Ta teden v Našem tedniku 5. Primorski dnevi na Koroškem Na Koroškem potekajo ta teden 5. Primorski kulturni dnevi, na katerih se predstavljajo primorski Slovenci s svojo kulturo in politično dejavnostjo. • Višek pa predstavlja dobrodelni koncert v mestni cerkvi sv. lija v Celovcu, ki bo v nedeljo, 13. oktobra. Nastopali bodo primorski zbori; celotni izkupiček prireditve pa je namenjen žrtvam vojne v Sloveniji. Pokroviteljstvo prireditve so prevzeli trije škofje, namreč krški škof dr. Egon Kapellari, tržaški škof dr. Lorenzo Bellomi in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Prisrčno vabljeni! Benefični koncert bo to nedeljo ob 14.30 v Celovcu (cerkev sv. lija) Multikulturnost — rešitev za koroške Slovence? stran 2/3 Ekskluzivni intervju s Stipetom Mesičem: „Evropa se boji naših beguncev“ stran 8/9 Novi slovenski denar ctr=,n Q Galerija Falke se predstavlja ____________________________stran 11 SAK je imel svoj občni zbor stran 12 naš tednik LETO XLIII. Številka 41 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 11. oktobra 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec PRIJAVE: ŠTEVILO JE TUDI LETOS SPET NARASLO! Čeprav število učencev na splošno iz leta v leto pada, se število šolarjev, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, veča. Tudi v letošnjem šolskem letu se je nadaljeval pozitivni trend zadnjih let. V šolskem letu 1991/92 bo obiskovalo za 1,75% več šolarjev dvojezični pouk kot lansko šolsko leto. Te dni je Slovenija uradno zaprosila koroško deželno vlado, da bi sprejela 2000 hrvaških beguncev. Toda kot po stari avstrijski navadi, se naši politiki spet enkrat obotavljajo, ko gre za konkretna dejanja oziroma hitro pomoč. Koroška deželna vlada in koroški Deželni zbor zahtevata priznanje Slovenije in Hrvaške. Deželni glavar Zernatto vedno Ne besede, dejanja so nekaj vredna spet govori „o posebni odgovornosti, katero ima v tej zvezi Koroška“. Toda kako hitro se lepe besede izkažejo kot prazne fraze, se je pokazalo prav sedaj, ko odgovorni deželni politiki zganjajo formalizem, namesto da bi se nemudoma odločili za hitro pomoč beguncem. Trenutno je na Koroškem okrog 130 hrvaških beguncev (82 odraslih in 54 otrok), katerih oskrbo financira Koroška iz sredstev socialnega sklada. Kljub temu da je Zernatto dejal, da na Koroškem verjetno ne bi bil problem najti prostora za 2000 beguncev, hoče Deželna vlada sestaviti komisijo, ki se bo pogajala z Zvezno vlado o financiranju oskrbe beguncev. Torej formalizem po stari avstrijski oliki. . . Pozitivni razvoj kaže, da je slovenščina danes vse bolj privlačna, in to ne samo iz gospodar- skega razloga. K povišanju števila prijav sta letos mnogo prispevali ljudski šoli v Celovcu, kjer obiskuje dvojezični pouk že 100 učencev. Na vseh ljudskih šolah na Koroškem pa je k dvojezičnemu pouku prijavljenih 1242 učencev. Problem, ki se zastavlja ob tem razvoju, pa je, da že danes primanjkuje kvalificiranih dvojezičnih učiteljev. Temu vprašanju se bo potrebno v prihodnje še resneje posvetiti. (Več na str. 3) Tržaški in koroški Slovenci pri italijanskem generalnem konzulu. Politični predstavniki koroških in tržaških Slovencev so ta teden pri italijanskem generalnem konzulu Nico-lu Ditulliu v Celovcu pozvali Italijo, naj prizna Hrvaško in Slovenijo. Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc in tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar sta poudarila, da bi bil to pomemben korak, ki bi omogočil tudi mirno rešitev konfliktov med narodi bivše Jugoslavije. S konzulom pa so slovenski zastopniki obravnavali tudi manjšinska vprašanja obeh držav. Generalni konzul Ditullio je bil z vsemi vprašanji že zelo seznanjen in je izrekel pripravljenost sodelovanja po svojih zmožnostih. STRAN q petek, O 11. oktobra 1991 PISMO IZ SLOVENIJE Slovenija naposled povsem samostojna Potekel je usodni datum, 8. oktober, ko je Dežela na sončni strani Alp postala popolnoma in v vseh pogledih samostojna in suverena evropska država — Republika Slovenija. Prvič v tisočletni zgodovini tega malega naroda so se uresničile sanje, ki smo jih doslej smeli samo na tihem sanjati. Nevarnosti ne z vzhoda, ne z zahoda ni več, pa če bi tudi bila, se Slovenci s svojo mlado, a odlično izurjeno in oboroženo armado znamo braniti sami. To smo dokazali v junijski vojni. Na prvi dan samostojnosti smo dobili dostojno popotnico — lastno valuto, ki so jo ponekje v tujini že začeli menjavati. Dobili smo svoj potni list, ki ga priznava vse več evropskih držav, dobili smo zagotovila tujine, da je res le še vprašanje časa, kdaj nas bo priznala. Tako je francoski zunanji minister Allan Dumas oznanil, da za njih Jugoslavije ni več in da bo Francija vsem republikam priznala samostojnost. Predsednik Kučan je na najvišjem državniškem obisku v Bonnu, iz ust kanclerja Kohla dobil trdna zagotovila o najtesnejši gospodarski povezanosti obeh držav in o nemški pomoči, ter skorajšnjem priznanju Slovenije. Začuda se je tudi beneški trgovec de Michelis izrazil v radijskem intervjuju, da je zasluga Evrope prav ta, da je Slovenija osmega oktobra letos postala samostojna in suverena država?! Če k temu dodamo že zagotovila doslej konzervativne in neomajne britanske diplomacije, da bo treba priznati jugoslovanske republike, je skorajda popoln. Preostanku jugoslovanske armade, ki je še na tleh Slovenije, se pravi na tujem ozemlju, smo dali jasno vedeti, da se mora umakniti do osemnajstega oktobra, brez tehnike in oborožitve, dokler bo trajala vojna na Hrvaškem, sicer . . . Je pa nekaj zanimivih cvetk tudi iz naših zakulisnih političnih logov. V javnost je pricurljala vest, da bo dosedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, zamenjal Janez Drnovšek in slednji naj bi v to privolil. Gre za medstrankarske igrice, kar je jasno vrabcem na strehi! Vprašanje je le, kako se bosta gledala Kučan in Drnovšek, ki sta bila vse doslej tiha, a zato nič manj neusmiljena politična rivala, saj sta se na lestvicah popularnosti v Sloveniji stalno menjavala na prvem in drugem mestu. Politična nečimrnost pač, ki ne pozna meja . . . Puč in premirje Na Hrvaškem so stvari bistveno drugače. Vse do srede je tam divjala vojna. Boji so nepretrgoma trajali ves teden! Krvavela so bojišča v Slavoniji, Baniji, Dalmaciji. Srbska in armadne horde so uničevale najdragocenejše zgodovinske in kulturne spomenike, obkoljeni so bili Dubrovnik, Zadar, Šibenik, Vukovar, Vinkovci. Hrabri hrvaški vojščaki so do popolnosti obvladovali položaj, medtem ko je hrvaško prebivalstvo potrpežljivo in disciplinirano sedelo v kleteh in zakloniščih. Za sodobno Evropo je nepojmljivo, kako lahko človek nepretrgova preždi v betonski kleti celih petdesetih dni. To se je dogajalo na primer v Vinkovcih, pa še marsikje drugje. Vojna je bila tako silovita zato, ker je bil v Beogradu izveden vojaški puč. Predstavniki Srbije, Vojvodine, Črne gore in Kosova v jugoslovanskem predsedstvu so se ob asistenci armade proglasili za edino oblast v državi in takoj začeli izvajati okrutno, popolno in totalno vojno proti Hrvaški. Kasetne in zažigalne fosforjeve bombe ter napalm so padali po bolnicah, šolah, otroških vrtcih, cerkvah. Število civilnih žrtev ni znano, a gre zanesljivo v tisoče. Sodu je izbil dno atentat na Franja Tudžmana, ki ni uspel. Pilot srbske vojske je z dvema vodenima raketama razrušil Banske dvore sredi Zagreba, kjer je sedež hrvaškega predsednika. Tudžman, Mesič in Ante Markovič, ki so bili prav takrat v bombardiranih prostorih, so zgolj po srečnem naključju