DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 51 nikakrπnih podatkov o naËinu oblaËenja v 19. in na zaËetku 20. stoletja (zlasti na ©tajerskem). Do danes je za folklorne skupine opravila preko πtirideset raziskav, ki zajemajo celotno slovensko narodnostno ozemlje, pri Ëemer je treba πe posebej poudariti raziskave na dvoje- ziËnem ozemlju avstrijske Koroπke. Vse potekajo na terenu in po arhivih, vselej s pomoËjo Ëlanov posameznih folklornih skupin; skupine terensko delo omogoËajo tudi gmotno. Vedno so opravljene z mislijo, da rezultati niso namenjeni le skupi- nam, da si po njih izdelajo kostume za nastopanje, ampak bodo, ko bodo objavljene, rabile tudi πirπemu krogu ljudi. Prav njene terenske raziskave so omogoËile izpolnitev naËrtov nekdanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije, da oblaËilno kulturo Slovencev predstavi v obliki posebnih map. Iz prvot- nega naËrta, po katerem bi mape (serija Slovenska ljudska noπa v besedi in podobi) prinaπale le barvne podobe in kroje, so se objave razπirile, tako da sleherna poleg risb, krojev in fotogra- fij prinaπa strokovno πtudijo o naËinu oblaËenja na doloËenih geografsko zaokroæenih obmoËjih (Dobrepolje 1986, Sloven- ska Istra 1987, Kozjansko 1988, Kostel 1989, Zilja 1991, Bela krajina 1993 in 1999, Litijsko Posavje 1994, Notranjska 1995, Prekmurje 1996). Dr. Marija MakaroviË oblaËilno kulturo obravnava razvojno, upoπtevajoË socialno strukturo prebivalstva, in prinaπa tudi opise naËinov oblaËenja Ëloveka v koledarskem in æivljenj- skem krogu. Poleg del, ki so izπla znotraj zgoraj omenjene knjiæne serije, je podobno strukturirana dela, namenjena tudi folklornim skupinam, objavljala pri drugih zaloænikih ‡ kot samostojne publikacije ali kot razprave v zbornikih. Leta 1988 je izπla Narodna noπnja ‡ Gorenjsko (RateËe), 1996 OblaËilna kultura slovenskega kmeËkega prebivalstva v Roæu, 1996 OblaËilna kultura med Muto in Kaplo, 1999 OblaËilna kultura slovenskega kmeËkega prebivalstva v Podjuni, 1999 OblaËilna kultura kmeËkega prebivalstva na Tolminskem, 2000 OblaËilna kultura kmeËkega prebivalstva v Zgornji Vipavski dolini in na Gori, 2003 OblaËilna kultura v Lancovi vasi in okolici, 2004 OblaËilna kultura v obËini Velika Polana. Obseæna poglavja o oblaËilni kulturi sestavljajo tudi vse njene monografije. In πe nekaj. Dr. Marija MakaroviË ne raziskuje in piπe zaradi svojega znanstvenega erosa. Ko jo skupine prosijo za pomoË, sprejme nalogo tudi zato, ker ima vedno pred oËmi mlade, ki v teh skupinah sodelujejo. Æeli jim pomagati, ker se zaveda, da jih delo v skupini lahko odvraËa od razliËnih oblik zasvo- jenosti. ©e veË kot dvajset raziskav,2 po katerih so posamezne folk- lorne skupine izdelale svoje kostume, Ëaka, da zagledajo luË sveta tudi v knjiæni obliki. Dr. Mariji MakaroviË æelimo, da se ji v prihodnjih letih tudi ta prizadevanja uresniËijo. Avtor prispevka se ji za njeno neprecenljivo delo v imenu vseh fol- klornikov iskreno zahvaljuje. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 24. 2. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 O KARNEVALU V CERKNICI LETA 2006 Tanja TomaæiË Etnologi vedo, Ëe drugaËe ne, vsaj iz literature, kako se neka- terih ljudi okoli pusta prime orgiastiËno poËutje. Kar preberite si Kureta, ki pravi æe kar na zaËetku, da flv sploπni zavesti pa velja pustni Ëas πe zmeraj za nekaj posebnega, ko marsikje ‘ponorijo’«. In veËkrat ko to prebereπ, bolj se ti zdi, da je bil dr. Kuret res pravi strokovnjak za pustne norËije. Ne verjamem, da so se udeleæenci pustovanja v Cerknici, ka- tere je nabrala prizadevna tajnica druπtva, kaj posebno ozirali na Kuretove zapiske, a tisti maloπtevilni, ki smo se konËno znaπli skupaj, smo jih imeli brækone æe v krvi. Menda ni prepovedano, da se naπtejemo: 1. tajnica Zora, ki je vzorno pripravila vse, kar smo videli, pojedli in prestali, 2‡4. druæina pridruæenega etnologa (Marko, Sonja in Aljaæ) po duπi, ki se je izkazal æe pri zadnjem posvetu SED v Zagrebu oktobra 2005, 5. etnologinja Branka, ki je nekdaj delala na cerkniπkem obmoËju, sedaj pa v