58. štev.
Y Ljubljani v torek 1. junija 1880.
Letnik VIII.
Imeratl «e (prejemajo in veljl tristopna vrata:
9 kr., če se tiska Ikrat,
L - o it »i 11 * u ^ ii n n ii ^ n
Pri večkratnem tiskanji s« ««na primerno imanjša.
R ok o pl s
se ae vračajo, nefrankovans
pisma se ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravniStvo (adm nisi,racija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Politicen list za slovenski narod.
Po poiti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gi. — kr.
za poileta	. . 5 ., —
za četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 gi. 40 kr za poi ieta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljnbljaui na dom pošiljan velj& 60 kr. več na leto.
VredniStvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.

Baron Žvegelj.
Prvak vseh ustavovercev in glavni vodja Bedanje opozicije proti ministerBtvu, dr. Herbst, je ob razhodu državnih poslancev blovesno pri banketu izrekel, da se mora zdaj pričeti hujskanje zaper sedanjo vlado in večino državnega zhora zunaj zbornice, t. j. pri volilesh in ljudstvu sploh. Njegovi pajdaši so se razkropili toraj po svetu, a ne kot aposteljni mirti in sprave, marveč klicat na upor zoper vlado in njeno stranko in natolcevat jo slabih, Avstriji pogubnih namenov. Že je slišati z vtč krajev o njihovem zavržljivem početji, ki bega ljudi prav po nepotrebnem in jim ne pusti priti do toliko potrebnega in zaželjenega spo-razumljenja in miru.
Takih aposteljnov eden je tudi poslanec nemčurskih velikih posestnikov kranjskih, baron Žvegelj, ki se je pretekli teden nekoliko dni v Ljubljani mudil ter prižgal svojo luč v kazini, glavnem zbirališči nespravljivih 'nemčurskih ljubljanskih zagrizencev. Ker ta mož vse, kar stori, stori po dobrem prevdarku in ni navajen v nemar puščati svoj prid, tudi ta njegov „izlet" v Ljubljano k svojim še tako mladim prijateljem ni bil brez namena, celo jasno je to, da ni prišel edino le k volitvi velikega posestva, ker bi bila vse zu-nj ravno tako dobro ali slabo opravila gola pooblastnica. Tudi je težko verjeti, da bi bil baron Žvegelj, ki do zdaj za očitno nevarnost ni imel sprednje, ampak rajši zadnjo stran, brez vseh namenov, z gole vestnosti dajal svojim volilcem ali marveč v kazini zbranim zagrizenim narod-
nim nasprotnikom o svojem delovanji v državnem zboru „račun", kteremu je pripel še tako grdenje vse avtonomistične stranke sploh, kranjskih naroduih poslancev pa še posebej. Veliko verjetneje, dii, gotovo je to, da je slavohlep-nemu baronu samemu dišal poslanski stol v kranjskem deželnem zboru med nemškutarsko večino in da je bil njegov govor v kazini tudi in največ kandidatni govor, ki pa, kakor se je že drugi dan pokazalo, ni omehčil naš h nemškutarskih grajščakov src, ker jim je Žvegelj menda zmiraj še petelin na strehi, ki se po vetru obrača. Mogoče je tudi, da je Žvegelj v kazini govoril po navodu voditelja dr. Ilerbsta in če je tako, bi skoro občudovali njegov pogum nasproti ministerstvu, da gre zavirat to, kar doseči je TaaftVja resna volja in prizadevanje. Takega poguma ljudje, ki se okoli vlad ovijajo in svojo moč in veljavo dobivajo le od vlad, navadno nič ne store na svojo roko, če nimajo zadej zavetju, osobnega poguma proti vladi pri njih toraj ni iskati.
V tem oziru je toraj to, kar je Žvegelj govoril zoper prizadevanje ministerstva in njegove stranke, vzlasti IIohenwarta, res pomenljivo, skoro si ne moremo razložiti njegovih misel. On javno obsodi Taaffejeve namene, reče, da so kranjski poslanci — izvzemši njega in Tauffererja — pri glasovanji dali se voditi bolj po osebnih nagibih, kakor po oziru na korist dežele in cesarstva, ter da v Avstriji more vladati le ustavaška stranka , vlada Taaffejeva pa da je pogubna Avstriji. To je najjasnejši program Ilcrbstove stranke iu naših zagrizen-
cev, s svojim govorom je toraj baron Žvegelj sijajno, očitno in odločno stopil v tabor naših nasprotnikov — tistih ljudi, kteri sprave med prebivalci naše dežele, vzlasti med uradniki in ljudstvom, nikakor ne marajo.
Po tem dogodku bi smeli mi barona Žve-gelnja ostro soditi. Vendar mislimo, da je govoril bolj s slabega prepričanja in po površnem poznanji naših razmer, nego s hudobne volje. Baron Žvegelj je že dalj časa z doma, bival je veliko let na tujem, toraj ni mogel slediti napredovanju naše reči tako, kakor bi bil mogel, če bi bil živel med nami v deželi ali vsaj v cesarstvu. Toraj bodo njegovi pojmi o naših zadevah še zastareli, v tem obziru bo tak, kakor kak star vojaški odpuščenec, ki misli, Bog vedi koliko je vrednih par nemških besedi, ktere je od vojakov domu prinesel.