ušli zanesljivi smrti. A Evropa, zlasti pa grožnja Srbiji s strani Gorbačova, so naredili svoje. Srbski generali in predstavniki hrvaške vojske so le sedli za mizo in podpisali premirje, ki vsaj za sedaj drži. Orožje je utihnilo in v sredo zvečer je bil Zagreb po štirinajstih dneh zatemnitve spet svetlo in evropsko mesto. Da bi takšno le večno ostalo . . . Tadej Bratok „Multikulturnost -enosmurnica za Slovence?" « ■ ,. ........................... Multikulturnost — nova možnost za koroške Slovence? Na to vprašanje sta na razgovoru v Domu v Tinjah z DA odgovorila poslanka ZAL Terezija Stoisits in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, ki je multikulturnost proglasil tudi za svoj nov politični program. Da multikulturna enolončnica ne bo rešila koroških Slovencev, so si bili v bistvu edini vsi drugi razpravljale'!. Če bi sklepali po številu udeležencev pogovora, potem bi lahko trdili, da naših ljudi vprašanje multikulturnosti ne zanima. Bo, kakor bo! Vsekakor je to vprašanje trenutno aktualna politična tema na žalost samo med Slovenci, kajti nemško govoreči so-deželani se za to vprašanje sploh ne zmenijo. „Bikulturni smo danes na žalost samo mi, koroški Slovenci,“ je ugotovil dr. Reginald Vospernik in opozoril na dejstvo, da nemško govoreči so-deželani ponujene roke doslej niso sprejeli, kar je vidno vsako leto tudi ob prireditvah „Dober večer sosed“, 26. oktobra. Pobudnik prireditev Tomaž Ogris temu ni ugovarjal in povedal, da smo na žalost za medkulturne odnose danes usposobljeni samo Slovenci, ker le mi obvladamo oba jezika. Tako nemško govorečim sodeželanom naša kultura ni dostopna, ker ne znajo našega jezika. Zato je Ogris svaril pred multikulturno „slovens-ko-nemško enosmernico“. Ogris: „Najprej moramo krepiti našo kulturo in naš jezik. Ohraniti moramo našo jezikovno identiteto in s tem najprej začeti doma, v družinah!“ Andrej Wakounig je zastopal mnenje, da je multikulturnost danes enosmernica, ki pomeni nadaljnje odtujevanje od slovenskih narodnih korenin. Pobudniki multikulturnosti oz. tega političnega programa bi morali biti nemški sodeželani, le ti pa nimajo interesa. Wakounig: „Multikulturnost je lahko blagoslov ali pa tudi poguba. Ta oblika multikulturnosti predstavlja nevarnost, da se slovenska narodna skupnost v njej utopi.“ Zato se je Wakounig izrekel za krepitev lastnih vrst, lastne identitete in jezika, potem pa da lahko iščemo most do naroda soseda. Župnik Pep Marketz pa je dejal, da so vsi apeli k multikulturnosti premalo; tudi politični programi so premalo. Multikulturnost je potrebno živeti! In kje? Doma, na vasi, v cerkvi itd. Slovenci smo vsi multikulturni ali bikulturni, ker nas je že premalo, da bi se enostavno „kam zaprli“. Ob primeru občine Št. Jakob v Rožu je Marketz skušal prikazati današnje južnokoroško Z leve: dr. Reginald Vospernik, Tomaž Ogris, mag. Terezija Stoisits, vodja razprave mag. Marijan Pipp, prebivalstvo. „Slovencev danes ni več zelo veliko, pa tudi ne poznam človeka, ki bi rekel, da ima nemško identiteto. Zelo veliko je takih vmesnih, na te pa skorajda nihče ne pomisli. Tem ljudem je potrebno nuditi „prostor“ za srečanje; morda bodo potem našli nazaj k svojim kulturnim in jezikovnim koreninam.“ Terezija Stoisits, po rodu gradiščanska Hrvatica, pa zopet vidi edino rešitev za avstrijske manjšine v integraciji. „Multikulturnost je naša edina možnost, da bomo preživeli. Če bo večina postala dvojezična, potem bo možno izpeljati ta koncept,“ je optimistična zelena poslanka, ki je svarila pred separacijo. „Manjšina se ne sme odmikati v geto,“ je opozarjala Stoisitseva. „Sicer je lažje prodajati samostojnost, Andrej Wakounig in mag. Pep Marketz. separacijo, itd., toda praksa kaže, da je to napačna pot,“ je utemeljevala. Da obstaja razlika med prakso in teorijo, pa je priznala tudi Stoisitseva, ki je ugotovila, da se večinski narod doslej ni bil pripravljen odpreti in da ostaja enojezičen. „Dokler pa je tako, koroškim Slovencem nima smisla pridigati o multikulturnosti, saj so Slovenci za to napačen naslov,“ je dodal diskutant iz publike in je s tem izpovedal, kar si danes misli velika večina naših ljudi. o. K. Separacijo je lažje prodajati. mag. Terezija Stosits Najprej je potrebno krepiti in osvojiti kulturno identiteto doma, šele potem sprejemati in osvajati drugo. ^ Reginald Vospernik Multikulturnost je lahko blagoslov ali pa tudi poguba. Za Slovence pa slutim, da se bi v njej Utopili. Andrej Wakounig Naših ljudi na vasi to vprašanje ne zanima, drugače bi jih prišlo več na diskusijo. Slovenščine ne smemo spremeniti v bikulturnost. Potem nisi več ne ptič ne miš. . Tomaž Ogris Zasidrati se je potrebno v domači kulturi in iskati „prostore“ sodelovanja. župnik Pep Marketz „Zagotoviti zastopstvo Slom v deželnem zboru brez ugotavnja manjšine" Objavljamo nekaj izrekov koroškega deželnega glavarja dr. Zernatta. Slišali smo jih v Glubu tre popoli (2. 10.). „ Multikulturna družba ni jasno definirana. Slej ko prej obstaja vrednota patriotizem. Patriotizem pomeni zame, da priznavaš samostojnost narodnih skupnosti, da se zavzemaš za integracijo brez asimilacijskega pritiska. dr Christoph Zernatto „ Moje jasno stališče je, da morajo biti . koroški Slovenci zastopani v deželnem zboru. Za to se bom osebno zavzemal, čeprav danes še ne morem reči, kako bodo o tem odločali zastopniki moje in drugih strank." dr. Christoph Zernatto „Zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru naj ne bi bilo urejeno izključno na podlagi deželnozbor- skega volilnega reda. Moralo bi biti urejeno v okviru pluralističnega volilnega sistema. Kot najbolj smiselna rešitev se mi zdi virilni mandat, pri čemer danes še ne morem reči, kakšne naj bi bile njegove kompetence oz. pravica soodločanja. Je pa to edina možnost, da zagotovimo slovenski narodni skupnosti zastopstvo v deželnem zboru — ne-da bi faktično ugotavljali manjšino." dr. Christoph Zernatto „Narodna skupnost naj sama odloča, kdo jo bo zastopal po virilnem mandatu." dr. Christoph Zernatto „23. in 24. oktobra 1991 bo v Železni Kapli kongres o narodnih skup- nostih v Evropi. Na tem kongresu se t'O marsikaj odločilo, kako rešiti Vprašanje zastopstva Slovencev v deželnem zboru." dr. Christoph Zernatto „Kako pomemben je KHD? Pomemben je, kot je pomembno društvo, ki ima 10.000 članov." dr. Christoph Zernatto „V moderni Evropi smo soočeni z vprašanjem pomešanosti narodnih skupnosti. Na Koroškem razlike med Herodnima skupnostima vedno bolj 1z9injajo. Modemi manjšinski pojem se glasi: odpraviti manjšinski status * večjezičnostjo! Drugače bo Koroška doživela enako usodo kot Jugoslavija." dr. Marjan Sturm v Ciuhu tre popoli Oržavni sekretar za zamejce Ta teden so se v Št. Petru v Rožu srečali zastopniki Narodnega sveta, EL in KKZ s slovenskim ministrskim predsednikom Lojzetom Peterletom. V okviru pogovorov so Korošci predlagali, kako in po kateri poti naj bi potekali stiki in kompetence med slovensko vlado in zamejskimi Slovenci. Predlog (glej spodaj) je predsednik Peterle označil kot sprejemljiv in smiseln. 1. Za manjšinske zadeve naj je pristojen predsednik vlade in v kolikor gre za zunanjepolitično vpletenost teh zadev, kjer živijo manjšine izven republike Slovenije oz. so njih matične države tuje države, tudi zunanji minister. Prirejena pa naj bo v smislu stvarne pristojnosti nadaljnja pristojnost drugih ministrov. 2. Neposredno skrb za manjšine (tako za narodnosti v Sloveniji kot tudi za slovenske manjšine v sosednjih državah in Slovence po svetu) se poveri posebnemu državnemu sekretarju za manjšinska vprašanja, odgovornemu predsedniku vlade z ustreznimi političnimi pooblastili. 