NAS CASOPIS 443/28. 11. 2016 C M Y K Lubadarji nad vlake Borovnica, Vrhnika – Smreka se je zagozdila med lokomotivo in vagone. Ko zadiši Pred nami je mesec blišča, pričakovanj in obdarovanja. Za mnoge je to eden najbolj čarobnih mesecev v letu, sploh če mu da ustrezno podlago še mehkoba in tišina zimske odeje, ki celotno dogajanje zavije v nekakšen kokon domišljije. Temu času dajejo piko na i trije dobri možje, ki so sploh pri najmlajših božanstvena bitja, za katere se je vredno potruditi, pa čeprav stežka in največkrat samo za kratek čas. A ne gre jim zameriti, nenazadnje stopicljajo po naših stopinjah, torej verjetno tudi sami nismo bili nič drugačni. Zanimivo je, da je v spominu skoraj slehernega od nas eden prvih, najbolj rosnih spominov tudi, kako smo prejeli darilo od sv. Miklavža ali dedka Mraza, mogoče celo od Božička. Ta spomin ima zagotovo prav posebno mesto v našem možganskem trdem disku. Nekaj idej, kako preživeti prvi del vega dejanja ogrožanja javnega prometa z nevar-decembra, boste našli že v tej številki, nim dejanjem. za druge pa sledi še decembrska, ki --> bo izšla že 19. decembra, torej še pred začetkom prazničnih dni. Voščila društev bomo, če jih bo veliko, združili kar v eno samo večje voščilo ter jih spodaj podpisali. Ko tole pišem, je zunaj petnajst stopinj. Držim pesti, da ko boste vi brali, se bomo približali ničli in bo zadišalo po snegu … Gašper Tominc, urednik Horjul Problematična čistilna naprava Podolniška ČN deluje le 60 %. S tem ne dosega pogojev obratovanja, ki določajo 90 % obratovanje. To krajani Podolnice najverjetneje že vedo, saj se občasno soočajo z neprijetnim vonjem. Občina in strokovne službe poskušajo najti ustrezno rešitev. Več o tej problematiki si lahko preberete v zapisu dopisnice Nadje P. Verbič na horjulskih straneh. --> Zaradi lubadarjev imajo gozdarji veliko dela, a na žalost se vsi njihovi posegi ne končajo srečno. Požagani smreki sta zgrmeli naravnost na žele­zniške tire. V enem primeru je strojevodja ko­majda uspel ustaviti vlak – da se je drevo »zgolj« zagozdilo med lokomotivo in vagone. V drugem primeru pa je obvestilo o dogodku še pravoča­sno prispelo do odgovornih, da so ustavili loko­motivo in s tem ves tovorni transport. Primer je obravnavala tudi policija, ki je podala sum kazni- Dobrova - Polhov Gradec Noša kot se šika Javnosti so predstavili polhograjsko nošo. Sredi 19. stoletja je dobila prvo javno upodobitev, že vsaj štiri desetletja pa je tlela želja po njeni »oživitvi«. Na pobudo Folklorne skupine Grof Blagaj je luč sveta ugledala oktobra, pri njenem nastanku pa je sodelovala kopica strokovnjakov. Predstavili so jo v Polhograjski Graščini, kjer so spregovorili vsi, ki so sodelovali pri projektu, z novo opravo pa so se --> sprehodili tudi po modni brvi ter poželi val navdušenja. Vrhnika Nova lekarna? Zrasla naj bi na zelenici za slaščičarno Breza. Nič še ni dokončno odločeno, a pogovori gredo v smeri izgradnje lekarne, zraven bi bili še prostori za druge lokale, zgoraj pa prostori za šolske oddelke otrok s posebnimi potrebami. To naj bi bila ena najsodobnejših lekarn v Sloveniji.Več o tem projektu, ki naj bi stal na zelenici za slaščičarno Brezo, si boste lahko prebrali v decembrski številki. Log - Dragomer Arbitraža ni dokončna Zgodba se, kot kaže, še ne bo končala. Spor v zadevi javno-zasebnega partnerstva v športnem parku v Dragomerju se ne bo končal z odločbo arbitražnega senata, pač pa sta obe strani napovedali pravni boj, ki verjetno ne bo končan prav kmalu. Občina je ustanovila tudi posebno komisijo, ki bo obravnavala omenjeni problem. --> NAS CASOPIS 443/28.11.2016 C M Y K 2 P.E. BOROVNICA BLIŽA SE NAJBOLJ VESEL MESEC V LETU DECEMBER. Da bo lepoinsvetlo imamo v Anvini smrekice in lučke. ŠE VEDNO NA ZALOGI ZA LAŽJE DELO ZA MRZLE DNI: IMAMO: > Peleti za kurjavo - A1 razred > Delovne hlače - Cofra > Briketi lesni > Brezokavniki - 4work > Kaloriferji > Halje > Oljni radiatorji > Dežni plašči > Delovna obutev Aboutblu, Phanter > Škornji - Borovo > Rokavice Vse za slikopleskarje(Knauf, Bekament, Jub, Caparol…) NARAVNO „VODILNO“ Hitri krediti hranilnice LON do 4.000 € P.E. BOROVNICA | Paplerjeva 8 | 1353 Borovnica | tel.: 05/933 78 62 | mob.: 031/372-190 | edo.malavasic@anvina.si P.E. VRHNIKA | Tržaška cesta 8 | 1360 Vrhnika | tel.: 01/750 72 54 | info@anvina.si www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com | Velja od 10. 11. 2016 do 9. 1. 2017. Se veselite izbrano iz kataloga ugodnosti snega? AK-IMUN EKO PROPOLIS ZRNCA, KAPSULE, LEKARNA LEKARNA LJUBLJANA LJUBLJANA 10 vrečk 60 kapsul redna cena: 25,21 € redna cena: 18,17 € cena s Kartico zvestobe cena s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: 21,43 € 5 15% 14,54 € 3 20% Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. BALZAM A-DERMA ZA USTNICE EXOMEGA D. E. F. I. BELWEDER 200 ml 7,5 g redna cena: 19,00 € redna cena: 6,95 € cena s Kartico zvestobe cena s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: 15,20 € 4 20% 5,56 € 2 20% Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na 080 71 17! Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 10. 11. 2016 do 9. 1. 