Nazaj je prišel baron Žvegelj ravno v naj-nesrečnejšem času, ko je bil nesrečni liberalizem v Avstriji na vrhuncu, in takrat se mu je morda vkoreninilo krivo prepričanje, da se v Avstriji ne more vzdržati druga vlada, nego le nemška, t. j. tiste stranke, ktere prototip je dr. Ilerbst. K temu pride pri njem še osebna mržnja do Taaffejeve vlade, pod ktero ga je zadela — pač zalužena — neprijetnost, da je moral za leto dni popustiti svoja uradna dela in še zdaj ne ve, kaj bo ž njim, ko mu čas odpusta preteče. Za moža, tako slavohlepnega, kakor je Žvegelj, ki ima polni mošnjiček že varno spravljen, toraj se poganja le še za čast, je pač britko, če vidi, da mu je politična lestva slave toliko ko zaprta, ako ne pride zopet na
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
1. Svatje.
,,A!-lo ! Dórica, Štefan, M ha ! sem pejte, sem, svatje gredo!" Tako je upila krčmarjeva hči v vasi Glógovcu, klicaje delavce z dvorišča. Vsi hitro priteko, pa stari krčmar Debeljak; tudi kovač Krpan jo k oknu primaha, Krpan, ki je vselej o tem času svoj polič pred sabo imel, da vidi, kaj je iu kako je.
„Lejte si ga, no, pravi kovač, to je pa Janko, veseli Janče, sin bogatega mlinarja, Prašnikov s Katinko z Dobove. Kaj mislite, to pa ni kar bodi , to so imenitni svatje pa bogati."
„Pa res je tako, dé krčmar, to pa to; le poglejte jih, kako so imenitni in pa zali, vsi v najlepši obleki I Zraven pa gosli in citre, trobente in klarineti, še ribniški bas je vmes. Takih svatov pa ni vsak dan.''
Svatov je bilo polne vozove. V prvih vozovih so se peljali godci, ki so poskočne rezali, take, da so jim celó konji prikimavali. V srednjem vozu sta se peljala mlada dva, ženin pa nevesta in stara dva, oče pa mati, stari mlinar Prašnik s svojo zakonsko polovico ma-
terjo Prašnikovo; za temi jih je bila še cela vrsta. Bila je tudi gosposki oblečena gospa Amalija, bogata zakupnica iz Dobove, mati nevestina. Veseli Janko , kakor so mu rekli njegovi tovarši , je bil ves prazuično oblečen, ves nov, od vrha do tal; imel je kak.h šest in dvajset let; zaročnica njegova mu je bila nekoliko mlaji. V zadnjih vozovih so bili pa strici, tete, botri in cela kopa prijatlov.
Fantje so jezdariii na konjih in pokali in treljali, da se je daleč razlegalo. Godci zagodejo , troblje zatrobljnjo, trebuhati bas se zadera, drugi pa upijejo in kriče , kolikor se komu usta odmaknejo: „Živio ženin I živila nevesta I" In zopet godci zapihajo kakor delfini, godejo in svirajo, udarjajo in pokajo, da vriša in šuma ni konca ne kraja. Tako so šli k poroki in tako spet iz cerkve od poroke. Vse je venkiij lí telo gledat, kdo da se pelje. Prašnik je toliko godcev nalaš najel, da bi vsi zvedeli, da se njegov sin ženi s premožno Lenko. „Kako je neki to, da Janez jemlje to zabuhlo prismodo, ki ne vé, kako bi se držalo ; škoda Janka, da je tako nesrečno volil", pravi Do-rica. „Jaz pa pravim," odgovori Anica, „da Lenka bo sirota. Janko je res zal, pa je pijanec, vse popije, pri pijancu pa ne more sreče
imeti nobena žena. Moja ranjca mati, Bog jim daj dobro, so mi zmiraj pravili: „Anica, so rekli, Miruj se pijanca." Pa tudi sama sem skusila, ko sem v krčmi služila pol leta za natakarico, kakšne grdobe so ti pijanci. Tako so se mi pristudili, ti nemarneži, da sem raje službo popustila. Doma je imel družino, ki je stradala, da se Bogu smili, on je pa v krčmi popival; pride otrok po-nj pa pravi: „mama so rekli, da pejte domu." Misliš, da je šel? Grdavž si je tako dolgo um podlival, da so ga nesli. Sklenila sem, to ti povem, raje se nikoli ne možim, kakor da bi pijanca vzela."
„E, le nikar se ne prenagli, saj nisi cesarjeva hči", pravi Dorica.
„Anica ima že prav", se oglasi stari kovač Krpan. Janko ni nič prida, vsak teden se opije, tovarše napaja, zapravlja, razgraja, vpije po vasi, če glave po tleh ne pobera. Jaz ga poznam, ko je bil še deček, ko je v šolo hodil, memo kovačnice moje. Od kar je šel v mesto učit se rokodelstva, se je ves predrugačil mrčes. Prašnik je pošten človek, da malo tacih. Takrat naj bi ga bil z leskovko vtrenil, ko je bil dečko še pod njegovim palcem, če mu je rožičke pokazal; zdaj mu je že odrastel, ne pomaga nobeno olje. Bog se ne daj pregrešiti,
krmilo kako ministerstvo ustavaške stranke; od tod najbrž pogum, da vedno in o vsakih razmerah bivši vdani privrženec vsake vlade zdaj ruje zoper Taaffeja in Hohenwarta, kterega se morda kot naslednika še huje boji.
Poslušalci njegovi, politično falirani naši „ustavaki", so mu — se ve da -- ploskali, saj obupajoč človek rad sliši vsako sesedo, ki mu obeta pomoč, če je še tako neverjetna in prazna.