3. Za oblikovanje celotne manjšinske politike slovenske vlade — tako vsebinsko kot personalno — se sestavi svetovalno telo (svetovalna telesa) iz zastopnikov manjšin in ministrstev (manjšinski sosvet). 4. Državni sekretar naj je oseba s primernimi izkušnjami v manjšinskih zadevah (prednost ima kandidat manjšincev) in naj ima zaupanje manjšin. 5. Državnemu sekretarju se uredi urad s strokovno službo v okviru urada predsednika vlade. Vztrajno naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku Manjšinskošolski oddelek Deželnega šolskega sveta je te dni objavil številke prijav k dvojezičnemu pouku v šolskem letu 1991/92. Na področju veljavnostne-ga območja manjšinskošol-skega zakona obiskuje pouk na 82 ljudskih šolah 5639 šolarjev in šolark. K dvojezičnemu ppuku je na 65 ljudskih šolah prijavljenih 1242 šolarjev (22,03 %), kar je v primerjavi z lanskim šolskim letom za 1,51 % več (79 šolarjev). Dodatno obiskuje Mohorjevo ljudsko šolo v Celovcu 83 šolarjev, 17 pa jih je vpisanih v javno dvojezično šolo v Celovcu. Na veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona je v 27 predšolskih razredih in 3 predšolskih skupinah prijavljenih 363 šolarjev, od teh obiskuje 69 otrok (19,01 %) dvojezični pouk. V lanskem šolskem letu je znašal ta delež 18,82 %. Na 17 ljudskih šolah ni prijav k dvojezičnemu pouku. K neobvezni vaji Slovenščina je dodatno prijavljenih 231 šolarjev in šolark. Slovenski jezikovni pouk obiskuje v 19 glavnih šolah 317 dijakov. Od teh je javljenih 135 šolarjev po manjšinskošol-skem zakonu, 94 šolarjev obiskuje slovenščino alternativno namesto angleščine, 88 šolarjev pa si je izbralo slovenščino kot prosti predmet. Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu obiskuje 436 dijakov in dijakinj. V Višjo strokovno šolo za gospodarske poklice šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu se je za letošnje šolsko leto vpisalo 78 deklet in fantov. Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu pa obiskuje 66 dijakov. Dodatno pa so tudi prijavljeni k prostemu predmetu Šlovenščina ali pa obiskujejo slovenščino kot izbirni predmet dijaki in dijakinje splošnoizobraževalnih in poklicnih srednjih ter višjih šol. Tango — prvi interetnični organ f TANČO 35.000 Avlo» täglich... n*v mm sp pfiS °^r «M» Ta teden je izšel na Koroškem dvojezični tednik z imenom Tango. Usmerjenost lista je po podatkih v impresumu „demokratična in interetnič-na; osnovana je na antifašističnem izročilu Avstrijske državne pogodbe, po načelih demokratičnih odnosov med narodnostmi, ki so neobhodni za pozitivni razvoj obeh narodnostnih skupin na Koroškem, ter na prizadevanju za socialno pravične družbene razmere". Založnik in lastnik časopisa je Intermedia/Društvo za pospeševanje multikulturnih sredstev obveščanja, kateremu predseduje bivša urednica „Kirchenzeitung“ Maria Haimar. V uredništvu Tanga so štirje stalni sodelavci, od teh je vešč slovenščine Mirko Messner. Kar se tiče jezika člankov, so se pri Tangu odločili, da vsakič povzamejo vsebino članka tudi v drugem deželnem jeziku. Kateri članek bo objavljen v katerem jeziku, pa ostaja v presoji štiričlanskega uredništva. V uredniškem sosvetu so mdr. tudi znane osebnosti iz javnega in političnega življenja, kot na primer Zelena poslanka Terezija Stoisits. Tango bo izhajal ob torkih, tako da ga bodo dobili naročniki ob sredah, na isti dan kot Slovenski Vestnik. Časopis bo tiskala tiskarna Norea Repro, za „layout“ pa bo skrbelo podjetje Zebra. Uredniki poudarjajo, da je list neodvisen. Dejstvo, da Tango financira tudi KPÖ, naj ne bi motilo. Maria Halmar: „KPÖ nam je dala denar brez vsakršnih pogojev." Naročnike bodo imeli Tangovci med pripadniki obeh narodnih skupin na Koroškem; za začetek potrebno število naslovov pa je uredništvu na voljo. S. K. Sele: SPÖ in ÖVP preprečili dodatnega nastavljenca v občini Zadnji petek, 4. oktobra 1991, se je občinski svet v Selah sestal po več kot štirimesečnem poletnem oddihu. Dnevni red občinske seje je bil zelo obširen; dodana pa sta mu bila še dva nujnostna predloga EL. 1. nujnostni predlog: EL Sele predlaga občinskemu odboru takojšnjo nastavitev dodatne(ga) nastavljenke(ca) za delo v občinskem uradu. Izid glasovanja: 4 odborniki (EL) za takojšnjo nastavitev; 4 odborniki (župan Wassner, podžupan Užnik, Hanzi Oraže, Franc Kropivnik — vsi SPÖ — so se vzdržali glasovanja; 2 odbornika (Otto Mak ÖVP in Pep Dovjak SPÖ) pa sta glasovala proti nastavitvi dodatnega uradnika/ce. Ker so Sele dvojezična občina, je EL zahtevala tudi dvojezični zapisnik, saj je tudi pogovorni jezik v občinski sobi slovenščina. 2. nujnostni predlog: EL Sele predlaga, da se od današnje seje naprej zapisujejo vsi zapisniki občinskega pred-stojništva, občinskega odbora in vseh pododborov v obeh deželnih jezikih. Izid glasovanja: 4 odborniki (EL) za dvojezični zapisnik; 5 odbornikov (SPÖ) proti; poslanec ÖVP se je vzdržal glasovanja. Čeprav je po poslovniku selske občine slovenščina enakovredna nemščini, so odborniki SPÖ glasovali proti dvojezičnemu zapisniku. Zakaj so socialisti glasovali proti, na seji ni bilo razvidno, saj nihče ni znal oz. ni hotel utemeljiti negativnega stališča. Iz poročila predsednika kontrolnega odbora Hanzija Ogrisa (EL) je bilo slišati, da opravljata občinska nastavljenca svoje delo zelo vestno. Pododbor za varstvo okolja (predsednik Hanzi Oraže SP) pa je s svojim delom precej v zaostanku. Tako še ni pripravljen material za izdajo novega dvojezičnega prospekta, tudi enojezični kažipot k Francu še ni dobil slovenskega imena, akcija čiščenja okolja se tudi ni izvedla (zaradi snega), težko pa bo najti nov termin, kajti pred pragom stoji zima. Ogorčeno so Selani vzeli na znanje, da so komaj postavljene dvojezične table v Homelišah že potrgane in ležijo v bližnjem gozdu! Za družinski pododbor je poročal Kristl Dovjak (EL). Junija letos je bilo predvideno srečanje šol v Selah. Povabljeni so bili šolarji iz pobratenih občin Škofja Loka in Tržič. Srečanje so morali zaradi slabih vremenskih razmer kratkoročno odpovedati. Če pa bo prišlo do podobne prireditve, bo občina prevzela stroške za pogostitev. Na zelo dober odmev je naletela ideja o skupnem izletu, ki je predviden letos jeseni. Občina bo podpirala tudi selsko mladino; finančno podporo dobijo za akcijo „Celovec", za plavanje in za smučanje. Soglasno so odobrili tudi podporo šolarjem na Kotu, ki so v prete- On je eden izmed odbornikov, ki se je na seji izrekel proti dvojezičnosti: Franci Kropivnik. klem letu izpeljali veliko šolskih prireditev. Stara župnijska cerkev, ki služi občanom kot mrtvašnica, dobi električno ogrevanje. Soglasje je vladalo tudi za Dvojezični krajevni napis leži v cestnem robu. Je to res potrebno? projekt tenis igrišča v Selah. Ni pa še jasno, kje naj bi gradili igrišče in kdo naj bi ga gradil. Razširili bodo tudi osvetljavo na vasi. Kot snažilko na ljudski šoli na Kotu so nastavili Emi Dovjak. Razširitev ceste proti Homelišam je predvidena za leto 1992, sanacija ceste na Šajdo pa za leto 1993. Kot običajno so tudi na tej seji odobrili prošnje za dostavo cestnega gramoza; selska občina pa bo tudi finančno podprla dovoz-nice k posameznim kmetijam. 