2017 oziroma do prodaje zalog. NAS CASOPIS 443/28.11.2016 C M Y K 3 Ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Akcija velja za okvirje vseh blagovnih znamk in stekla OKM group. Več o akciji si lahko preberete na naši spletni strani. na nakup drugega para očal* z isto dioptrijo *okvir+stekla+delo Prvenovice Na Logu začeli graditi igrišče z umetno travo Delovni stroji izvajalcev že brnijo, utihnili naj bi konec meseca. Projekt, ki ga gradi občina, sofinancira tudi država. Kot so še pojasnili na občini, bo igrišče razsvetljeno in ga bodo lahko uporabljali tudi v večernih urah, zaradi česar se bo podaljšal čas za uporabo, posledično pa se bo zmanjšala potreba po najemanju prostorov za vadbo. Kakšna bo Borovnica 2026? »Borovnica bo do leta 2026 postala občina, v kateri bo kakovostno živelo dobrih 5.000 nadpovprečno zdravih prebivalcev. Ti bodo zaposlitev našli tudi v novih obrtnih, industrijskih in storitvenih dejavnostih v oživljeni in urejeni gospodarsko-obrtni coni na območju nekdanjega industrijskega kombinata. Tako se bo dohodek na prebivalca v občini s sedanjih 85 % povsem približal slovenskemu povprečju. Vsi večji porabniki v Borovnici se bodo ogrevali preko daljinskega ogrevanja na lesno biomaso …« Vse to so zapisali v novo strategijo razvoja občine, o čemer pišemo na borovniških straneh. Obiskali smo podjetje Konstrukcije Schwarzmann O polhograjskem podjetju, ki je že zdavnaj prerasel lokalne in regionalne okvirje, smo se pogovarjali z Jožefom in Tomažem Schwarzmann, ki si pred 23 leti verjetno niti v sanjah nista predstavljala, da bo njuno podjetje postalo eno največjih za načrtovanje in montažo jeklenih konstrukcij v Sloveniji. Pri pogovoru je sodeloval tudi direktor podjetja Boštjan Bevec, s katerim je tekla beseda o tujih trgih, maminih sinčkih, pa tudi o nagradi Design Value Award, ki jo je podjetje, skupaj še z osemnajstimi partnerji, konec letošnjega septembra prejelo v ameriškem Bostonu. Slovenski zajtrk v šolah in vrtcih Na jedilnikih javnih vzgojnih zavodov se že več let zapored 18. novembra znajdejo tradicionalne domače dobrote, na katere smo kar nekako pozabili. Praznik slovenske hrane, kot bi ga lahko poimenovali, je namenjen njeni promociji in zdravemu načinu življenja, porodil pa se je iz aktivnosti slovenskih čebelarjev, ko so pred leti začeli z akcijo uvajanja medenega zajtrka med otroki. Zato ni čudno, da ta dan marsikje v šolah in vrtcih v goste povabijo čebelarja, ki jim predstavi svet neutrudnih medenih delavk. Pričujoča fotografija je iz vrtca Želvica z Vrhnike. Po 627 letih končno pod horjulsko župnijo Cerkev, posvečena sv. Mohorju in Fortunatu, je do letošnjega leta formalno spadala pod 3 --> 52 --> 28 --> 45 -->7 Župnijo Polhov Gradec, letos poleti pa je bila ob soglasju ljubljanske škofije prenesena pod horjulsko župnijo. Povezano s tem velikim dogodkom je Občina Horjul takoj prispevala finančna sredstva za ureditev pokopališča ter obnovo strehe na ladji. Naslednji večji projekt bo sanacija zvonika, za katerega pa bo najprej treba pripraviti dokumentacijo. -->39 PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK,d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: Verd 107, Vrhnika (nekdanji LIKO) Dobri možje že čakajo pred vrati. Hitro spat! Več kot tisoč izpolnjenih anket Delni rezultati ankete, ki poteka v okviru priprave Celostne prometne strategije Občine Vrhnika, so pokazali, da prebivalci Vrhnike vidijo prometne izzive predvsem v zmanjšanju in umiritvi motornega prometa ter si želijo zanesljiv javni promet in varne poti za pešce in kolesarje. Še imate čas, da oddate tudi svoje mnenje. Anketo, ki je eden izmed načinov aktivnega vključevanja jav­nosti v pripravo Celostne prometne strategije, je rešilo že več kot tisoč posameznikov. V želji, da bi pridobili čim širšo podobo glede vrednot, stališč, navad in želja v prometu, pa še vedno vabljeni k njenemu izpolnjevanju. Kot pešci, kolesarji, uporab­niki javnega potniškega prometa ali vozniki se verjetno pogosto soočate z različnimi prometnimi izzivi, morda imate zanje tudi prave rešit ve. Anketo bo mogoče izpolniti še do konca decembra, dostopna pa je preko spletne strani Občine Vrhnika oziroma na w w w.1ka. si/a/103184 ter v tiskani obliki na občini, osnovnih šolah ter v Cankarjevi knjižnici. (BB) Dimnikarje bomo izbirali Konec oktobra je bil sprejet predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki na tem področju uvaja nekatere spremembe. Glavna je, da s prvim januarjem uvaja licenčni sistem, koncesijski pa se bo s konec leta poslovil. Uporabniki bodo s predla-eno leto. A za razliko od prej, ganim zakonom dobili tudi ko so imeli dimnikarji terito­določene obveznosti, ki jih rialne koncesije, bodo lastniki doslej niso imeli. Do 30. junija malih kurilnih naprav licen­2017 bodo morali s seznama cirane dimnikarske službe dimnikarskih služb, ki ga bo lahko izbirali po lastni presoji. pripravilo okoljsko ministr-Če uporabnik dimnikarskih st vo, izbrati licencirano služ-storitev do 30. junija 2017 ne bo in z njo podpisati izjavo bo izbral dimnikarske službe, ter jo predložiti v evidenco, se bo štelo, da je izbral izvajal­ki jo vodi ministrstvo. Izbra-ca, ki je na njegovem območju ni dimnikar bo opravljal di-dotlej deloval kot koncesionar. mnikarsko storitev na izbrani Gašper Tominc mali kurilni napravi najmanj Klopce na trasi nekdanje železnice Vrhnika, 21. november – Več bralcev in bralk se je obrnilo na nas glede trase nekdanje železnice na Vrhniki, in sicer so jih zmotile smeti ter pomanjkanje klopi. Z občine so nam odgovorili, da »… bomo ob pešpoti med Kmetijsko zadrugo in Vrtnarijo bo Občina Vrhnika še v leto­šnjem letu, na predvidoma sedmih lokacijah, pripravili podlago za postavitev klopic in košev za odpadke. Same klopce in koše pa bomo postavili v začetku pomladi, hkrati z ostalimi klopmi po Vrhniki.