Vendar je bil v svoji navdušenosti ali drznosti gospod baron tako slep ali pozabljiv. da je govoril celó marsikaj, kar ni bila resnica, in mora zdaj za svoje besede prejemati prav krepke zaušnice. Prvo dobi po grofu IIo-henwartu samem , kterega se je bil v Bvojem govtru lotil, v „Vaterlandu." Hohenwart zavrača tega političnega švadroncrja tako-le:
„N. Fr. Presse" prinaša z Ljubljane telegram o zagovoru barona Žveglja pred svojimi volilci z velikega posestva kraujskega. Če je ta telegram resnično poročilo — o čemer jaz zdaj še dvomim, je baron Žvegelj rekel, da so avtonomistični poslanci kranjski, to je: od 10 poslancev, ki jih ima dežela, nič manj ko njih osem, — pri svojem glasovanji dali voditi se bolj po enostranskih svojih nazorih, kakor po oziru na blagor svojih volilcev. „Posebno se njemu (Žveglju) ni posrečilo, v državnem zboru grofa Hohenwarta in kneza Windischgriitza pri razpravi o vravnanji zemljiškega davka odvrniti od glasovanja za posebne zahteve, ki so pa v nasprotji z materijalnim blagrom kranjskega ljudstva.'' — Navajen že obrekovanja svojih namenov od nasprotnikov se skoro nič ne zmenim za to, če se je res zopet eden več pri družil temu morda vspešnejšemu, ko vitežkemu boju zoper mene. Vendar kar se tiče trditve, da se baronu Žveglju ni posrečilo, odvrniti me od mojega glasovanja o zemljiščnem davku, moram povedati resnico, da kaj tacega baron Žvegelj celó nikdar poskušal ni, ker jaz — iz-vzemši eno samo priliko — med vsem državnim zborovanjem nisem imel časti razgovarjati se ž njim. Morda bo opravičena celó nada, da tudi konec onega telegrama, ki pravi, da je v veljavnih krogih vse druga misel (o sedanji vladi), nima boljše, resnične podlage. — Karol grof Hohenwart".
In da se baron Žvegelj lahko prepriča
tudi o vetru, kteri v viših krogih zdaj vlada, dobi pod nos celo v vladni Laibacherici, ki do zdaj še ni nikdar poprijela besede zoper nobenega „ustavaka", če je bil še toliko potreben.
„Laibacher Ztg." dobro zavrača misli in besede barona Žveglja o vladi. Članek namreč povdarja to, da so se ustavaki sami nesposobne skazali za vladanje in pozneje s sebe še več ministerstva sestaviti niso mogli; da je v Avstriji čez 25 milijonov nenemških narodov, na ktere se mora ozirati : da je TaaiTejevo prizadevanje vspešno; da je kranjska dežela potrebna miru, ne pa prepira, kakoršnega je prišel Žvegelj pospeševat, iu da se ou zelo moti, če misli, da se bo v viših krogih vreme kmalo presukalo. Se ve, da po teh besedah dobd eno po strani tudi vsi tisti, ki so Žveglju ploskali, namreč kazinci in veliki posestniki, ki so potem Vestenecka volili. „Turški list" se je zavoljo tega članka hudo zakadil v svojo staro teto „Laibacherico "
Vse to je baron Žveglja spravilo v tak strah, da je v „Deutsche Ztg." dal nekak popravek, a le s tem, da samo o grofu Ilohen-wartu ni tako govoril, kakor telegrami z Ljubljane in nemški listi poročajo. Kar je pa govoril o avtonomistični stranki državnega zbora in o Taalfejevem mmisterstvu, tega preklice-vati ali popravljati se mu celo vredno ue zdi; le to omeni, da to, kar je v kazini v Ljubljani govoril, je bilo namenjeno le družbi političnih prijateljev, nikakor pa ne celemu svetu in časnikom, ker ou ni nikomur naročil raztrobiti to po svetu.
Vsak človek, ki pozna, ljudi barona Žve geljna vrste, bo vsaj zadnje rad verjel. Neprijetno mu mora toraj biti, če se to, kar je on govoril le ušesom svojih prijateljev, raznese po svetu in ga spravi v zadrego. S tega pa tudi lahko spozna svoje „prijatelje", ki, kakor stare babe, gredo vse pravit, kar se jim je povedalo le za-nje, da obdrže zti-se. Bralci obojega, namreč poročila ljubljanskih kazincev iu Žvegljevega ugovora , bodo pa gotovo pra-šali se: komu je več verjeti, kaziucem ali ba" ronu Žveglju ? Kar se nas tiče in kolikor vemo o sinu Balohovega Janeza, bi mislili, da je lisjak, ki se je vjel in bi zdaj rad spravil se z zaujk. Zameriti nam pa ne more, če mu
naravnost rečemo, da mu mi prav nič ne verjamemo.
Koga zastopajo ustavoverci?
Vlada ne dela prav, da se toliko ozira na vpitje ustavovercev in da se ga skoraj boji-Naj bi si enkrat odgovorila na vprašanje: koga pa zastopajo ti ustavoverci? Sami pravijo, da zastopajo nemški narod v Avstriji. Ali je pa to tudi istina ? Poglejmo si nekoliko dežele, kjer so voljeni ustavoverci: Predarelsko ima tri poslance, eden je ustavoverec in sicer je poslanec mest in trgov, on zastopa kakih 20.000 duš, ostala dva kmečka poslanca pa zastopata 100.000 duš.
Vsi ustavoverni poslanci iz Tirolskega ne zastopajo več ko 20—30.000 duš, to je namreč poslanec Iunsprucka in nekaj drugih mest in pa poslanci velikega posestva. Vse druge mestne in kmečke občine ua Tirolskem so zastopane po konservativnih poslancih, ker ustavovercev ne marajo. Na Solnograškem zastopa ustavoverni poslanec le kakih 20.000 prebivalcev od mesta Salzburga in nekterih trgov; vsa ostala dežela je konservativna.