100.000 šil. bo prispevala selska občina k izgradnji gasilskega doma na Bajdišah. Soglasno so frakcije potrdile redni in tudi izredni proračun. Občinski odbor pa je razpravljal o finančnih željah za leto 1992; glavni projekti so: sanacija občinskega urada, gradnja tenis igrišča, za vsako požarno brambo pa je predviden po en nov avtomobil. ŠT. JAKOB V ROŽU — OBČINSKA SEJA 4 mio. za nov computerski sistem 2. oktobra 1991 je bila v Št. Jakobu občinska seja. Na tej seji so med drugim obravnavali tudi pomembno točko, in namreč Izjavo za jamčenje (Haftungserklärung) za „Abvvasser-verband Wörthersee-West“ v znesku šil. 240.000,—. Proti temu sklepu sta se izrekla zastopnika Socialno gospodarske skupnosti (SGS). Utemeljila sta svoje stališče s tem, da še ni jasno niti mesto, kje naj bi bil kanal za odplake; pa tudi še vedno niso znani stroški, ki bi jih morali nositi občani; na sploh je ta projekt še vedno zavit v temo. Zastopnika SGS sta tudi izjavila, da v principu nista proti kanalu — vendar ni jasno, koliko bo to stalo. Poudarila sta, da morata zastopati občane. Nadaljnji sklep je bil, da se kupi malo gasilsko vozilo (Kleinlöschfahrzeug) za požarno brambo Breznica. Obravnavali in sklepali so tudi o počastitvi zaslužnega namestnika komandanta požarne brambe Podgorje, našega rojaka Foltija Müllerja, pd. Suharja na Rutah. Enoglasni sklep je bil, da se mu podeli častno zlato zaponko (Ehrennadel) za tridesetletno požrtvovalno delo pri požarni brambi Podgorje. Sprejeli so tudi sklep o dopolnilnem proračunu za leto 1991; tako so dodali rednemu proračunu približno šil. 11 milijonov, kar se bo uporabilo za potrebna dela občine. Tudi izredni proračun se je zvišal za 19,640.000,— in so se s tem ustvarila obračunsko rezervna sredstva (Verrechnungsrücklage), ki naj bi bila namenjena prezidavi občinskega urada, zidavi nove ljudske šole v Podrožci, asfaltiranju ter nakupu kosilnice za cestne robove. Nadaljnji sklep je bil izdelava poti za pešce ob cesti B 85. To pešpot so že naredili; odprtje je bilo v petek. Nadalje so obravnavali tudi o preureditvi prenamembnega načrta na digitalni sistem. S to preureditvijo se že ukvarja dipl. inž. Moritz iz Beljaka. Ker bi stroški za to preureditev znašali približno 4 mio., je občinski odbor mnenja, da zaenkrat sprejmejo samo osnovni sklep (Grundsatzbeschluß). Posvetovali in sklepali so tudi o cestnem kanalu v obsegu železniškega prehoda v Svatnah, ki naj bi služil površinskim odplakam. Dela za ta kanal so oddali tvrdki ARGE. Odobrili so tudi enkratno subvencijo SV Št. Jakob (Športno društvo) v znesku šil. 30.000,— Za 25-letno zaslužno delo DSG Podgorje pa so dodelili subvencijo v višini šil. 10.000,—. Nadalje so obravnavali tudi cel kompleks problemov v zvezi z varovanjem okolja. Napraviti nameravajo zbirališče trdih odpadkov pri Bauho-fu v Podrožci. Med drugim so govorili tudi o spremembi papirja (Umweltpapier) za šentjakobski občinski list. Ugotovili so, da bo potrebno šele preračunati in ugotoviti razliko v stroških, ker bi moral ovoj ostati še naprej takšen kot doslej. ... Šolstvo Slovensko-slovaško srečanje dijakov trgovskih akademij Današnja prijateljstva se zagotovilo za jutrišnji mir Minuli četrtek in petek so se srečali na povabilo ravnateljice Dvojezične trgovske akademije v Celovcu mag. Maje Amruš-Hoja dijaki in profesorji petih trgovskih akademij iz štirih držav. Namen dvodnevnega prijateljskega srečanja je bil, da bi se dijaki in profesorji spoznali in navezali stike. Višek srečanja je bil gotovo javni sprejem celovškega podžupana dr. Michaela Ausserwinklerja, ki je mladino prisrčno pozdravil na Novem trgu. Ausserwinkler je v pozdravnem nagovoru dejal, da je iniciativa Dvojezične trgovske akademije v Celovcu zelo razveseljiva, saj so stiki, ki sežejo preko državnih meja, v Evropi, ki se odpira, vedno bolj pomembni. V okviru srečanja so imeli dijaki tudi priložnost, da so se med seboj pomerili v odbojki in košarki. Pri tem so briljirali športniki iz Italije, dobro pripravljene na prijateljske tekme pa so bile tudi vse druge šole. Dijake celovške trgovske akademije so na tekmo pripravili Tonč Malle, Magda Errenst in Erika Leitgeb. Srečanje pa ni bilo le sproščenega značaja. Dr. Joško Šavli je mladim predaval o gospodarskem sodelovanju v nekdanji Karantaniji, ki je bila na gospodarskem področju svojčas predhodnica današnjega prostora Alpe-Ja-dran. Srečanje petih trgovskih akademij — iz Gorice, Ljubljane, Trnave, Beljaka in Celovca je Šavli pojmoval kot simboličen znak nove prihodnosti sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran. Tako kot leži danes Celovec v središču prostora Alpe-Jadran, je bila tudi nekdanja Karantanija zaradi sožitja raznih kultur središče Donavske monarhije. Tako bi bil lahko tudi danes prostor Alpe-Jadran dejansko v osrčju Evrope, če bi bil prost ideologij in ne bi bil prerezan 2 mejami. Da pa ideja o gospodarskem prostoru Alpe-Jadran ne bo deklarirana le kot skupnost, je naloga mladine, da to idejo tudi uresniči. „Srečanje trgovskih šol iz sosednjih držav pa daje upanje, da prostor Alpe-Jadran v prihodnje ne bo le kraj dobrih sosedov in prijateljev, ampak da bo tu domovina vseh,“ je pozval dr. Šavli. Dijaki iz Gorice so za to srečanje sami posneli polurni film, s katerim so drugim dijakom predstavili pokrajino, v kateri živijo, svojo šolo ter kulturno in tudi gospodarsko življenje v Gorici. Za to srečanje so imeli dijaki in dijakinje tudi nalogo, da so napisali spise na tri teme. Nekateri so razmišljali o gospodarstvu in njegovem pomenu za sodelovanje in sožitje med narodi. Drugi spet so dokazovali, zakaj je bilo gospodarstvo že od nekdaj tisti faktor, ki je prinesel človeštvu resnični kulturni napredek. Tretja tematika pa je bila „Naš A v Evropi. Gospodarstvo v skladu z družbo in okoljem“. Odlomke iz najboljših spisov so dijaki prebrali ob priložnosti pozdrava zastopnikov Deželnega šolskega sveta v Mode-stovem domu. Dijakinja Dvojezične trgovske akademije v Celovcu Simona Habernik je na prvo temo napisala med drugim naslednje: „Danes je pomen gospodarstva za sodelovanje in sožitje narodov mnogo večji kot kdajkoli prej, ker so danes meje na vzhod odprte in mi vsi bi morali graditi skupno gospodarstvo. Poleg tega bi se morali truditi za boljšo medsebojno povezavo; pri tem ne bi smeli nikogar izključevati. Prihodnost gospodarstva je v naših rokah!" V Celovcu je sprejel dijake obeh šol tudi podžupan dr. Michael Ausserwinkler. Einfach lächerlich ... Ker je na novih slovenskih bonih, ki so v Sloveniji zamenjali jugoslovanski dinar kot plačilno sredstvo, upodobljen knežji kamen, se je koroška politika ravno prav ob 10. oktobru krepko napihnila in to večinoma, ne da bi vedela pravzaprav zakaj. Tako namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy niti ni poznal razlike med knežjim kamnom in vojvodskim prestolom, pa tudi z drugimi politiki je podobno. Vsi so samo videli ogroženo domovino. O zgodovinskem pomenu knežjega kamna pa očitno v šoli niso nič slišali. Zgodovino je politikom nekoliko osvetlil bivši rektor celovške Univerze Günther Hodi, ki svari pred neutemeljeno histerijo. Glej izvleček iz Kleine Zeitung, desno. Der Fürstenstein auf slowenischen Zahlscheinen: Können Sie die Erregung nachvollziehen? Hödl: Ich bitt’ Sie, der ganze Zirkus ist doch lächerlich und kindisch. Der Kärntner Heimatdienst spricht von einer „grqßsloiveni-schen Provokation“. Hödl: Das ist grober Unfug. Der Fürstenstein ist ein Symbol des alten Herzogtums Karantanien, das bekanntlich größer war als das heutige Kärnten und das, wie man weiß, slawisch war. Der Fürstenstein ist ein frühgeschichtliches Symbol, aus dem beide Länder, Kärnten und Slowenien, hervorgingen — eine gemeinsame