« Glede smetenja, ki je najbolj očitno ravno na odseku pri Lidlu, kjer parkirajo tuji tovornjakarji in nekateri tudi opravljajo veliko potrebo, pa so z medobčinskega inšpektorata in redarstva od­govorili, da je tam parkiranje tako ali tako prepovedano ter da občinski redarji izvajajo redne kontrole in kršitelje tudi obravna­vajo. »Glede postavljanja WC in košev za odpadke na tem delu ceste smo že večkrat podali naše stališče, da ne priporočamo, da se na tem mestu postavljajo WC ali koši za smeti, saj s tem direktno nakazujemo, da je tam dovoljeno postati ali parkirati, čeprav to prometni znak izrecno prepoveduje.« Gašper Tominc Stanovniku Zoisova nagrada za življenjsko delo Del svetnikov zapustilo občinsko sejo podeželja. Kot je bilo slišati iz so se s predlogom gradnje nove Vrhnika, 10. november – Burna seja je dosegla ust tistih, ki so odšli, ni šlo samo prometnice med Verdom in vrhunec z odhodom devetih članov in članic za to, da je na dnevnem redu Sinjo Gorico ter z gradnjo pri­ občinskega sveta od 23 prisotnih. Preostali so se ostalo še »preveč« točk za nada-zidka pri Domu upokojencev. odločili, da s sejo nadaljujejo. ljevanje seje, ampak tudi zaradi Zeleno luč so dali tudi osnutku nezadovoljstva z odgovori ob-lokalnega energetskega koncep- Svetniki naj bi obravnavali 11 enotnosti ter jih prosil, naj osta-činske uprave glede proračuna. ta občine. točk dnevnega reda, a so po treh nejo, ker so na sejo prišli zuna-Kljub pomislekom in pri-Uro po tistem, ko je del sve­urah seje in komaj treh točkah nji poročevalci in ni pošteno do pombam je bil osnutek prora-tnikov zapustil sejno sobo, so s obravnave, nekateri menili, da njih, da se seja prestavi. Poziv ni čuna sprejet, v nadaljevanju so sejo zaključili še preostali. Toč­nima smisla nadaljevati. Zato zadostoval za člane SDS, SLS, sprejeli še dopolnilo k odloku ke, ki so ostale, naj bi prenesli na so predlagali prekinitev seje in SMC in Solidarnost, zato so o cestah za boljši nadzor nad decembrsko sejo. nadaljevanje prihodnjič. Župan sejo zapustili – kasneje jo je še izvajanjem izdanih soglasij za Stojan Jakin je zbrane pozval k član Liste za razvoj vrhniškega poseg v varovalni pas. Strinjali Gašper Tominc Ljubljana, 21. november – Najvišjo nagrado v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti je prejel akademik prof. dr. Branko Stanovnik, sicer tudi častni občan občine Vrhnika. Kot so zapisali v obrazložitvi, je njegovo raziskovalno delo pretežno usmerjeno na podro­čje organske heterociklične kemije, na sintezo in razvoj novih reagentov v organski in heterociklični kemiji, tavtome­rijo heterocik ličnih sistemov, študije NMR, azido-tetrazolo izomerizacije, reakcije prenosa dušika, študije heterocik ličnih diazo spojin in heterociklič­nih diazonijevih soli, 1,2- in 1,4-cikloadicije in 1,3-dipolarne cikloadicije, stereoselektivne sinteze, asimetrično sintezo na osnovi azometiniminov, heterociklične aminokisline in naravne spojine, predvsem indolove alkaloide. Skupaj z akad. prof. dr. Miho Tišlerjem je ustanovitelj ljubljanske šole heterociklične kemije, ki je mednarodno razpoznavna že pol stoletja. Objavil je več kot 600 znanstvenih in strokovnih del, ki so zelo odmevna v med­narodni javnosti, kar dokazuje več kot sto plenarnih in vablje­nih predavanj na mednarodnih kongresih in simpozijih, več kot 200 vabljenih predavanj na uni­verzah, akademijah in industrij­skih raziskovalnih laboratorijih po vsem svetu. Bil je mentor več kot 300 diplomantom kemije in farmacije, 30 magistrantom in 40 doktorandom, nekaterim tudi iz ZDA, Nizozemske, Ita­lije, Češke in Slovaške. Akade­mik prof. dr. Stanovnik je član uredniških odborov številnih mednarodnih časopisov, med­narodnih znanst venih odborov mednarodnih kongresov. Bil več tujih znanstvenih akademij, je organizator ali soorganiza-častni član tujih kemijskih dru­tor domačih in mednarodnih štev. (gt) kongresov. Je član SAZU in Župan Stojan Jakin: »Ne skrivam razočaranja nad do­godkom; odšli so po tistem, ko se je večina vendarle izrekla za nadaljevanje seje. Če je njihov razlog za odhod ura, potem naj povem, da je v Sloveniji veliko občin, ki imajo po štiri ure in več dolge občinske seje. Poleg tega pa svetniki in svetnice za udejst vovanje na seji prejmejo sejnino. Seja stane občino 5333 evrov, svetnikov pa je 23 (pod­župan, ki funkcijo opravlja po­klicno, sejnine ne dobi). Lahko si izračunate, koliko dobi vsak. Če jo prekinemo in nadaljujemo prihodnjič kot nadaljevanje seje, nas to stane še dodatnih 3733 evrov. Zraven moramo prišteti še seje odborov oziroma de­lovnih teles, ki so pred sejo, ti pa, če zasedajo vsi, navržejo še dodatnih 3941 evrov. Ena seja nas torej stane čez devet tisoč evrov, če pa jo podaljšamo še na en prihod, pa še, kot rečeno, dodatnih tri tisoč sedemsto. Zato kot župan pričakujem, da svetniki in svetnice delujejo tvorno, odgovorno in v dobrobit Vrhničanov.