Na Štajarskem dominirajo ustavoverci po mestih, na deželi imajo samo enega poslauca, večina štajarskega prebivalstva je zastopana po poslancih desnice. Itavno taka je v gorenji Avstriji, vse kmečke občine volile so konservativce, in še ena mestna skupina je liberalcem slovo dala, ter volila sedanjega ministra Falkenhayna. V dolenji Avstriji sta v dveh kmečkih okrajih zmagala konservativna kandidata. To so tedaj čisto ali po večini nemške dežele in vtčina prebivalstva ni hotela zastopana biti po ustavovercih, ampak po pravičnih katoliško mislečih možeh brez Bovraštva do drug h narodov. Velikanska je tedaj laž , da ustavoverci zastopajo nemško ljudstvo; ravno narobe je res, da klub desnega centra zastopa več Nemcev nego cela ustavoverna strauka. Pač so dežele , kjer so Nemci same ustavo-voverce volili, to so storili Nemci na Koroškem, na Češkem, na Moravskem in v Šleziji; pa kaj dokaže to? Nič druzega, ko to, da se ustavoverci rekrutirajo največ iz renegatov, kajti omenjene dežele so bile prvotno slovausket in ta madež hočejo zdaj oprati z divjanjem
to pa rečem, če ima Prašnik v mlinu tudi polne vreče samega čistega zlata, namesto moke, Janko mu bo vse pognal. Saj smo tudi mi časih kaj poskočili, kak polič potegnili, pa smo imeli dosti, ker smo bili pametni; pa nismo tako delali, kakor ta Janko; kar on počne, to je že preveč. Nevesta se mi smili, ta bo reva, ta".
„Vidiš jih lenuhov", zakliče krčmar, ki se je nekje utrgal. „Kako mi zijajo skozi okno ! kaj nimate dela postopači,? Na delo I Miha, živini nastelji, Peter, ti pa konje napoji. Kaj se pa vedve brez dela okoli smodeta? ne vesta, da pridejo svatje ? Stole sprašita, kozarce operita, vse poččdita in posnažita, pa dobro pomedita. Anica, kaj pa ti? Jezik ti ropota kakor — teci v kuhinjo, pa materi pomagaj; mati upera in dela, hči se pa gospodiči in šopiri." Kakor jastreb preplaši golobe, kadar se med-nje zakadi, tako so posli tekali po svojih opravilih.
Na večer res pridejo svatje v krčmo De-beljakovo, pa godci ž njimi. Vsa vas je bila pokonci, vse je bilo veselo, kakor o velikih praznikih. In pa krčmar, to vam je bil priljuden in ljubeznjiv I sama sladkost ga je bila;
Kako se je svatom priklanjal in goste pozdravljal in tujcem v roke segal, kakor starim znancem, stregel in za kučmo prijemal, kakor pred okrajnim glavarjem in tekal iz kota v kot! „Janko, mladi gospodar", de krčmar ženinu, „vaši svatje so pa res nekaj vredni, takih ne pomni naša vas." „Hej krčmar , prinesite ga na mizo, Janko, naš veseli Janko, ti pa Bedi za mizo, pa ue čeji kakor koklja na piščancih", pravi eden izmed svatov. „Že velja! Vzemimo kupice, natočimo čašice, pa uapijmo zdra-vice; Bog živi nevesto!" „No, Janko, prestopi se no,• bodimo po naši stari navadi! To velja: o, o, 6 ! da pojde globoko. Janko! to si misli, kar leze in kar gre, danes gre vse na skok; zaplešimo ktero, nevesta ne bo zamerila. Godci, le napnite svoja lisa in zagodite jo, da ženinu srce zapleše; živio!" Okoli ženina se njegovi stari tovarši VBpo , da sam ni vedel, pri čem da je. , Grlo gladko, vino sladko," pa so pili kakor za stavo, zastonj je tudi jesih sladak, so si mislili. Janko si je bil nameni) , da ga bo banes le malo pil, le za potrebo, da ga preveč pod kapo ne dobi. Ali prijatli ga obsto-Ipijo in mu napivajo, Jauko mora pa vsakemu
(odzdraviti in res odzdravlja , da se mu kar v glavi vrti. Zdaj pa drži sklep, če moreš , o
taki priložnosti. Nevesta ga je pogledavala, pa oči v tla obračala.
„Katinka", jej reče njena mati, „kaj ti je pa? Danes ue boš tugovala? Veseli se, kakor se drugi vesele!"
„Saj sem vesela, mati" , reče nevesta za-rudevši, ker je mati Bpazila, da je otožna.
„Pa kako? Držiš se, pa oči v stran obračaš, kakor da bi jesih pila. Kaj češ, da se ti Janko z mesta ue gane?"
,,Ne to, mati, ne; še rada vidim, da se Janko veseli, pa —"
„No kaj? pa —"
„Mati, vam povem. Moram vam povedati: meni se zdi, da Jankova napaka bo moja nesreča. — Janko je pijanec". —
„O, kaj še! ni ne, to pa ne, otrok moj. Saj vidiš, da so ravno danes tukaj svatje; saj veš, da mora odzdravljati na zdravice; nemoj ga toraj tako ostro soditi; druge pote bo ves drug."
„Mati, že nektere pote Bem spazila, da je vinjen; kadar je k nam na dom prišel, je bil vselej natrkan, pa to ne le malokdaj. Moj Bog, Brce me boli; toliko da mi ue poči. Slutim, ta možitev ne bo dobra." (Dalje prih.)
zoper slovansko , zoper lastno kri! Tisti, ki eo na Koroškem Einspielerja vrgli, in tisti, ki bo v Šleziji Obračaja volili, to niso bili pravi Nemci, ampak bastardi, kterim ustavoverna in liberalna mlakuža najbolje ugaja! Pravi Nemci pa, to vemo, so na naši strani, trdo nemške dežele so zastopane po konservativnih poslancih.