geschichtliche Wurzel, auf die beide zurückgreifen dürfen. Ich erblicke darin keine Vereinnahmung. Es besteht also kein Grund, den Kärntner Bedrohungsmythos wachzurufen? Hödl: Nein. Hätte Slowenien tatsächlich den Herzogstuhl als Symbol gewählt, dann wären die Einwände gerechtfertigt gewesen. Der Herzogstuhl eignet sich in der Tat nicht als identitätsstiftendes Symbol für die Republik Slowenien. Das wäre äußerst unklug gewesen, aber der Rückgriff auf das Fürstenstein-Symbol geht historisch gesehen in Ordnung: Deswegen braucht kein Kärntner Angstzustände zu bekommen. Ob robu . . . O zanimivem predavanju prof. Antona Pelinke v Katoliškem domu Prosvete v Tinjah smo v Našem tedniku aktualno že poročali. Izjave oz. vizije prof. Pelinke so v koroški javnosti vzbudile precej pozornosti, predvsem vizija o preimenovanju vojaške kasarne (glej spodaj). Slovenski Vestnik je celotno predavanje objavil. Preden pa je bilo natisnjeno predavanje, je moral tekst seveda še v cenzuro, od koder je prišel nato spremenjen. V Pe-linkovih vizijah je naenkrat izginil Karel Smolle . . . mm Lassen Sie mich mit einer positiven Utopie schließen. Das wäre Kärnten als Vorbild für ein Europa, als Vorbild für den Umgang in Europa mit unterschiedlichen - auch mit unterschiedlichen ethnischen - Identitäten. Kärnten als Vorbild, dann, wenn slowenische Landtagsabgeordnete Selbstverständlichkeit sind; dann, wenn slowenische Landesregierungsmitglieder selbstverständlich sind; dann, wenn zweisprachige Schulen in der Hälfte der Kärntner Gemeinden bestehen; dann, wenn etwa ein Universitätsverbund Klagenfurt - Ljubljana existiert; dann, wenn gemeinsame Trauerarbeit durch eine freundschaftliche Kooperation zwischen Kameradschaftsbund und Partisanenverbänden geleistet wird; dann, wenn eine Kaserne des Bundesheeres in Kärnten Partisanenkaserne heißt; dann, wenn die slowenische Sammelpartei , aufgrund ihres Erfolges auch schon wieder aufgelöst werden kann, weil in allen Parteien slowenische Politiker erfolgreich sind. ... na tem mestu pa nadaljujemo Pelinkovo predavanje. Ta del teksta je namreč padel pod Vestnikovo cenzuro . . . Man wird doch in Kärnten träumen dürfen. Und man wird in Kärnten vielleicht auch davon träumen dürfen, daß ein Politiker wie Karel Smolle auch dann sich uneingeschätzter Sympathien erfreuen kann, wenn er als Kärntner Slowene auftritt. Ich danke Ihnen Rož — Podjuna — Zilja Igraje do jezikovne spretnosli Strokovno pedagoško združenje je pred kratkim izdalo Kvartet „Koliko je ura?“ Rezike Iskre in Stavčne sestavljanke za prebrisane, katere je pripravila Marica Hartmann. Priporočljive igre za šolske otroke učitelji in drugi pedagoški delavci lahko naročijo pri Strokovnem pedagoškem združenju, Tarviser Str. 16 v Celovcu (tel. 0463/514300-14). Kvartet „Koliko je ura?“ Rezike Iskre stane šil. 120,— Stavčne sestavljanke za prebrisane Marice Hartmann pa šil. 350,-. Stavčne sestavljanke za prebrisane vsebujejo sedem sestavljank. Pet od njih je primerkih za šolarje 2. in 3. razreda ljudskih šol. To so sestavljanka „Na drsališču", katero sestavlja 13 kartic. Namen sestavljanke je, da otroci iščejo pravo zaporedje. S samokontrolo lahko ugotovijo pravilno zaporedje besed in črk na koncu kartic, ki povedo sporočilo zgodbe. Učitelji sestavljanko lahko uporabljajo pri dopolnilnem pouku, za domače delo, za odprto učenje, za delo v razredu. Primerne pa so sestavljanke tudi kot vaje za spis, branje, vaje za iskanje pravilnega zaporedja povedi in kot urjenje v pisanju. Drugo igro „Pustni ples" sestavlja 9 kartic, pri tretji igrici, ki se imenuje „Mleko", otroci lahko pri pravilni rešitvi zvedo, kam je mama poslala otroka po mleko. Četrta igrica izpove naslov slovenske basni. Prav tako kot pri prvih štirih sestavljankah se igra otrok sam tudi pri peti, ki se imenuje „Dežnik“. Druga možnost je, da učenci sedijo v krogu in imajo pred seboj na tleh kartice in skupno poiščejo pravilno zaporedje. V sklopu odprtega učenja učenci lahko napišejo povedi v zvezek. Šesta in sedma sestav- ljanka („Izlet" in „Na travniku") sta razdeljeni na dva dela. Obe sestavljanki sta primerni za tretji in četrti razred. Pravilno sestavljeni deli povedi in pravilno zaporedje le-teh pokažeta odgovor, da je naloga pravilno rešena. Kvartet „Koliko je ura", katerega avtorica je Rezika Iskra, je didaktična igra z različnimi urami. Kartice prikazujejo ročno uro, žepno uro, stensko uro, budilko, stolpno uro, uro na uteži in uro s kukavico. Na vsaki karti so na zgornjem robu na številčnici prikazani časi (polna ura, četrt na ... , pol ... , tričetrt na . . . ). Na sredini karte je narisana ura, pod njo je ime za vrsto ure; na spodnjem robu je cela poved, ki označuje na uri prikazani čas. Učitelji oziroma pedagoški delavci igrico lahko uporabljajo kot didaktični pripomoček pri vzgoji učenca oziroma učenke, otroka doma ali pri vzgoji otrok v mali šoli. Otrok se na igriv način seznani z različnimi urami ter vadi izraze za čas. Kvartet je primeren za dodatni, dopolnilni in pospeševalni pouk v šoli in zunaj nje. Igra v sproščenem vzdušju pomaga pri jezikovni vzgoji otrok v šoli in doma. V Selah slavijo osebne praznike Malejeva Marta Dovjak s Kota, Kristlnova Mici Jug z Borovnice in Ursula Mautz s Šajde. Vsem slavljenkam iskreno čestitamo ter želimo še na mnoga leta! V Žvabeku obhaja rojstni dan in god Brigita Lutnik. Za dvojni praznik ji želimo vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in božjega blagoslova! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Tereziji Malle in Mariji Nindler iz Dobrle vasi. Obema želimo vse najboljše! 10. oktobra je slavila rojstni dan Marjana Morak iz Celovca. Ob tem osebnem prazniku vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan je obhajal Miha Pa-sterk iz Kokja pri Dobrli vasi. Vse najboljše! Pred kratkim je na Radišah slavil rojstni dan Blaž Miki. Tudi njemu želimo vse najboljše ter kličemo še na mnoga leta! V Encelni vasi pri Galiciji je slavila 80. rojstni dan Marija Wo-schitz. Slavljenki želimo mnogo srečnih, zadovoljnih in še pose--bej zdravih let! Čestitkam se pridružuje tudi EL Galicija in uredništvo Našega tednika! 70-letnico življenja je slavil Bo-hovnikov oče Tomaž Urak iz Nagelč. Ob jubilejnem prazniku vse najboljše, zlasti mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva! 30. rojstni dan je obhajala Regina Blajs iz Lepene. Iskreno čestitamo! V Stranju pri Bilčovsu je obhajala praznik Nani Ogris. Društvo upokojencev iz Št. Jakoba ji ob tej priložnosti iskreno čestita ter želi mnogo zdravja in dobre volje! V Selah na Borovnici je slavila 70. rojstni dan Senčnikova Mici Čertov. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Milki Blažej s Suhe, Tereziji Kerbitz iz Vogrč, Karlu Polancu iz Dvora in Uršuli Krištof iz Vidre vasi. Vsem slavljencem iskrene čestitke in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Zlato poroko sta obhajala Dora in Hans Luef iz Spodnjih Vinar. Slavljencema čestitamo in kličemo še na mnoga leta! Mariji in Christianu Lopinsky z Dvora pri Šmihelu se je ta teden rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Larisa. Šrečnima staršema iskreno čestitamo, mali zemljanki pa želimo vse najboljše na življenjski poti. Večno zvestobo si bosta obljubila Magda Dovjak iz Sel in Rudi Sukalia iz Borovelj. Mnogo sreče, zadovoljstva in skupnega razumevanja jima želimo na skupni življenjski poti. Rudiju, članu osrednjega odbora NSKS, še posebej čestita Narodni svet koroških Slovencev! Ta teden je bil odlikovan tudi župan občine Št. Jakob v Rožu, gospod Johann Gressl. Zlato odličje za zasluge Republike Avstrije mu je predal koroški deželni glavar dr. Christoph Zernat-to. Johann Gressl vodi občino kot župan že 4. periodo in si je pridobil s svojim delom veliko zaslug za občino in občane. Rož — Podjuna — Zilja „Slikar našega človeka" Werner Berg. Njegova dela so na ogled v Koroški deželni galeriji v Celovcu. Slike Wernerja Berga v Celovcu V Koroški deželni galeriji v Celovcu so preteklo sredo odprli razstavo del Wernerja Berga. Razstavo spremlja tudi katalog razstavljenih del. Na odprtju razstave je koroški kulturni referent dr. Peter Ambrozy opozoril na življenjsko delo umetnika, ki je umrl pred 10 leti. Razstava je odprta do 3. novembra, vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Št. Jakob — žalostna vest Žalostno so pozvanjali šentjakobski zvonovi in naznanjali, da nas je vseprezgo-daj, šele v 49. letu starosti, zapustila gospa Inge Maria Falle. Rajna je bila dobra žena in mati svojim otrokom in splošno pri ljudeh zelo priljubljena. Vestno je skrbela za družino, dokler se je ni lotila zahrbtna bolezen. Rajna Inge je mnogo trpela in vedno spet iskala pomoči v bolnišnici, toda vsa znanost zdravnikov ni mogla več pomagati. V torek, 24. septembra 1991, smo rajno Inge spremili k njenemu zadnjemu počitku na pokopališče v Št. Jakobu. Pogrebne obrede je ob asistenci gospoda župnika Mateja Na-geleta opravil naš župnik Jurij Buch. Rajna Inge zapušča še mladoletnega sina, kateremu bo mama zelo manjkala. Ob prerani izgubi ljubljene žene in matere izrekamo tem potom naše iskreno sožalje! Rajna Inge naj se od bolečin zemeljskega življenja odpočije v domači zemlji! Mi. Žalostna princeska je razvedrila V okviru 5. Primorskih dnevov na Koroškem je v Celovcu pretekli ponedeljek gostoval Oder 90 Slovenskega katoliškega društva „Mirko Filej“ iz Gorice. Z Veselo igro o žalostni princesi so razvedrili šolarje Mohorjeve ljudske šole ter dijake Modestovega doma, ki so sicer v skromnem številu — toda le, sledili izredni predstavi rojakov s Primorskega. Foto: Fera Z zanimanjem gleda opazovalec sliko iz leta okrog 1920, ki prikazuje portret Elizabete Morak. Dokumentarna razstava starih slik v GŠ v Št. Rupertu Dolgo so v društvu SPD „Upa“ premišljevali o tem, kako bi posredovali znanje starejših mladi generaciji. Društvo se je odločilo ter pripravilo zanimivo zgodovinsko razstavo z dokumentarnimi fotografskimi posnetki. Slike, ki so že od 6. oktobra naprej na ogled v Gospodarski šoli v Št. Rupertu, pretežno predstavljajo preteklost okolice Velikovca. V okviru „Srečanja v oktobru“ je SPD „Lipa“ pripravilo slike in poročila iz vaškega vsakdana iz Velikovca in okolice. Z zbiranjem slik so začeli meseca junija; pri tem delu so naleteli na izredno prijazne ljudi, ki jim niso le posredovali in posodili starih „že zgodovinskih" slik, temveč tudi osebne zapise, dokumente ter gradiva. Prikaz vaškega vsakdana v sliki in besedi pa je precej enostranski, kajti pri zbiranju niso pokrili celotne okolice Velikovca, se pravi, da zbiranje in iskanje ni potekalo sistematično. Zato razstava tudi ni popolna. Kljub temu pa je predstavitev dokumentarnih slik dragocena, saj obiskovalca (predvsem mladega) ob ogledu seznani z za mnoge novim oz. neznanim načinom življenja iz leta 1895, pa tja do 1955/60. Slike prikazujejo arhitekturne zanimivosti, razne razglednice Velikovca in okolice, takratne šege in navade, kmečko delo, gospodinjstvo, slike iz farnega življenja, pevce in pevske skupine ter godce, skupinske in družinske slike ter portrete . . . Razstavo spremlja tudi brošura z naslovom „Pogled nazaj v pesmi in sliki“. Slike prikazujejo tudi arhitekturo preteklih časov. OBČINA BISTRICA PRI PLIBERKU RAZGLAŠA, DA BO AKCIJA ZA odstranjevanje trdih odpadkov sledeča: SREDA, 16. 10.: Črgoviče, Šmihel, Breška vas, Bistrica, Rute, Podkraj, Kot, Dolinčiče in Ponikva. — Trde odpadke morate v krajih, kjer se odvija odvažanje smeti z vrečkami, spraviti na kraj odvoza vrečk. ČETRTEK, 17. 10.: Konovece, Dvor, Podlibič, Suha in Letina. Tudi pri letošnjem zbiranju trdih odpadkov ločite staro kovino od ostalih trdih odpadkov in jo postavite ob rob glavne ceste. Kemične odpadke, hladilnike in avtomobilske gume lahko oddate v SOBOTO, 19. 10., v Ponikvi (pri bivšem gasilskem domu) od 8.30 do 9.30 v Konovecah (pri Petjaku) od 10. do 11. ure v Šmihelu (pri ljudski šoli) od 11.30 do 12.30 Pri teh akcijah se odvažajo trdi in kemični ali strupeni odpadki brezplačno. — Stare gume in hladilnike lahko oddate proti vračilu stroškov. STRAN q petek, O 11. oktobra 1991 Gospod Stipe Mesič je ta čas zanesljivo najbolj tragična pojava še obstoječe jugoslovanske resnice. Z njim smo se pogovarjali v soboto, 5. oktobra, ko se še ni iztekel brionski moratorij in je bil naš sogovornik še predsednik dejansko neobstoječe Jugoslavije. Dva dni pozneje so srbski piloti razrušili Banske dvore, sedež hrvaškega predsednika. In prav takrat je bil Stipe Mesič v teh prostorih skupaj s hrvaškim predsednikom Tudžmanom in „zveznim“ premierom Antejem Markovičem. Po srečnem naključju so vsi trije ušli zanesljivi smrti. Absurd tega zgodovinskega trenutka je bil ravno v tem, da je bil Stipe Mesič takrat še vrhovni poveljnik jugo armade, a ga je prav taista armada skušala spraviti ob glavo. Kaj takšnega svet doslej še ni doživel! To se lahko dogaja le na Balkanu, ki je bil od nekdaj torišče iracionalnosti in zagonetnih politično-vojaških peripetij. osvojljiva trdnjava. Na koncu, verjemite mi, se bo vse skupaj spremenilo v ogromni kaos v sami Srbiji. Srbi na Hrvaškem, ki so zaradi Miloševićeve propagande postali odpadniki, počeli nečloveške zločine in se tako ali drugače izdajalsko vedli do svoje hrvaške domovine, se bodo morali odseliti v Srbijo. Njih Miloševič tam ne bo potreboval, kajti potrebno mu bo ljudstvo za zasedbo Ko- lahko, da so to vojno vodili nori ljudje, nori generali, ki se imajo še vedno za „jugoslovanske“. V resnici pa bodo dobili srbsko brco, po načelu „črnec je opravil svoje delo in lahko gre“. Vedeti pa moramo, da to vojno vodijo nori ljudje za svoje nore cilje. Tudi za Hitlerja ni nihče verjel, da je nor, dokler ni bilo prepozno. Kakšne so bile posledice teh slepil, pa sami najbolje veste. Miloševič in njegovi t ekspanzionistična politika kovala gesla, da je Srbija /sod tam, kjer so srbski grozi in kamor je stopila srbska ska. Po takšni logiki bi bil 'ko ogrožen tudi Island. Po Jgi plati pa Slovenija in še mj Vojvodina nikoli nista bili )ski. Ta narod naseda svojim Tlnjeveškim mitskim pred-vam o Dušanovi Srbiji, ki se 'aztezala od Jadranskega do idozemskega morja. Evro- Evropa se boji naših beincev NT: Gospod predsednik Mesič, kako vidite tačas položaj Jugoslavije, katere zakonski predsednik ste, in seveda svoj lastni položaj? Mesič: Priznati moram, jugoslovanske federacije de facto ni več. Zvezni parlament ne deluje, vlade ni več, predsedstvo Jugoslavije je razpadlo. Edino kar še deluje, je zvezna, natančneje srbska armada, ki se krvavo bori za obstanek. Okupirala je velik del Hrvaške. Moja vloga predsednika dejansko neobstoječe države je, da svetu pričam, da te države ni več. Izvršen je bil državni udar, ki je delo dveh republik, Srbije in Črne gore. Istočasno pa lahko ugotovim, da oblast bande četverice ne sega v Slovenijo; niti v Bosno in Hercegovino, še manj v Makedonijo. (Banda četverice so predstavniki Srbije, Črne gore, Kosova in Vojvodine, ki so se sami oklicali za predsedstvo Jugoslavije; opomba pisca). Po