« Mirko Antolović, SDS: »Priprave na posamezno sejo Občinskega sveta (OS) s prou­čevanjem gradiva zahtevajo ve­liko časa in dobro poznavanje tematike, ki se obravnava pri posameznih točkah dnevnegareda. Žal so premnogi svetniki samo glasovalni stroj, saj s svo­jim načinom delovanja prepo­gosto dokazujejo, da se s pripra­vami na seje sploh ne ukvarjajo in zato ne razumejo, o čem go­vorijo tisti svetniki, ki pri posa­meznih točkah razpravljajo in predlagajo rešitve, koristne za občino in njene občane. Prete­kla seja OS je vsebovala enajst točk, od katerih smo v času, predvidenem za trajanje seje, dokončali samo tri. Župan in predvsem podžupan sta se med razpravo o predlogu proračuna v svojih (od)govorih razburja­la in celo žalila svetnike, ki so bili v razpravo vključeni, podž­upan pa je enega od svetnikov celo poimenoval za kalimerota. Ker tako ni bilo več pogojev za normalno delo ter spoštljiv in razumen dialog, župan pa na predlog svetnika ni želel preki­niti seje, sem se jo odločil zapu­stiti, čeprav sem na sejah do se­daj vedno vztrajal do njihovega zaključka, čeprav so se nekatere med njimi zaključevale po 22. ali celo po 23. uri.« Vrhniški model preventive tudi v zborniku Vrhnika, 28. november – V letu 2014 je v Zdravstvenem domu Vrhnika potekal pilotni projekt preventivnega zdravstvenega programa s svetovalnico za telesni in gibalni razvoj. Rezultati so pokazali, da je mogoče s sodelovanjem deležnikov širše lokalne skupnosti in strokovnim znanjem zdravniške stroke doseči dobre rezultate na področju izboljšanja telesnega počutja in gibalnih sposobnosti, kar je temelj vsakega zdravega človeka. Tovrsten pristop so poimenovali osebnim uspehom otroka oziroma ka-Vrhniški model, izsledke, opažanja in sneje odraslega, naj bi rezultati dokazo­pomisleke pa so zapisali v posebnem vali, da je na dolgi rok velika verjetnost zborniku, katerega predstavitev v Can-povečanja zdravstvenih in socialnih karjevem domu sta s svojo prisotnostjo težav v omenjenih občinah. počastili tudi ministrici Milojka Kolar Srce pilotnega projekta, ki je pomenil Celarc in Maja Makovec Brenčič. Pro-nadgradnjo že obstoječega preventiv­jekt se je začel rojevati konec leta 2013, nega programa zdravstvenega doma, ko sta se sestala tedanji direktor ZD je po novem predstavljala svetovalnica Vrhnika Tomaž Glažar in Jaka Strel, Jake Strela in vključenost kinezeologa zdravnik družinske medicine. Ugo-Gregorja Mišiča. Hkrati so k sodelova­tavljala sta, da je vloga družinskega nju pozvali še široko paleto deležnikov zdravnika napačno usmerjena samo iz lokalnega okolja (šole, društva, vrtce v zdravljenje, veliko manj pa v preven-…) in zdravnike Zdravstvenega doma tivo, ki bi sploh preprečevala nastanek Vrhnika, da je vsak pomagal bodisi s gnila na prag zgornje četrtine. bolezni. Da stanje na tem področju strokovnimi nasveti bodisi s preventiv-Rezultate, izsledke in morebitne ni ravno rožnato, so potrdili športni nimi ukrepi. Rezultat takšnega modela pomisleke so predstavili v zborniku kartoni vrhniških, borovniških in lo-preventive, ki je temeljil na izboljšanju Telesna zmogljivost za boljše zdravje žansko-dragomerskih osnovnošolcev, telesnih zmogljivosti, je pokazal, da sta in počutje, ki so ga javnosti predstavi­na katerih so zapisane njihove telesno-se splošno počutje in zdravstveno sta-li v osrednjem vrhniškem kulturnem -gibalne sposobnosti. Po besedah Jan-nje spremljanih 33 otrok in 30 odraslih hramu. Predstavitve so se udeležili ka Strela s Fakultete za šport, so se te izboljšala. Izboljšali so se tudi rezultati tudi župan Stojan Jakin, ministrica za zmanjšale z nadpovprečne ravni (pred športnega kartona, po katerem, na pri-zdravje Milojka Kolar Celarc in mini­desetletji) na povprečno raven. Ker naj mer Cankarjeva šola, ni več v sloven-strica za izobraževanje Maja Makovec bi po njegovem mnenju obstajala so-skem povprečju, ampak se je stopnja Brenčič. Vsi so se strinjali, da je preven­odvisnost med telesno aktivnostjo ter telesnih in gibalnih sposobnosti dvi-tiva s spodbujanjem zdravega življenj- Za boljše sodelovanje Brezovica, 21. oktober – Sodelovanje sosednjih občin in gasilskih zvez v primeru naravnih nesreč je zelo dobro. Kljub temu so pet občin, tri gasilske munalna podjetja z Vrhnike, Logatca zveze in dve komunali v Modri dvo-in Brezovice. Podpisniki so se zavezali, rani na Brezovici podpisali dogovor o da bodo drug drugemu pomagali s si­medsebojnem sodelovanju in pomoči lami in sredstvi za zaščito in reševanje na področju varstva pred naravnimi ter pomoč, z nastanitvijo prizadetega nesrečami. Že sedaj dobremu sodelo-prebivalstva ob izvedbi evakuacije in vanju so tako dali še uradno papirnato zagotavljali pomoč v obliki pitne vode podlago, ki je nekoliko aktualizirala v primeru izpada vodovodnega sistema zadnji sporazum iz leta 2014. Kot je sosednje občine. Dogovor med drugim ob podpisu dejal gostitelj, brezoviški predvideva tudi izdelavo skupnih pro­župan Metod Ropret, je dogovor samo gramov in načrtov varstva, skupne vaje udejanjanje in potrditev že sedaj do-in izobraževanje ter gasilskim zvezam brega sodelovanja. nalaga, naj uskladijo operativne načrte Podpisniki dogovora so občine njihovih enot. Vrhnika, Log - Dragomer, Borovni­ca, Brezovica, Logatec, gasilske zveze Gašper Tominc, Vrhnika, Brezovica in Logatec ter ko-foto: GT Vabilo Dragi krajani in sokrajani! Vabljeni na predstavitev KS Vrhnika-Breg, ki bo v petek, 9. 12. 