Mesto Dunaj imajo pač ustavoverci za se, ker je že čisto pojudeno in popačeno; ravno tako se smejo ponašati, da imajo večino nemškega meščanstva na svoji struni. Pa kaj hoče to I Naša stranka pa ima Slovane na svoji straui in poleg njih še nemške kmete, ker se je tudi nemški kmet že naveličal meščanskega jarma. To ima socijalen in ne samo naroden pomen in v tem oziru smo mi Slovani srečui, da pri nas tistega nasprotja med kmetom in meščanom ni. če Be pa glave štejejo, našli bomo, da zastopa ustavoverna stranka le majhen del prebivalstva, iu da se je prav nič ni treba bati, saj je še jedro nemškega naroda, nemški kmet, zoper njo! — Kako je potem vendar mogoče bilo, da je ta stranka toliko časa vladala, in da ima še zdaj tako veliko število poslancev v zbornici? To .je kaj lahko. Le poglejmo volilni red , ta nam vse razjasni. Oni bo dobro za Be skrbeli, ter volilni red tako uredili, da bo morali večino dobiti, in da je res prav čudno, da so zdaj vkljub temu redu v manjšino prišli. Mesta imajo velikansko predpravico pred kmeti; pa to še ne zadosti, dali so meščanom še posebno volilno pravico v kupčij-skih zbornicah! Zidali so tudi na velike posestnike, ter jim dali velikanske predpravice; res so se velikoposestniki večinoma zlorabiti dali zoper Slovane iu zoper katoličane , tako na Kranjskem, Tirolskem, Češkem, Moravskem, v gorenji in dolenji Avstriji. Le poljskih žlah-tičev niso mogli od naroda in vere odcepiti' Predramil pa se je tudi velik del plemstva na Češkem iu brž ko ta ves naroden postane, slišali bomo ustavoverce vpiti, naj se grajša-kom volilna predpravica vzame. Obračali so ustavo vedno tako, kakor je bilo njim v korist, zato so prišli tudi v večino. Bati 6e jih pa ui treba nič, ker je le malo ljudstva za njimi. Ko bi vlada pametna bila, predrugačila naj bi volilni red, ter ga postavila na bolj pravično podlago, potem se bo število ustavo-vernili poslancev tako skrčilo, da jih skoro nič ne bo. Taka klika nas hoče strašiti I Pojte se Bolit!
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 31. maja.
Ker se snidejo v kratkem zopet deželni zliori, imeli bomo zopet političnega gradiva, ki nam ga je zadnje dni že primanjkovati začelo. Da bi se pečali s tistimi umetno izvab-ljenimi resolucijami nemško-pemskih občin, kakor to delajo dunajski listi, dolgočasili bi svoje bralce, ki se gotovo ne zanimajo za izjavo tega ali onega nemško-liberalnega zastopa.
Kar se deželnih zborov tiče, govore, da bo najvažuejši deželni zbor češki, ker se bo pečal s spremembo volilnega reda. Da se bodo ustavoverci vsake premembe z rokami iu z nogami branili, to si smemo že naprej misliti, in kjer jim bo zmanjkalo druzih razlogov, začeli se bodo sklicavati na „nemštvo", ter vpili, da je v nevarnosti. ,.N. fr. Presse" se boji, da bi znali biti češki, moravski in kranjski deželni zbor razpuščeni. List ima menda slabo vest, in daje vladi sam migljej, kaj ima storiti.
Te dni se je telegraliralo na Dunaj iz Ljubljane, da so naši poslanci iz početka mi-
slili iz deželnega zbora izostati, pa da so se premislili, in da bodo vendar vdeležili se zborovanja. Isto tako pravi telegram, da naši voditelji ne bodo za en čas nobenih novih terjatev stavili. Oboje se nam zdi malo verjetno, in je menda le izmišljija dotičnega korespon-denta. Ne bi sicer nič škodilo, ko bi naši naredili kako demonstracijo proti temu zboru, pa izostali do zdaj še niso nobenkrat, in bilo bi tudi brezpametno, ko bi nasprotnikom vse polje prepustili, da bi ti delali, kakor bi hoteli, brez vsake kontrole, in da bi se potem še bahati, da se le oni brigajo za deželne zadeve. Kar se pa naših tirjatev tiče, ne moremo verjeti, da bi zamogli naši poslanci z dosedanjimi vspehi zadovoljni biti, ker prav za prav nismo še nič dobili.
Kakor je znano, je grof H o h e n w a r t prav trdo prijel barona Žvegelj na zaradi njegovih izjav v Ljubljani , kakor jih je telegraf na Dunaj sporočil. Grof Hohenwart je rekel, da z Žvegeljnom ni nikoli govoril za-zadi zemljišne vcenitve , in da ga tedaj tudi Žvegelj nikoli ni mogel za svojo stran pregovarjati. Zdaj pa Žvegelj v „N. fr. Presse" izjavlja, da telegrafično poročilo ni bilo natančno, in da on tega ni govoril, kar mu dopisnik podtika. Kdo je potem lažnjivec, ali baron, ali pa dotični korespondent (Kraus?), ki ni prav poročal?
Zanimiv pa je še zadnji odstavek Ilohen-wartovega pisma ? Žvegeljj e namreč tudi rekel, da v merodajnih krogih piha že drug veter, in da bo ustavoverna stranka kmalo zopet na krmilo prišla. Hohenwart pa na to izrazi upanje, da stvar vendar morda ne bo tako, in da vtegne biti ta trditev brez temelja. S tem hoče menda Hohenwart reči , da Be Žvegelj moti, in da v merodajnih krogih ne mislijo tako, kakor je Žvegelj svojim volilcem sporočil. Kdo je potem bolje podučen? In če Hohenwart to kot prijatelj Taaffejev.bolje vedeti vtegne, kaj si bo-demo potem mislili o Žvegeljnu, ako svoje vo-lilce s praznim upanjem pita?!