zakonu sem vrhovni poveljnik jugoslovanske armade, ki sedaj ruši mojo, hrvaško, domovino in pobija pripadnike mojega naroda, kar je največji absurd v zgodovini človeštva. NT: Kako si potemtakem razlagate počasnost Evrope in Amerike v priznanju samostojnosti Hrvaške in Slovenije? Kakšna so ozadja? Mesič: Po mojem mnenju je bila povojna Jugoslavija ustvarjena po podobi Sovjetske zveze. Ko je bilo s socializmom konec, tako v Jugoslaviji kot v Sovjetski zvezi, so se pokazale povsem nove možnosti. Meha- nizem prisile, ki ga dandanes uporablja Srbija, bi bil hitro utišan, če bi bilo v interesu Evrope in Amerike. Glavni problem je pravzaprav Sovjetska zveza, katero sestavlja mnogo republik, od katerih vsaka šteje deset milijonov prebivalcev. Ce bi se med njimi razvila vojna, bi to pomenilo ogromna rušenja in uničevanja ter s tem strahoten naval beguncev v zahodno Evropo. Jugoslavija služi kot nalezljiv primer. Amerika, še manj Evropa, tega ne marata. Kar naenkrat bi se v zahodni Evropi pojavilo milijone beguncev, ki bi zmotili njen mir, Amerika postavlja velike omejitve. Ko sem bil v Washingtonu, me predsednik Bush tri dni ni mogel sprejeti. Šele potem mi je sporočil, kdaj me bo sprejel. Sporočil sem mu, da se s tem strinjam. Jasno mi je bilo, da se šef največje države na svetu ne bi kompromitiral tako, da bi sprejel predsednika države, ki izginja. To zanj ne bi bila kakšna vrhunska promocija. Na njegovem mestu bi storil enako. Le zakaj sprejemati šefa države, ki izginja in je praktično ni več? NT: Če smo povsem tankočutni, zakaj se pravzaprav vodi sedanja vojna na tleh Hrvaške in nasploh na tleh nekdanje Jugoslavije? Mesič: Po mojem mnenju je osnovni cilj Slobodana Miloševiča in njegovih podrepniških generalov Bosna in Hercegovina. Žrtvoval je Srbe na Hrvaškem, da bi lahko vrgel glavne vojne operacije v Bosno. Boji se bodo zanesljivo preselili v Bosno, ki je za zdaj srbska ne- sova in genocid nad tamkajšnjim albanskim prebivalstvom. To je povsem zgrešeno. To bo Miloševiča stalo njegovo lastno glavo in samo ugotovili bomo srbo-generali so danes nevarnejši od Sadama Husseina. Njihova napadalnost, če je ne bodo zaustavili, se bo razširila v osrčje Evrope. Zanimivo, srb- , še manj svet ne bosta mog-tolerirati ekspanzije srednje-^kega duha in mitomanske Htike. To je preprosto primi-hi bizantinizem, katerega je-■a Evropa še ni vešča, bska vojska je izčrpana, nje-1 gospodarstvo na tleh in Ti o bolnim možganom lahko 'Pisujemo to, kar se danda-'s dogaja na Hrvaškem. Nji-'va največja napaka je bil ‘Pad na Dubrovnik, svetovno 5tropolo kulture in vsega le-!9a. S tem so se demaskirali * sodobni barbari, za katere et ne bo imel posluha. NT: Mislite, da so generali, dandanes vodijo vojno proti rvaški, vojni zločinci? Mesič: Vsekakor! Admiralu 'ovetu sem rekel, da njegova 3litika vodi v drugi NCirnberški °ces. Ko bo pri Srbih odigral P j o vlogo janičarja, ga bodo 'Tli obesili. Takrat bom z mis-ni pri njem. Enako se bo zgo-Iq z drugimi generali „jugo-Dvanske“ opredelitve. Vsi bo-3 Postali srbske žrtve, ne da ,se tega zavedali. Srbski ape-:i so takšni, da se ne bi ustavili do Francije, če bi jim bila 3ina sreča le naklonjena. To 5 seveda ne bo zgodilo, apetiti a le obstajajo. Tudi prostozi-arske zarote proti katoličanko ne gre izključevati, a temu 'banju bomo na Hrvaškem 0rnili hrbtenico. Enako usodo °Po doživele horde jugoslov. rTiade, saj narod, ki vodi boj a svojo osvoboditev, ni in ne lQre biti premagan. Srbija pa ! ?a kakšno resno agresijo gozdarsko in moralno prečka . . . Zmagali bomo! Pogovarjal se je Tadej Bratok Monetarno osamosvajanje nova slovenska valuta V noči iz ponedeljka na torek so poslanci Slovenskega parlamenta za tesno zapahnjenimi vrati sprejeli dva za Slovenijo izjemno pomembna monetarna zakona: Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, in Zakon o denarni enoti Republike Slovenije. Po novem se bo slovenska valuta imenovala TOLAR, ki se deli na sto STOTINOV. Zanimivo je bilo, da so se poslanci pozno v noč pričkali o imenu novega denarja in da je bil tudi predsednik Peterle bolj naklonjen imenu klas. Kakorkoli že, nova valuta bo v razdobju šestih mesecev veljala kot prehodno plačilno sredstvo v obliki bonov. Pravi denar bo Narodna banka Slovenije izdala po izteku tega roka. Menjalno razmerje do dinarja trenutno znaša 1:1, do nemške marke pa 1:32. V sredo so vse banke v Sloveniji začele menjati stare jugoslovanske dinarje za bone. Ta menjava traja tri dni. Vsak občan lahko zamenja največ 20.000 dinarjev gotovine, za večje vsote pa mora imeti dokazilo o izvoru. Nova slovenska valuta je natisnjena v bankovcih od ena do tisoč, kovancev ni. Kratica za en tolar je SLT (slovenski tolar). Namen nove valute je obvarovati slovensko gospodarstvo pred razvrednotenjem in preprečiti dotok inflatornih dinar- jev iz beograjske vojaške tiskarne. Zato so na dan uvedbe valute slovenski cariniki izjemno poostrili kontrolo na vseh mejah, zlasti proti Hrvaški, saj od tam pričakujejo največji priliv ničvrednega jugo denarja. Po besedah finančnega ministra Dušana Šešoka bo menjalno razmerje do dinarja na začetku 1:1, pozneje pa bo začel dinar naglo padati. Veliko vprašanje je, kako se bo do nove slovenske valute obnašala tujina, zlasti naši sosedje, Avstrija in Italija. Niti v Trstu, niti v Celovcu dinarja ne menjajo več, črna borza na ljubljanski tržnici pa že nestrpno pričakuje tolarje in posli bodo zopet zacveteli. Novemu denarju vsi želimo srečo, zdravje ter dolgo in trdno življenje. Tadej Bratok Grilc: „Koroški politiki naj se Sloveniji opravičijo!“ Predsednik dr. Matevž Grilc je izjavil, da se lahko koroški politiki Zernatto, Am-brozy in Haider samo z opravičilom Republiki Sloveniji, utemeljeno s pomanjkanjem znanja zgodovinskih dejstev, operejo sramote koroških politikov in tudi celotne koroške dežele zaradi protesta v zvezi z upodobitvijo knežjega kamna na začasnih plačilnih bonih. Grilc: „Če si bodo na Koroškem politiki še naprej prizadevali voditi takšno politiko, potem se tudi Koroška ne sme vključiti v novo Evropo!“ Prav tako Grilc kritizira Am-brozya, ki je izjavil, da lahko Slovenijo prizna šele takrat, ko bo zagotovljena južna koroška meja in spoštovanje državne pogodbe. Sramotna je tudi politika deželnega glavarja dr. Zer-natta v zvezi z begunci; zavrnitev 2000 beguncev je utemeljil, češ da mora najprej rešiti finančne zadeve na zvezni ravni . . . Kultura STRAN petek, 11. oktobra 1991 STRAN petek, 11. oktobra 1991 Kultura BENEFICNI KONCERT: Predstavitev programa in izvajalcev Koncert Gallusovo zvočno bogastvo je izjemna pobuda tržaških zborov in zborovodij! Izjemnost ni toliko v tem, da proslavljamo velikega Slovenca Jakoba Petelina Gallusa, ki si je s svojimi izvirnimi in izrazito osebnimi potezami spoja flamske in beneške šole zasluženo zagotovil izjemno in čisto posebno mesto med skladatelji renesančnega obdobja, ampak da lahko predstavimo program, ki priča o njegovi fantaziji in iznajdljivosti pri ustvarjanju posebnih zvočnih barv in učinkov v samih izvajalskih skupinah v prostoru, vse v bleščečem stilu beneške večzborovske kompozicije. Program zahteva od točke do točke drugačno zasedbo z naraščajočim številom pevskih linij v vedno novih kombinacijah med samimi zbori in med visokimi in nizkimi glasovi. Nobena zvočna kombinacija se niti enkrat ne ponovi: vsak od petnajstih motetov ponuja novo presenečenje! Ta program je mogoče izvajati le z velikim številom pevcev in z različnimi zbori. Gallusu v poklon so se zbrali: Mešani zbor Milan Berlot iz Bar-koveij je že gostoval po Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in Nemčiji, snemal za Radio Trst A, Radio Koper in Avstrijski radio na Koroškem; lani se je uvrstil na tekmovanju Co-rovivo v najvišjo kakovostno skupino; vodi ga Aleksandra Pertot. Mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin je na tekmovanju Corovivo dosegel dvakrat najvišji uspeh s skladbami Alda Kumra in Pavleta Merkuja. Leta 1988 je na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru prejel zlato plaketo. Gostoval je v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem; vodi ga Matjaž Šček. Tržaški mešani zbor je nastopal na Tržaškem, Goriškem, Koroškem, v Sloveniji in na Danskem; ustanovljen je bil leta 1975 v okviru Zveze cerkvenih pevskih zborov; izvaja cerkveno in posvetno glasbo Krčanska kulluma zveza v Čelov :vcza slovenske katoliške prosvete v Slovenska prosveta v Trstu . PRIMORSKI NA KOROŠF za volne žrtve v Sloveniji SnDTPFARRKIRCHE ST. FG11) Združeni mladinski. lesam zbori Primorske - slovenski oddelek. Nedelja. Kammer Klrchcnzci in oddelek za cerkveno glasbo pri krtki Škofiji z različnimi dirigenti; na Gallusovem koncertu ga vodi Tomaž Simčič. Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta se je na tekmovanju Corovivo dvakrat uvrstil v skupino najboljših, na tekmovanju Naša pesem pa je lani prejel bronasto plaketo; prav tako lani je bil na tekmovanju Seghizzi ocenjen kot drugi najboljši ženski zbor; letos je prejel drugo nagrado na tekmo- vanju v Stresi; vodi ga Stojan Kuret. Dekliška skupina Vesela pomlad z Opčin je pela v Rimu, Parizu, Stockholmu, Celovcu in Benetkah ter na tekmovanjih v Vittorio Venetu, Arezzu in Rivi del Garda; mlajši pevci so lani z uspehom nastopili tudi na tekmovanju v Zagorju. Vodi jih Franc Pohajač. Dekliški zbor Vesna iz Križa se je leta 1977 uvrstil v najvišjo kategorijo na tekmovanju Čorovivo in prejel srebrno plaketo na Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Z uspehom je nastopil v Vittorio Venetu; gostoval je po Italiji, Jugoslaviji in Avstriji in snemal za Radio Trst in Radio Koper; vodi ga Bogdan Kralj. Tržaški oktet je programsko usmerjen prvenstveno v ovrednotenje tržaških slovenskih in italijanskih avtorjev ter priredb furlanskih ljudskih napevov; letos, ko praznuje dvajseto jubilejno sezono, je posvetil posebno pozornost študiju Gallusovih skladb; umetniški vodja je Aleksandra Pertot. Pri Gallusovem koncertu sodelujejo tudi nekateri člani moškega zbora Valentin Vodnik iz Doline, ki je dvakrat pel na tekmovanju Seghizzi, gostoval po Jugoslaviji, v Avstriji, Franciji in Nemčiji; posnel je ploščo in snemal za Radio Trst, Koper, Ljubljana in RTV Skopje; vodi jih Bogdan Kralj. Sodelovanje teh zborov na Gallusovem koncertu ni le enkratna priložnost zanje in za glasbeno občinstvo, da spozna Gallusove stvaritve; prireditev ima še en pomen: v glavni-tržaški cerkvi sv. Justa, v Gorici in v Čedadu je pelo —tudi pred italijanskimi poslušalci, ki Gallusa premalo poznajo — več. kot 150 mladih pevcev, kar je gotovo nov in prepričljiv dokaz kulturne življenjskosti Slovencev na Tržaškem! Galerija FALKE v Libučah posrednica sodobne umetniške izpovedi Mnogobesednost ji je tuja. Renate Falke odlikujejo dejanja. Galerija, ki jo je ustvarila na podeželju v Libučah, je izziv ter hkrati nema izpoved, da abstraktna upodabljajoča umetnost še vedno ne najde potrebnega posluha. Nemo je tudi sporočilo slik, ki nagovarja čustva. Galerija Falke v Libučah je tudi izpoved posebne vsebine umetniške govorice, ki želi biti v prvi vrsti navdušenje nad likovno govorico. „Umetniki, ki raz- stavljajo pri meni, so moji najljubši umetniki“ V pogovoru, ki jo je imel Naš tednik z Renate Falke, je galeristka izpovedala tudi naslednje neizpodbitno dejstvo: „Otroci imajo tisto sposobnost, ki jo vsak umetnik zaman oziroma leta in leta išče.“ Kar bi jo trenutno najbolj zanimalo, je delo s prizadetimi otroki na umetniškem področju. Galerija Falke, sredi Libuč v Podjuni, je dokaj nenavaden pojav. Vaško okolje in predstavitev visokega umetniškega likovnega ustvarjanja. Nekaj bolj in manj znanih imen, ki so doslej tu razstavljali, naj predstavi umetniško usmerjenost, ki jo želi v svoji galeriji predstaviti Renate Falke. Hermann Falke, Arnold Strohmeier, Heiner Meyer, Mario Reis, Peter Spiegel in Gustav PRIMORSKI ROJAKI PREDSTAVILI PRIZADEVANJA LJUDSKIH ODROV NA GORIŠKEM Zamejski rojaki, ki žive izven matične domovine, so se pred slabim desetletjem domenili, da enkrat letno izmenično predstavijo delovanje svojih kulturnih društev. Tako letos Korošci v svojih krajih gostijo primorske rojake že petič, medtem ko so bili sami gostje med Slovenci v Italiji doslej štirikrat. Ob tem pa nimamo opraviti zgolj s seznanjanjem s kulturniškim življenjem tako Primorcev kot Korošcev, marveč predvsem z medsebojno obogatitvijo in sklepanjem prijateljstev med rojaki, katerim je preteklost namenila podobno usodo, saj žive eni in drugi izven matice, na robu slovenskega etničnega ozemlja. Tako takšna srečanja pomagajo krepiti voljo in samozavest, ki jim je v okoliščinah, v kakršnih bivajo, še kako potrebna. Vsakoletna srečanja primorskih in koroških rojakov, ki se izmenično imenujejo Primorski dnevi na Koroškem in svoji gledališki dejavnosti zvesti že 2f>Celo ženo, medtem ko se njegove de-sezono. Skupina se lahko pohvali z bcjfarnice nikakor ne smeš dotakniti, gato preteklostjo, saj so od ustanovitaDslo je režiral Emil Aberšek. dalje pripravili že 27 celovečernih in š' V ponedeljek pa se je v Celovcu kar več krajših predstav z nad 300 nastof^vakrat predstavila mlada generacija po raznih krajih ne le v Italiji, temvejiubiteljev gledališča, to pot iz Gorice, tudi v Sloveniji, na Koroškem, v Švici^ ljudski šoli Mohorjeve in na odru Mo-Franciji in ZDA. Za svoje delo so pož®1 bsstovega doma se je predstavila šele tudi več priznanj; najraje pa se pohvali'larii ustanovljena gledališka skupina, ki jo z zlato Linhartovo listino, ki jo pod®'a°si ime Oder 90 in sodi pod okrilje _____________________________________--Slov. katol. prosvetnega društva „Mirko IV /1 I _| ; _ | : F|lei“ iz Gorice. Koroški mladini so se l\/l I 3.d I SO 3 3VQ U S I I I Predstavili z Veselo igro o žalostni prin- 'Cesi Frana Milčinskega. Kljub temu, da Koroški dnevi na Primorskem, se odvijajo v organizaciji Slovenske prosvete iz Trsta, Zveze slov. katol. prosvete iz Gorice in Kršč. kulturne zveze iz Celovca. Za uvodno predstavo letošnjega srečanja je poskrbel dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež pri Gori- ci. V nedeljo zvečer so se v Farnem domu v Št. Jakobu v Rožu predstavili s komedijo Gospod Evstahij z Goriške. Preden pa so gostje stopili na oder, je spregovoril nekaj pozdravnih otvoritvenih besed predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. V svojem govoru je naglasil pomen teh srečanj, prisotne v dvorani pa seznanil z letošnjim sporedom, ki so ga Primorci pripravili Korošcem. Nato so na odrske deske stopili gostje, ki so ljuje Zveza kulturnih organizacij Slovel8 skupina mlada v vseh ozirih, pa je nije. Gospod Evstahij z Goriške je kOsvdje odrsko delovanje vzela skrajno medija, katere originalno besedilo £vrssno. Zabavno igrico so pod režiser-gene Labiche sta Žarko Petan in Ervij'5'® taktirko Franka Žerjala odigrali su-Fritz cepila na goriške razmere. Vset>i,Vefeno. Podajanje in odrski gib sta do-na igre je lahkotna, grajena predvse^Tšena, glasbeni vložki pa prav posre-na situacijski komiki. Kot vsal