2016, v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32, Vrhnika. Območje KS Vrhnika-Breg nekoč in danes bodo predstavili: - ga. Mirjam Suhadolnik, predsednica Turističnega društva Blagajana, - dr. Katarina Oblak Brown, predsednica Muzejskega društva Vrhnika (o vrhniški železnici), - ga. Ivanka Kurinčič (o arheoloških najdbah na območju KS Vrhnika-Breg), - g. Maj Juvanec, u.d.i.a (predstavitev idejne zasnove ”Igrišče na postaji) - g. Jernej Fefer (v bralnem kotičku za otroke bo pripovedoval o Ljubljanici, reki sedmih imen), - pevski zbor OŠ Antona Martina Slomška - in drugi. V novembru in decembru si lahko v Cankarjevi knjižnici Vrhnika ogledate tudi razstavo s predstavitvijo KS Vrhnika-Breg. Prisrčno vabljeni! skega sloga, s poudarkom na zmanj­ševanju odvisnosti od slabih razvad, nujna. Posledica je večje zdravje obča­nov, hkrati pa se povečuje tudi vzdr­žnost zdravstvene blagajne in manjša obremenjenost zdravst venih zavodov. Svetovalnica je trajala od jeseni 2014 do lanske pomladi, nakar jo je »nado­mestil« nov pilotni program Nacional­nega inštituta za javno zdravje Skupaj za zdravje, ki je uvedel tako imenovani Center za krepitev zdravja. Ta je sicer obstajal že prej, a v nekoliko drugačni obliki. Njegovo poslanstvo je ravno tako preventivna dejavnost, nagovarja pa vas v vsakokratni številki Našega časopisa na Skupnih straneh. Tudi ta pilotni projekt je končan, Kolar Celar­čeva pa je že napovedala novega, ki naj bi podobno kot Vrhniški model vklju­čeval kinezeologa. Gašper Tominc Na športu nič novega Idejna rešitev za športni park Vrhnika, 19. november – Na občinski seji je bilo v okviru pobud in vprašanj med drugim govora tudi o investicijah v športne objekte v občini Vrhnika. Svetnika Boštjana Erčulja (SMC) je zanimalo, če ima občina namen investirati v športni park v središču Ker nismo imeli nikakršnih sredstev, smo se za pomoč obrnili na Delavnica obliko­vanje prostora d.o.o., ki nam je brezplačno pomagala z iz­risom naših idej. Z izdelano idejno rešitvijo so se strinjali vsi pomembni akterji v Špor­tnem parku Vrhnika (TK Vrh­nika, NK Vrhnika, ŠD Vrhnika in seveda OŠ Ivana Cankarja Vrhnika). Na zavodu menimo, da je sedaj rešitev optimizira­na in finančno sprejemljiva za občino. Z realizacijo izgradnje Športne dvorane Ivana Can­karja 2 in Športnega parka Vrhnika bi po našem mnenju rešili problem šole, društev in ostalih občanov. Predvidena etapnost, glede na nujnost posegov in potrebo po novih programih je: 1. etapa • Izgradnja novih garderob za potrebe stadiona (no­gomet, atletika, šola) ter za delavnico in skladišča ZIC­ -a in osrednjega gostinskega lokala za potrebe celotnega parka 2. etapa • odstranitev obstoječega ba­zena • odstranitev starih delavnic 3. etapa • gradnja treh teniških igrišč • izgradnja zunanjih športno rekreativnih površin (zuna­nji fitnes, otroška igrišča) • ureditev zelenih površin znotraj parka (sprehajalna pot, glasbeni paviljon, k lop­ce…) • izgradnja igrišča za odbojko na mivki Etape neodvisne od prvih treh 4. etapa • pomožno nogometno igri­šče z umetno travo (eno nogometno igrišče mora v času gradnje vedno ostati v funkciji) 5. etapa • mestni stadion Etape neodvisne zaradi lokaci­je izven Športnega parka 6. etapa • Povečanje Športne dvorane Ivana Cankarja 7. etapa • Športno rekreativni center v dvorani Partizan. Etapa je odvisna od realizacije 6. etape. Center bi predvido­ma vk ljučeval manjši rekre­ativno-učni bazen name­njen občanom za rekreacijo, organizirano vadbo, učenje plavanja in športno vzgo­jo. Poleg bazena bi v center umestili fitnes, manjšo dvo­rano za aerobike, savno… mesta. Kot je pojasnil župan Stojan Jakin, trenutno investicije v šport niso na vrhu prioritetne liste, saj mora občina prej izvesti tiste in­vesticije, ki ji jih nalaga zakono­daja. »Edina svetla točka, ki jo na tem področju trenutno vidim, je možnost gradnje telovadnice za nekdanjo knjižnico, kajti Can­karjeva šola se otepa z veliko prostorsko stisko,« meni župan Stojan Jakin. S tem bi vsaj ne- Toda država, lokalne skupnosti in občine, humanitarne in nevla­dne organizacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na dr­žavni in lokalni ravni tudi v tovr­stnih izrednih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v ka­terem živimo, je ključni korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iska­nje skupnih, dolgoročno narav­nanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, ter soli­darno prevzema del odgovorno­sti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, ven­dar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati. Pri­čakujemo lahko, da bodo neza­koniti prehodi meja nastajali ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmer­jeni predvsem v dosleden in in­tenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migran­tom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno za­konodajo. Zavedamo se, da prihodi mi­grantov – tudi zaradi strahu pred ponovit vijo lanskih množičnih V zadnjih letih se občani obračajo na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika z vprašanji, v zvezi s Športnim parkom Vrhnika. Največkrat jih zanima kaj in kdaj, se bo izdatneje investiralo v Vlada o beguncih Ko smo se v Sloveniji pred letom soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Idejni osnutek za prizidavo nove športne dvorane k obstoječi pri OŠ Ivana Cankarja. prihodov – marsikje po državi, še posebno pa na obmejnih ob­močjih, v ljudeh zbujajo nelagod­je. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrva­ško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način. koliko pogasili požar potreb po športnih objektih, a športni park, s katerim upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, bi zaenkrat še vedno ostal nedotaknjen. Po županovem mnenju, bi bilo park mogoče obnoviti samo v sodelo­vanju z zunanjim partnerjem, ki pa ga zaenkrat ni. Svetnik Leon Marjan Možina je menil, da bi občina lahko to težavo prebrodila z etapnim načinom gradnje. (gt) Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno­-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakoni­tem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, za­prtega tipa in vseskozi pod nad­zorom Policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijski cen­ter bo razdeljen na sprejemni del, kjer bodo potekali policijski po­stopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala Policija in tako zagotovila nadzor nad migranti ter največjo mogo­čo varnost za okoliško prebival­stvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno me­dicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremst va. Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obve­znostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zako­nodaji, ter varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo na­redila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih dr­žavnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Naloga, ki je pred nami, je zah­tevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej prilo­žnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h kon­struktivnemu reševanju migra­cijske krize. Urad Vlade RS za komuniciranje športni park. Od leta 2006, ko je zavod Ivana Cankarja Vrhnika, v upravljanje prevzel Športni park Vrhnika, so se izvedla samo nujna investicijska vzdr­ževalna dela najbolj dotrajanih delov parka: nova velika asfal­tna ploščad, novo asfaltno ko­šarkarsko igrišče z novimi koši in gumirano podlago, obnova in nakup novih reflektorjev na asfaltnih igriščih, nakup no­gometnih kabin za rezervne igralce, obnova skoka v dalji­no s tartanom, delna obnova nogometnih garderob, od­stranili smo nevarno žičnato ograjo okoli bazena ter posta­zavodu naložila izdelavo idej­ne rešitve za celostno ureditev Športnega parka Vrhnika. Že­lja Občine je bila, da se obsto­ječim programom (vk ljučno z bazenom) dodajo še tisti, za katere drugje v občini ni pro­stora. Projektna naloga je bila zaradi tega programsko boga­ta. Vrhniški projektanti, ki so bili povabljeni k natečaju, so izdelali idejne rešit ve. Nekaj rešitev je bilo delno ali v celoti dobrih in uporabnih. Zaradi drugih investicij v občini Vrh­nika in bogate programske naloge Športnega parka Vrh­nika, se je z menjavo vodstva nove optimizirane natečajnena loge celostne uredit ve Špor­tnega parka Vrhnika in nove športne dvorane. V nalogo smo vključili tiste programe, ki se v parku izvajajo in pred­ vsem, da je ideja uresničljiva. Glavno vodilo nam je bilo ureditev parka v sprostitveni park za ljudi vseh generacij, kjer se ne bo izvajal samo tek­movalni šport, temveč tudi rekreacija in kulturne priredi­tve. Drugo vodilo nam je bila etapnost. Park mora namreč za čas gradnje nemoteno de­lovati. Tretji ali prvi kriterij pa nam je bila cena in zato vili novo ograjo okoli stadiona in namestili lovilne mreže za goli, obnovili in kupili nekaj športnega orodja (doskočišče skoka v višino, tekaške ovire, nogometne gole), postavili manjše tribune… Občina Vrhnika je leta 2009 občine, projekt v začetku leta 2011 ustavil. Kljub temu na zavodu ni­smo spali in smo iskali cenej­še rešitve za prostorsko stisko uporabnikov dvoran in parka. V drugi polovici leta 2015 smo na zavodu pripravili osnutek programov oziroma površin, ki sedaj dobro funkcionirajo in so v dobrem stanju, nismo ukinjali ali spreminjali (teni­ška igrišča, velika asfaltna plo­ščad, košarkarsko igrišče, lega mestnega stadiona in nogo­metnega pomožnega igrišča). Točno kaj in kdaj se bo gra­dilo, pa ni odvisno od upra­vljavca, temveč od lastnika, Občine Vrhnika. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati PGD Verd objavlja, Razpis za najem lokala Pisne ponudbe za najem gostinskega lokala (Dnev­ni bar Krnica) v prostorih Prostovoljnega gasilskegadoma Verd, Verd 100, 1360 Vrhnika. PGD Verd s tem razpisom vabi vse zainteresirane po­nudnike, naj oddajo ponudbo: Najem gostinskega lokala, Dnevni bar Krnica, dolgoročni najem. Gostinski lokal (dnevni bar) je v pritličju stavbe v izmeri 66 m2 in obsega: vetrolov, zunanji prostor za nekadilce, lo­kal (osrednji prostor, kjer je točilni pult), predprostor, sani­tarije in skladišče (slednje bo na drugi lokaciji ob gasilskem domu). Objekt ima ločeno električno napeljavo, skupno vodovodno inštalacijo, telekomunikacijski prik ljuček, sk la­dišče ter leseno nadstrešnico pred lokalom (gostinski vrt) v izmeri 61 m2. Skupna površina gostinskega lokala znaša 127 m2 in se oddaja kot celota. K objektu sodi tudi parkirišče za osebna vozila, ki je v skupni uporabi za dnevni bar, gasilsko društvo in krajevno skupnost. Podrobnosti razpisa z merili za izbor najugodnejšega Vrhniški Depo v Državnem zboru Ljubljana, 14. november - V Državnem zboru so za pet dni ( do 18.) odprli razstavo Komunalnega podjetja Vrhnika ponovne uporabe in preoblikovanja starih predmetov opominja na pomen trajnostnega bivanja in na nujnost zmanjševanja odpadkov. Desetletja dolgo smo živeli na račun ekološkega dolga. Občina Vrhnika se je leta 2014 kot prva slovenska občina pridružila evropski mreži lokalnih sku­pnosti na poti do življenja brez krožno gospodarstvo, trajno-žnih delovnih mest. Dejavnost okviru projekta od