vladnih sluæbah, 6. ljubiteljica stroke Vida, 7. mladi etnolog Miha, ki bo, po nagovarjanju vseh v druæbi, v najkrajπem Ëasu diplomiral, 8. etnolog ‡ rodoslovec Leon, ki deluje na cerkniπkem obmoËju, in smo ga sreËali na licu mesta, na karnevalu, 10. arhitekt Marjan, nekdanji muzealec, ki prebiva v Begunjah pri Cerknici, in smo ga po vsej sili zbezali na plano, da se je vsaj ob koncu pojavil na naπi zadnji postaji, v gostilni pri Pavu, in 11. kronistka Tanja, etnologinja od zaËetka do konca. Nekaj udeleæencev je bilo πe posebej povabljenih, a so se opraviËili, kar smo drugi udeleæenci sprejeli z velikim obæalovanjem. Le kje so bili vsi πtudenti in muzealci? Vsak na svojem pustovanju? Prvi zbor udeleæencev je bil v gostilni Portus na Uncu, kjer smo se zbrali, prevzeli VIP vstopnice in se dogovorili za na- daljnji itinerarij. Da bi ne bili podobni ostali raji, ki si je, po naπem strokovnem miπljenju, izbrala za pustno nedeljo samo in izkljuËno ogled cerkniπkega karnevala, smo si dan osladili πe z obiskom domaËega muzeja gospoda Vekoslava Kebeta v Dolenji vasi. Posedeli smo ob imenitni maketi cerkniπkega jezera, ki je narejena tako, da πe najveËjemu nejeverneæu pokaæe, kako se voda zliva in izliva po travnikih, sliπali smo zgodbo o ljubimcih iz dveh gradov, ki sta æalostno konËala zaradi zlobe dekletovega oËeta, in πe in πe. Iz gospoda Kebeta, ki je z laserskim svinËnikom kroæil po naseljih in nas opozarjal na kraje in letne Ëase, je vrelo, in ko je konËal s pripovedjo o jezeru, nas je povabil v prostor, kjer flimam πe multivizijo!« Branka, ki se je pred leti kot urbanistka pri podjetju AREA ukvarjala s Cerkniπkim jezerom, je povedala nekaj podatkov o skrbi za obmoËje, ki je varovano, a kljub temu silno ranljivo in je bilo æe veËkrat deleæno neprave obravnave. Seveda smo bili na multiviziji edini gledalci, a takoj nam je bilo jasno, da so ob poletnih dnevih brækone vse klopi zasedene z gosti, ki se pripeljejo z upokojenskimi in πolskimi ekskurzi- SED-5 51 4/18/06, 5:47:26 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 52 jami. Video se je vrtel z muziko in izjemnimi zvoËnimi efekti, ki so jih naredili strokovni pomoËniki gospoda Kebeta. Po nakljuËju sem sedela zraven kolega Leona, in moram reËi, da me je najprej presenetilo, ko je ob prikazu jezerskih ptiËev, ki so pridno peli po mikrofonu, rekel: flKdo ve, pa me res zanima, Ëe bomo videli πe tukalico?« Pa je nismo, kot je ni videl Zlatko ©ugman v filmu flPod njenim oknom«. A tako jo poznamo vsaj po imenu. Za ptiËi in ribami so priπli na vrsto πe ljudje, domnevam, da bliænji in dalnji sosedje gospoda Kebeta. Bili so ribiËi, kosci, sprehajalci kar tako, kazali so se pred kamero, kot so jim naroËili, in sosed Leon je govoril: flTa je moj peti bratranec.« In Ëez Ëas spet: flTa je moj tretji bratranec.« Vmes so bile πe druge tete, a bratranci so si vztrajno sledili po πtevilkah. KonËno je bilo filma konec in smo πli pogledat πe cerkniπki drevak, ki ga je lastnoroËno stesal sam gospod Kebe, kar je bilo ovekoveËeno tudi na filmu. Na vsak naËin monumentalno delo, Ëoln, s katerim so lahko vozili vole skupaj z vozom. Leon je bil nekoliko kritiËen: flVËasih so to izdolbli vse na roke, sedaj je naredil na stroj!«. To pripombo sem vzela za nekolikanj deplace ‡ kdo pa bo danes πe struæil na roko, Ëe ima zraven maπino! Poglavitno opravilo gospoda Kebeta je brækone muzealsko opismenjevanje neukih, kar mu gre izvrstno od rok, a zraven se domaËi kljub temu preæivljajo πe z bifejem. Ni ga Ëloveka, ki bi si ne zaæelel æiveti v takem okolju: ko stopi iz hiπe, se zagleda v cerkvico, ki je soseda prijazne domaËije, tako nekako kot Preπernov sv. Marko. Naj je bilo pri Kebetu πe tako prijetno, konËno se je bilo treba odpraviti proti Cerknici, kjer naj bi se ob 12.32 zaËel karneval- ski sprevod. Obiskali smo πe cerkniπko znamenitost, Krpanovo razstaviπËe, kjer pa so nas priËakali priloænostni sorodniki cerkniπkih butalcev ‡ ptujski kurenti, kakor jih je posnel pred leti Bojan AdamiË. Leon, ki je vedel, kam naj nas pelje, nas je spretno vodil po cerkniπkih