IfltMljarski listi se h udu jejo nad Schmerlingom, ker jim je zopet enkrat s centralizmom grozil. Madjari bi bili že davno lahko vedeli, da naši centralisti ogersko samostojnost le neradi gledajo, in da bi najraje porabili prvo priložnost, ko bi mogli zopet celo državo vpreči v triumfatorski voz germa-uizacije. Nasprotno so Čehi od nekdaj priznavali in zagovarjali pravice ogerskega kraljestva, zato je bilo nehvaležno od strani Madjarov, da so vedno ceutraliste podpirali zoper Čehe in druge avstrijske avtonomiste. Ako se pri nas v Cislajtaniji vsako narodno gibanje zatre in stroga centralizacija uvede, potem pride tudi Ogerska na vrsto, ktere samostojnost in svobodo nekteri naših ustavovercev od nekdaj zavidljivo in nepriijudno gledajo.
Sedemnajst nemško-pemskih občin je poslalo znanemu Mclittncrcrju zaupnice. Po njegovih lastnih izjavah moramo smatrati Schüne-rerja kot reprezentanta onih avstrijskih Nemcev, ki čez mejo škilijo. Zato se nam kažejo tiste zaupnice v neki čudni luči, in videti je, kakor bi ne bilo vse res, kar je bilo po listih zmirom brati o patriotizmu nemških Pemcev. S tem korakom so se dotične občine močno kompromitirale.
Vnanje države.
IKixiiiiark ne vč, kaj bi zdaj počel, ko so sv. oče zavrgli njegove ponudbe zaradi sprave. Da bi svoje postopanje opravičil, priobčil je Bizmark vsa pisma med prusko vlado in vatikanom v tej zadevi. To mu vendar nič ne koristi; s tako naznatnimi in problematič-
nimi koncesijami ne bo pridobil katoličanov za Be, ker ti hočejo imeti popolno, postavno versko svobodo in svobodo katoliške cerkve. Bomo videli, ali bo Bizmark še kaj več od-jenjal, ali ne. To je gotovo, da je „kulturkampfa" že sit, ker vidi, da s tem nič ne opravi, enoti države pa mnogo škoduje.
Izvirni dopisi.
Iz Iijuflljane, 31. maja. (Kranjski državni poslanci in baron Žvegelj.) Ker je grof Hohenwart v ,,Vaterland-u" svetu naznanil, da z baronom Žvegeljnom o vravnavi zemljiškega davka nikdar ni govoril, da |je toraj neresnično, kar so listi omenivši Žvegeljnovega poročila o tej zadevi pisali, skuša „Laib. Tagblatt" gosp. barona opravičiti b sumničenjem drugih kranjskih državnih poslancev. Akoravno g. baron Žvegelj z grofom Ilohenwartom ni govoril, pravi, je pa pri raznih prilikah govoril z narodno klerikalnimi poslanci kranjskimi, ter jih skušal napraviti, da naj bi parlamentarna vprašanja sodili in obravnavali po dejauskih potrebah dežele kranjske. Vprašali smo tukaj bivajoče poslance, je li to res, kar „Tagblatt" piše, pa odgovorili so nam, dato ni res. G. baron Žvegelj, s kterim so vedno prijazno občevali, ni nikdar podučeval naših poslancev, kako naj skrbe za koristi naše dežele, ker kot previden mož ve, da naši poslanci sami dobro poznajo svoje dolžnosti, in da bi bil vsak poduk v tem oziru odveč, ker oni bolje poznajo razmere dežele kranjske, v kteri stalno živč, kakor pa g. baron Žvegelj, ki se že mnogo let Bim le malo časa ua Kranjskem mudi. Resnično je le to, da je g. baron, kakor je bilo v nekem dopisu z Dunaja že omenjeno, naše poslance prosil, uaj mu vselej naznanijo, kadar bodo kako za našo deželo koristno reč nasvetovali, da se jim bode tudi on pridružil in se za njo potegnil.
„Turški list" na dalje vnovič trdi, da sta grof Hohenwart in knez Windisch-Griitz pri vravnavi zemljiškega davka glasovala zoper koristi kmečkega ljudstva. Ravno to trdi tudi g. baron Žvegelj v odgovoru , ki ga je v „N. fr. Presse" priobčil na izjavo grofa Iloheuwarta v „Vaterland-u", kjer pravi, da si je ustavoverna stranka pridobila največe zasluge za omenjeno postavo, za ktero so glasovali tudi kranjski državni poslanci razun grofa Ilohen-warta in kneza Windisch - Giiitza, kar se da dokazati iz stenograličnih protokolov državnega zbora. To nas je pripravilo', da smo pogledali omenjene protokole, kjer pa tega, kar g. baron Žvegelj in „Laib. Tagblatt" trdita, nismo našli. Pri postavi o vravnavi zemljiškega davka je šlo zlasti za tr vprašanja, v kterih sta si vladini predlog in nasvet odseka nasprotovala. Vlada je hotela pri vravnavi novega davka 1. imeti kontigent, (to je določeno svoto), odsek je nasvetoval procent od čistega doneska. 2. Vlada je zahtevala, naj se novi davek provizorično naloži že z letom 1881, odsek pa je zahteval, da bi se imel ta davek še le določiti tedaj, ko bodo vse pritožbe zoper novo vcenitev rešene. 3. Vlada je zahtevala, da naj bi bile komisije, ki imajo reševati pritožbe ali reklamacije, po večini odvisne od vlade , odsek pa je nasvetoval , da naj bi bile avtonomne , to se pravi po večini voljeue od davkoplačevalcev samih.
