi kljub vsem oviram od strani meščanskih nacionalnih, črnih, modrih in bledordeče pobarvanih »odrešenikov«.
Razredno zavedni proletarijat je zapustil te različne »voditelje« in gre, ne oziraje se na njih besedičenje, naprej po začrtani strokovni poti. Za-toraj opozarjamo UŽ, da je škoda za vsako črkico, ki jo porabi v odgovor tem političnim demagogom.
Govorjenje in očitki, da se še ni naše železničarsko ujedinjenje popolnoma uresničilo, je samo fraza, podana lahkoumnežem.
To dela le par mogočnežev, ki proletariata sploh ne poznajo in si laste pravico, da so nekaki voditelji delavskega pokreta. Mi železničarji v Ujedinjenemu Savezu jim pa kličemo, roke proč od našega Saveza, mi Vas ne poznamo, dokler boste Vi imelj sledečo parolo:
»Strokovno ujedinjenje poznamo samo pod našim vodstvom in pod našim političnim krilom, denar pod našim varstvom, za politično prerekanje itd. (ne bom vam našteval naprej ker sami poznate vaše lepe račune). Dokler tega ni, ne pripoznamo ujedinjenja, če tudi sami ničesar ne ustvarimo. Ampak v svet bomo pa le vpili, da se ujedinjenje železničarjev še ni popolnoma zvršilo.«
Tako si mili in dela par vodilnih besedičarjev, za katere so noben razredno zaveden železničar več ne zmeni, ker ve, da se samo s kričanjem v svet še ni nobenemu nič dobrega, doprineslo, temveč da se doseže uspehe le s stvarnim in resničnim delom.
Pri USŽJ je in mora biti za vsa-
kega železničarja mesto brez razlike
političnega, verskega in nacionalnega prepričanja. Učimo se od kapitalistov, kateri se tako tesno združujejo brez razlike političnega in verskega prepričanja proti delovnemu ljudstvu.
Proč s takimi demagogi, ki ne trpe ujedinjenja in so mu nasprotnki. Oni nimajo pravice biti v proletarskih masah, tem manj se pa še v ospredje spravljati.
Naj živi združitev proletarskih mas do popolne zmage, proč s troti iz proletarske mase.
Objave.
Podružnicam.
Železničarski koledar za leto 1927 je izšel. Sestavljen je tako, da bo dobro služil slehernemu železničarju, zlasti pa bo vsakdo lahko iz njega črpal nasvete in direktive v najrazličnejših primerih. V obliki vprašanj in odgovorov ima poljudno raztolmače-ne vse predpise, ki so važni za osob-je ,da ve vsakdo zahtevati, kar mu pripada. Raztolmačeni so predpisi glede napredovanja, bolniške blagajne, dopustov, zobozdravljenja, dajatev v slučaju smrti, provizijskega fonda, izpitov osobja, nastanitve itd itd. Podružnicam, ki so koledar že naročile, srno ga dostavili te dni, oziroma ga bomo prve dni novembra. Ostale podružnice pa naj koledar čimpreje na-roče ter pri naročilu označijo, ali hočejo koledar s slovenskim ali hrvaškim tekstom. Cena koledarja je
Din 10___in se naroča pri Ujedlnje-
nem Savezu Železničarjev Jugoslavije, Karla Marksa trg 2, USŽJ.
Vsem blagajnikom podružnic.
Ker nekatere podruž. do danes še niso obračunale nabiralne akcije za reducirane sodruge in tudi niso vrnile nabiralnih pol, pozivamo dotične tem potom, da najkasneje do 10. novembra 1926 pošljejo nabrane zneske, obenem s polami, ozir. prazne nabiralne pole, da zamoremo nabiralno akcijo zaključiti ter jo objaviti v listu. USŽJ.
Vsem predsednikom podružnic in sekcij.
Centrala Vas opozarja, da navodila centrale (protest proti redukciji pravic) točno po dobljenih direktivah izvedete, ker le v tem slučaju je računati na uspeh. Izvršni odbor.
[Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Odgovorni urednik: Franc Mikec v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar*. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.