aprila 2015 odpadkov (Zero Waste) in je stni razvoj, ločeno zbiranje, po-projekta tako združuje vse ak-v središču Vrhnike deluje tudi tozadevno zgled številnim lo-novno uporabo, preoblikovanje tivnosti, ki bogatijo življenje v trgovina rabljenih in preobliko­kalnim skupnostim doma in v starih predmetov ter ustvarja-kraju in ustvarjajo dodano vre-vanih predmetov. (gt) tujini. Projekt Depo povezuje nje novih, zelenih in samovzdr-dnost ter nova delovna mesta. V Imajo čebele GPS? ponudnika ter rokom prijave je na internetni strani www. facebook.com/pgdverd (stran je dostopna za vse) in oglasni deski PGD Verd. Jože Telban, predsednik PGD VERD Draga Kepeš med najboljšimi barmani na svetu Vrhnika, 8. november – Od 16. do 21. oktobra je v Tokiu potekalo Svetovno prvenstvo barmanov, ki se ga je med drugimi udeležila tudi Vrhničanka Draga Kepeš in osvojila tretje mesto. Na svetovnem prvenstvu je se je Kepeševa pripravljala na bila prva ženska predstavnica, tekmovanje več mesecev, saj je ki je s svojim koktajlom zastopa-bilo treba sestaviti povsem novo la Slovenijo v kategoriji klasične kreacijo, povezano s proizvajal­priprave koktajlov. Njena Loli-ci pijač, sponzorji mednarodne ta, kot je poimenovala koktajl barmanske zveze. Prvo mesto (kategorija Af ter Dinner), kar je je v kategoriji sladkih koktajlov sicer tudi ime slaščičarne v Lju-osvojil Finec, drugo Romun, bljani, ki jo vodi, je prepričala tretje pa naša šampionka oziro­strokovno komisijo in občin-ma »najboljša barmanka na sve­stvo. Kot je zapisal v sporočilu tu«, kot so jo označili pri Kaval za javnost Aleš Ogrin, predse-groupu. dnik Društva barmanov Slove-Gašper Tominc, nije, nekoč pa tudi njen mentor, foto: arhiv DBS Vrhnika, 18. november – To je bilo eno od vprašanj, ki so ga postavili malčki v Vrtcu Želvica na Vrhniki gostujočemu čebelarju Slavku Keršmancu, ki se je med njimi mudil že deseto leto zapored. Sprva v okviru »medenega zajtrka«, zadnja leta pa v okviru »tradicionalnega slovenskega zajtrka«, s katerim želi država med otroki promovirati zdrave prehranjevalne navade s pristno slovensko hrano. Ob Keršmancu, ki je malčk-da jo bodo učenci imeli raje.« om predstavil vse v povezavi s Hainz se je učence obiskal tudi čebelami in njihovimi pridelki, v razredih, kjer jih je skupaj s je otroke pozdravil še župan Suhadolnikovo tudi na kratko Stojan Jakin. Na koncu se je nagovoril. Med drugim je pove­pisana druščina različnih gene-dal tudi to, da bo prihodnje leto racij pridružila še vseslovenski na pobudo Ministrstva za kme­akciji prepevanja Slakove pona-tijstvo OZN razglasil 20. maj za rodele pesmi Čebelar. svetovni dan čebele, kar si lahko Prav posebno pa je bilo tudi Slovenija šteje v čast. To je roj­v OŠ Antona Martina Slomšek, stni dan Antona Janše, pionirja ki jo je obiskal Primož Hainz, slovenskega čebelarstva iz prve podpredsednik državnega zbo-polovice 18. stoletja. ra, ki se je starejšim učencem Gašper Tominc, pridružil pri jutranjem zajtrku. foto: GT Spremljala sta ga še predsednica lokalnega turističnega društva Mirjam Suhadolnik in svetnik Desusa Vid Drašček. Tokratni zajtrk, ki je sledil tradicional­nim jedem: med, kruh, maslo, mleko, so v šoli pripravili izje­moma – zavoljo vseslovenske akcije. Po navadi je v šoli prvi obrok za večino učencev »šele« malica ob deseti uri. »Zato star­še nagovarjamo, naj otroci zaj­trkujejo doma, vendar številni ne, razlogi pa so različni,« je pojasnila Darja Guzelj, ravna­teljica šole. »V naši šoli imamo vsako leto dan slovenske hrane, kar pomeni, da je tudi za kosilo slovenska hrana. Vsako leto se poišče bolj tipično slovensko jed, morda že malo pozabljeno ali pa tako, ki jo imamo zelo radi. Tako smo imeli pečenice, ki so jih naredili kuharji sami, pravo joto, pohorski lonec, bakalco z žlikrofi. Letos pa so izbrali sta­ro istrsko jed »bobiči«. Seveda je bolj »oplemenitena« z mesom, NAS CASOPIS 443/28. 11.2016 C M Y K 8 8 40 let OOZ Vrhnika Vrhnika, 22. oktobra – Območno-podjetniška zbornica Vrhnika je v dvorani OŠ A. M. Slomška Vrhnika pripravila slovesnost ob 40-letnici svojega obstoja. Zbornica združuje 320 članov Meh in predstavniki sosednjih Zbrane je prvi nagovoril pred­iz občin Vrhnika, Borovnica obrtnih zbornic. Za kulturni sednik OOZ Vrhnika Simon in Log - Dragomer s področja program je poskrbel Obrtniški Hlebec, ki je naprej spregovoril izobraževanja, svetovanja in mešani pevski zbor Notranj-o njeni zgodovini, ki se je začela informiranja, zastopanja inte-ska, moderatorka prireditve pa z ustanovitvijo Združenja sa­resov članov in izvajanja javnih je bila Mirjam Suhadolnik. Po mostojnih obrtnikov Vrhnike. pooblastil. Slovesnosti v športni slavnostnem delu, ko so podeli-Leta 1979 ga je zamenjalo Obr­dvorani OŠ A. M. Slomška Vrh-li tudi posebna priznanja in na-tno združenje, leta 1991 se je nika se je udeležilo 240 članov zive zaslužnim članom, je sledil združenje preoblikovalo v zbor­zbornice in številnih gostov. družabni del, kjer je za veselo nico, v letu 1995 pa v območne Med njimi tudi župan Vrhnike druženje in zabavo poskrbel obrtne zbornice. Potreba po Stojan Jakin, predsednik Obr-Marko Vozelj z Ansamblom povezanosti in lastnih prosto­tne zbornice Slovenije Branko Mojstri. rih se je še posebej pokazala Ob visokem jubileju so o., Dolničar, d. o. o., Matjaž zaslužni član sta preje­podelili priznanja Ob-Gabrovšek, Tomaž Grom, la Danijel Kralj in Simon močne Obrtno-podjetni-Alojzij