Dr. Poklukar, ki se je vdeleževal nove cenitve osebno in je toraj v tej zadevi prav dobro podučen, je preračuni!, da bi kranjska dežela zarad dobro izvršene vcenitve ne imela nebene škode, kakor k večemu kakih 1500
gld. (to je obresti od 20.000 do 30.000 goldinarjev), ko bi glasovali za nasvet odsekov, da je toraj za kranjsko deželo vse eno, kako da njeni poslanci glede prve in druge točke glasujejo-Da so pa avtonomne, to je od davkoplačevalcev Bamih voljene komisije za kmeta bol ji, kakor pa po večini od vlade imenovane, to je pač vsakemu jasno, in zato je moral vsakdo, ki mu je korist kmečkega ljudstva pri srcu, za nje glasovati. Kako so glasovali naši poslanci? Glede 1. točke, ki jo je baron Wal-terskirchen nekako premenil tako, da vlada določuje svoto, ki se pa za 15 let razdeli po odstotkih na čisti donesek, so za Walters kirchenov oziroma vladini predlog razun Žve-geljna in Tauffererja glasovali gospodje : Klun, Pfeiler, Poklukar, Schneid. Za nasvet odsekov sta glasovala Hohenwart in Obreza. Pri glasovanji nista b i 1 a n a v z o č a grof Margheri in knez Windisch-Griitz. (Glej ste-nografični protokol državnega zbora stran 1258.) Pri glasovanji o 2. točki, ktero je grof Vetter nekoliko premenil, glasoval je knez Win-di8Ch-Grätz ravno tako, kakor baron Žve-gelj in naši gori omenjeni poslanci. Pri 3. točki glasovali so naši poslanci Hohenwart, Klun, Obreza, Poklukar, Windisch-Grätz za avtonomne komisije, le Žvegelj in Taufferer sta glasovala zoper nje, ter s tem gotovo malo skrbela za korist kmečkega ljudstva. Pri glasovanji niso bili navzoči Margheri, Pfeifer, Schneid. (StenografiČni protokol stran 1302). Zdaj pa naj svet sam sodi, je li g. baron Žvegelj prav imel, ko je v svojem poročilu do svojih volilcev trdil, da sta grof Hohenwart in knez Windisch-Grätz glasovala zoper koristi kmečkega ljudstva.
Ix IJnhljane 29. maja. Čudne reči se na svetu [gode ; če se spokore tako zasta rani grešniki , kakor je naša „Laibacherica," potem se že po pravici reče, da to niso majhne reči. V soboto je prinesla namreč ljubljanska tetka, ki je bila povsod zraven, če so narodni stranki polena metali, prinesla je tedaj v soboto na začudenje slovenskega sveta — članek, v kterem barona Žvegeljna grozno raztrga in celö priznava, da je v Avstriji 25 miljonov nenemškega prebivalstva, in da se je treba tudi na to ozirati, in ne samo na Nemce, ali bolje na eno stranko nemškega naroda. „Laibacherica" se v tem članku tudi slovesno odpove ustavaški stranki, in to ravno je, kar mora našo pozornost zbuditi. Od kodi je prišel tak prevrat, si zamoremo nekoliko misliti. Slišali smo, da je bil gospod Suppantschitsch pred nekimi dnevi v avdijenci pri gospodu deželnemu predsedniku. Ako je pogled g. predsednika g. vrednika tako hitro preobrnil, potem smo našemu spoštovanemu predsedniku že drugo zahvalo dolžni (prvo namreč za pra vično razsodbo o prihodu Hrvatov).
Druga vesela novica je ta, ki se za gotovo pripoveduje , namreč da bo „Tagblatt" v kratkem nehal izhajati. Cena čebule bo vsled tega poskočila , ker se brez čebule nihče ne bo mogel jokati za njim. Na tak način potem kranjski „ustavoverci" ne bodo imeli nobenega glasila, eden od tistih Btebrov , čez ktere se je imel zidati most do Adrije, se je podrl. Zdaj bodo najbrž „Cillier Zeitung" in „Tri-ester Zeitung", pa „Tagespošta" naše nem-škutarje pod svoje varstvo vzele.
V kratkem se snide naš kranjski deželni zbor. Pa kak zbor! V njem ima večino stranka, ki je skor nikjer ni na Kranjskem; cela dežela je to Btranko obsodila; naslanjala se jc
še na birokracijo, pa tej je zdaj prepovedano, politično agitirati, tedaj je sedanji deželni zbor le še glasilo nekojih grajščakov, ki atojé pod komando Apfaltrern - Kosler- Vesteneckovo. Ta pest ljudi naj bi zastopala deželo I Ne moremo Be dosti načuditi, da vlada tega zbora ne razpusti. Če hoče res nam pravična biti, morala bi vendar v poštev vzeti, na kaki poti je bil voljen ta zbor, in da ni nobenega parlamenta na svetu, ki bi bil v takem nasprotji z večino prebivalstva, ko ta deželni zbor, ker ta zbor je gola in sama ironija na ustavnost in parlamentarizem, iu absolutisti bi lahko s prstom pokazali na naš zbor in rekli: glejte, tak sad rodi ustavno življeuje! Vendar je to dobro, da vsaka reč le en čas trpi; kakor so nemškutarji zgubili mandate za državni zbor, kakor so zgubili podporo vlade in deloma že tudi podporo birokrac'je, tako bodo zgubili tudi deželni zbor, in le kratko časa še bo trpela glorija Schrey-Vesteneck-Dežmanova.
Sicer pa vemo, da nam celo solnce nebo tako hitro zasijalo, moč nemško - liberalne stranke je še velika, ne sicer pri nas, pa po drugih deželah, zato moramo še na trde boje pripravljeni biti in složno postopati, kakor do zdaj. Možato vedenje čehov naj nam bode izgled. Da dr. Kraus ne bo vrgel TaafTeja iz sedla, tega smo preverjeni, pa Dunajčani in nemški Pemci sta dva močna faktorja, kterih se oklepa tudi naš Žvegelj, da bi ga kedaj na ministerski stol povzdignili.