poteh, kjer so se æe nabirali obiskovalci. Kadar sem priπla v njegovo bliæino, mi je nekam zarotniπko pokazal kakπnega mimoidoËega in ga oznaËil za bratranca s πtevilko. Ker pa je bilo treba hitro naprej, ga nisem mogla vpraπati, kdo je to in kaj pomenijo te oznaËbe. Pa tudi tega se ne spomnim, da bi si bila oba izmenjala kakrπen koli znak, da se poznata. MogoËe sta si, pa nisem opazila. Hodili smo previdno med ljudmi ob glavni cesti in konËno priπli so cilja: Mercatorjevo svetiπËe je na ravni terasi gostilo gledalce. Tja smo se name- nili, pa nas je pred vhodom skoraj ustavil straæar. A smo imeli sreËo, ker je Branka ravno pred vrati sreËala cerkniπkega funkcionarja in pod njegovim varstvom smo lahko vstopili. ©ele na vrhu sem opazila, da so se po terasi sprehajali posebne vrste ljudje, oznaËeni z velikimi priponkami, kjer je bila poleg napisa VIP πe πtevilka. To nam je umanjkalo, kdo ve iz kakπnega vzroka. Nekdo v tej verigi priprav je pozabil na razpoznavni znak. Sonce, ki smo ga vse dopoldne hvalili, so kmalu po zaËetku karnevalske parade zakrili Ërni oblaki, zaËelo je pihati in po dveh urah stanja na odprtem se je veËina vipovcev umaknila v notranjost. In tam je bilo kaj videti: miza se je πibila pod dobrotami in bolj ko so si gostje z njimi stregli, veË novih so prinaπali, kot na pravo mizico, pogrni se! Seveda je bilo logiËno, da smo si postregli tudi etnologi, dasiravno nismo imeli razpoznavnih priponk. Cerkniπki karneval bi zaradi svojih mask oziroma likov, ki so jih ustvarili domaËini, ki vsekakor niso anonimni, zasluæil posebno obravnavo. Dokler so imeli veliko podporo v Brestu, se ni bilo bati za njegov obstoj, ko pa so se zaËele tranzicijske ekonomske teæave, so se tudi v Cerknici najbræ morali posebej potruditi, da so naπli nove poti za obstoj. Marsikateri lokalni karneval, ki si je v nekaj letih pridobil ime tradicionalni, je æe propadel. Cerknici vladajo oËitno pametni ljudje. Dokler smo πe gledali pustni sprevod in pridno slikali, vseka- kor upam, da je kolegu Mihi uspelo bolje kot meni, so se Leonu πe kar sem pa tja pojavljali kakπni znanci, kar je bilo razumljivo, saj je skoraj domaËin, pa tudi kakπen bratranec s πtevilko. KonËno sem imela Ëas, da sem ga vpraπala, kako je s πtevilkami, pa se je izkazalo, da je priznan rodoslovec, da ima torej svoje sorodnike v malem prstu. ©tevilka je paË pomenila, iz katerega kolena ga je izbrskal. Moram pa priznati, da ne vem, ali so ga vsi ti sorodniki poznali, saj jih mora imeti res veliko. flAmpak πe veË jih ima pa ing. Hawlina!« je suho pripomnil. Skratka, raziskovati svojo rodovino ni samo to, da poiπËeπ po dve babici, πtiri prababice, osem praprababic in tako naprej, ampak se ti nenavadno poveËujejo πe najrazliËnejπi bratranci in sestriËne in nenadoma si v sorodu z ljudmi, ki si jih bræËas sploh nisi æelel, ali pa si morda oni ne æelijo, da se imaπ za njihovega sorodnika. Naj bo to poglavje o rodoslovju samo mala stranpot, ki se je po nakljuËju pripetila na cerkniπkem karnevalu. Kolega Leon bo imel gotovo kakπne pripombe na moje razglabljanje, pa bi bilo mogoËe πe najbolje, da nam stvar podrobneje razloæi, ko se bomo vipovci spet kdaj dobili, nemara kar na kakπnem pre- davanju v okviru Slovenskega etnoloπkega druπtva. KonËna postaja naπega pustovanja je bila gostilna Pav na Rakeku. In tja sem konËno priklicala kolega Marjana, ki je nekdaj arhitekturil v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Toliko Ëasa je æe v Begunjah, da je æe skoraj domaËin, pustna sobota pa je na njem pustila veliko hujπe sledi kot na nas ves nedeljski karneval. Res je bil junak, da se je priπel pokazat in pogledat stare znance. In da ne bi nosili zoprnih vsakdanjih obrazov, smo si po veËerji nataknili maske in se poslikali, za pouk in v zabavo mlajπim, ki nas bodo morda naslednje leto posnemali. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 20. 3. 2006 Mizica, pogrni se! Na terasi Mercatorja. Deleæni so jo bili VIPovci. Foto: Tanja TomaæiË, 2006 SED-5 52 4/18/06, 5:47:26 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black