Ker že o Žvegeljnu govorimo, moramo omeniti, da so ga v soboto, kakor bi bili zme-njen', trije ljubljanski listi neusmiljeno raztrgali , namreč „Slovenec", „Slov. Narod" in „Laibacher Zeitung." Kar je tu slišal, ima dosti prebaviti pol leta, če se ga sploh beseda prime, kar pa ni pri vsakem človeku. „Narod" mu take kose v juho drobi, da bi vsakemu želodcu obležali, kdor ima kaj značaja. Bomo videli, če je gospod baron toliko ..plemenit," da se bo teh madežev opral! Od ka-valirja bi bilo to pričakovati. Narodni stranki ni prav nič žal za take aavalirje, ki se sramujejo svojega rodu, radi jih prepustimo nem-škutarjem, saj imajo že več take baže ljudi med seboj. Prosit!
(Zupani ljubljanske okolice) so v soboto poklonili se gospodu deželnemu predsedniku, ki je prav prijazno govoril ž njimi in jim obljubil radovoljne pomoči v njihovem poslu, naj se le vselej vsak brez strahu kar po domače pri njem oglasi. Možje so bili vsi prav veBeli takega sprejema.
(Cena mesa v Ljubljani) je ta mesec: Od pitanih volov po 56, 48 in 40 kr., od navadne živine po 50, 42 in 34 kr. kilo — na rotovži, se ve da, pri mesarjih ne.
Razne reči.
—	V Idriji se bo — kakor se piše ,Laib. Ztg." — 22. junija obhajala 300letnica, slovesnost ima trajati menda tri dni. L. 1490 najdeni rudokop je namreč pred 300 letmi — 1580 — bil nakupljen za avstrijski erar, čegar lastnina je zdaj. K slovesuosti mislijo povabiti z Ljubljane uradne načelnike, pevska in druga društva. Natančnejega o tem še ni nič znano.
—	Sv. Križ pri Kostanjevici 24. maja 1880. Danes je bila tukaj volitev župana in občinskih svetovalcev; za župana je enoglasno izvoljen Franc Horvat, posestnik in ži-vinozdravnik iz sv. Križa, in za svetovalce so zvoljeni Jožef Rodič in Jernej Marolt, posestnika iz sv. Kr ža, Miha Bončar, posestnik iz Savnika, in Janez Dobrave iz Pirošice, vsi vrli narodnjaki. Pa saj v tukajšnji občini nimamo le enega nemčurja, malo občin brez kterega, pri nas le enega ni, vsi vrli narodnjaki; tudi iz Kostanjevske županije bodo kmalo zginili, akoravno jih je v kratkem še veliko bilo ; kaj imajo župani tukaj opraviti, to so sitnosti: straža na meji, kjer moramo 4 ure na dolgo mejo stražiti, Hrvatska že od 10. oktobra 1879 stoji, vedno 12 mož noč in dan na straži, pa župani na Kranjskem ne vedo, koliko imajo županje ob meji prestati.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. junija.
(Gosp. LaŠan) je zopet potrjen od cesarja za župana ljubljanskega mesta.
(O naši konjiskaciji.) Iz „Laibacherce" zvemo, da je zadnjo konfiskacijo „Slovenca" deželna sodnija potrdila zavoljo pregreška zo per §. 300 k. p., to je kaljenja javnega miru in reda.
(Za Kopitarjevo slovesnost,) ki se ima vršiti pri njegovi rojstni hiši, Ocepkovi v Rep-njah vodiške fare 22. dne avgusta t. 1., se bo v Ljubljani sestavil poseben odbor, kteri bo za to priprave delal.
(Procesijama frančiškanski in Šentjakobski) je v nedeljo nazadnje nagajal dež, ker se je gorko in solnčno vreme hipoma presukalo v mrzlo in mokro.
(„Brencelj" št. 5) se je nekoliko dni za kasnil zavoljo podob in pride za mesec maj še le ta teden na svitlo.
(Imenovanje.) Finačui vodja na Kranjskem, gosp. ChriBt je, kakor dunajski libti pišejo, imenovan za ministerijalnega svetovalca na Dunaji iu namenjen za načelnika finančnega vodstva v Sarajevu.
Dodatek k pozivu o spomenici Kopitarjevi.
Kakor se mi poroča, hoče se več odličnih pisateljev naših udeležiti spisovanja knjige, ki )o namerava „Matica slovenska" izdati v spomin stoletnici Kopitarjevi. Da ne bi več pisateljev obravnalo iste tvarine, kar bi nekterim prizadelo brezvspešnega truda, redakciji pa sitnosti in težav, se mi treba zdi opomniti rodoljube , ki jih je volja stopiti v kolo vzajemnega dela, naj blagovolijo odboru Matičnemu kmalu naz naniti, kaj nameravajo za navedeno knjigo pisati. Program knjigi utegne mnogovrsten biti in na primer, obsegati: životopis (po n.egovi „Seibstbiografie" lepo poslovenjen, toda okrajšan), delovanje njegovo v dvorni knjigarni, poslovenjena „prolegomena k „Glagol. Clotz.", kjer imajo zgodovino slov. literature, Dobrovsky in Kopitar, Kopitar in Miklošič itd. itd. — glavno načelo knjigi naj bilo bi to, da se proslavijo zasluge Kopitarjeve za Slovanstvo v obče in sa Slovence posebej. — SI. vredništva slov. časnikov, ki so natisnila moj prvi poziv, prosim vljudno, naj priobčijo tudi ta dodatek.
Dr. Jan. B1 c i w e i s.
Naznanilo
Sprejme se fant z dobrimi spričevali, kteri je četrti ali vsaj tretji razred nor-malke dovršil, v prodajalnico z mešanim blagom na slovenskem Štajarskem.
Več pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenca."	(3)
dajatelj in odgovorni urednik Filip drlap.
J. lazi nasledniki v Ljubljani.