Petrovčič, GregorHlebec. ške zbornice Vrhnika in Rijavec, Nikola Šiprak, Peter Priznanja Obrtne zbor- Obrtne zbornice Slovenije. Škof, Tipos-i, d. o. o. Pri-nice Slovenije so prejeli: pri izgradnji doma obrtnikov. sodelujem v vodstvu. Tu delo na razbremenit vi stroškov dela Priznanja za deset let dela znanja za trideset let dela bronasti ključ: Peter Od septembra 1983 do konca temelji na skupini, kolektivu, v in spremembi dohodninske le­v obrti in bronaste plakete v obrti in zlato plaketo so Caserman, Stanislav Čepon, leta 1984, ko je deloval gradbe-katerem smo vsi enaki med ena-st vice, fleksibilnejšem zaposlo­so prejeli: Amoret, d. o. o., prejeli: Marjan Celarc, Mi-Matjaž Jereb, Roman Jesen­ni odbor, je bila z minimalnimi kimi, o zadevah odločamo ko-vanju in odpuščanju, odpravi Fadila Fiškuš, Matija Gutnik, ran Jelovšek, Janez Kogovšek, ko, Marko Jezeršek, Janez sredstvi in veliko prostovoljne-lektivno, ni lobijev, pomembno neomejeno visokih regresnih Miha Kos, M-Rakskat, d. Anton Turšič. Priznanje za Stržinar, ga dela končana preobrazba je mnenje vsakega, spoštuje se zahtevkov v primeru nesreč pri o. o., Branko Novak, Beno štirideset let dela v obrti in srebrni ključ: Janez neuglednega objekta sredi Vrh-volja večine,« je dejal Hlebec in delu, spremembi metodologije Ogrin, Klavdija G. Penko, platinasto plaketo je prejel Kogovšek, Peter Molek,nike v dom obrtnikov. Kasneje dodal, da se pri reševanju težav pri izračunu omrežnin … Olivera Slijepčević, Sumina, Frančišek Krže. Posebno zlati ključ: Marko Popit, je bil deležen še dveh adaptacij, nemalokrat obrnejo na krovno Visok 40-letni jubilej sta poz­d. o. o., Janko Trček, V.R.T. priznanje so prejeli: Peter zlati pečat: Območna ki so prinesle arhiv, sejno sobo, organizacijo Obrtno-podje-dravila tudi vrhniški župan Sto-Stil, d. o. o., Savo Vuković. Gutnik, Janez Jamnik, Mar-obrtno-podjetniška zbornica predavalnici, prenovljene pa so tniške zbornice Slovenije, ki jan Jakin in predsednik Obrtne Priznanja za dvajset letko Koprivec, Marko Medič, Vrhnika. bile tudi sanitarije in kotlov-združuje 62 območnih zbornic zbornice Slovenije Branko Meh. dela v obrti in srebrne pla-Klavdija P. Gregorka, Peter nica. »Veseli me, da sem del oz. 30.000 članov. Spregovoril Oba sta pohvalila delo vrhniške kete so prejeli: Damos, d. o. Škof, Stanislav Umek. Naziv zborničnega sistema, da lahko je tudi o zahtevah zasebnega zbornice. v njem ustvarjalno delujem in sektorja, ki temeljijo predvsem Simon Seljak Dan spomina na mrtve Vrhnika – Drča, 1. november – Tradicionalna spominska slovesnost ob dnevu mrtvih je bila zopet pri spomeniku padlih partizanov ter drugim žrtvam naci-fašističnega okupatorja med drugo svetovno vojno. Tudi letos, kot vsako leto doslej, je slovesnost pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju z OZVVS Vrhnika - Borovnica in PVD Sever Vrhnika - Logatec pod pokroviteljstvom Občine Vrhnika. Njihova delegacija je tudi položila spominski venec. Tako se je na Drči zbralo kar bilo z veseljem prisluhniti celo­veliko občanov in drugih ljudi. tni deklamaciji ter se zavedati, Kulturni program so izvedli Pi-kako mladi razmišljajo o tistih halni orkester Vrhnika, pevski krutih časih druge svetovne zbor MePZ Mavrica Vrhnika vojne. Med drugim so v uvodu in mladi recitatorki iz OŠ A. povedali tudi naslednje: M. Slomška. Tako sta namesto »1. november se imenuje dan govora besedo prevzeli učenki spomina na mrtve. Učenci in ali pa bomo vsak dan osebno do zdaj. Od vsepovsod: z gora, katere nam je hudo, da jih ni več. praznika, petja in vriskanja. deklamatorki Neža Bratina in učenke OŠ Antona Martina odgovorni za svet v našem času. gozdov, s porušenih domov kriči: V našem mirnodobskem, naj-Ponosni smo, da smo Slovenci. Dora Smole, obe iz 7. b razre-Slomška vsako leto sodelujemo Od vsega, kar nam pove šolska zaupajte tovariši, verujte! V stniškem obdobju takih in oseb-Želimo si, da bi s svojim delom da OŠ A. M. Slomška. Celotna na občinski prireditvi z recitaci-zgodovina, je bistveno načelo v jeseni tej ni hrepenenja kalna nih izgub številčno še ni veliko; uresničili Cankarjeve besede.« besedila je napisal Aljaž Če-jami takemu dnevu posvečenih verzih Zdravljice Franceta Pre-voda, kot divji, hrzajoči konj pri-kako pa bolijo, vedo le tisti med Na koncu je vsem zastal dih, rina, učenec 9. b razreda, pod pesmi slovenskih pesnikov - in šerna. Ne moremo se več vživeti, haja k nam svoboda.« nami, ki so jih doletele. » vendar samo za kratek čas, da mentorst vom učiteljice Ranke tako še mi stopimo v javnost. Ka-kako je bilo med strašno vojno. Kako danes mi doživljamo ta Deklamacijo so zaključili: so se strnile pričujoče besede Kesser. Učenki sta deklamirali rel Destovnik Kajuh je med voj-O tem nam pove pesnik Kajuh spominski dan? Prižigati svečke »Slovenija je majhna dežela in v neko celoto. Tudi mladi znajo pesmi Karla Destovnika Ka-no bodril svojega malodušnega v Jesenski: »Še pomnite, tovariši, in s cvetjem okrasiti grobove v nas - Slovencev - je malo, zato razmišljati in ceniti težke čase juha, in sicer: Drobna pesem, vrstnika: »Že res, tovariš, sam kako bilo je sleherno jesen, kako spremstvu staršev je obred, ki ga pa smo prav poseben narod. Že obdobja druge svetovne vojne. Jesensko, Mostovi ter prilo-si revna ničla, a vendar ni brez smo verovali v tistih dneh: spo-vsi poznamo. Povsem drugače Cankar je v povesti »Kurent« Zato so si zaslužili velik aplavz, žnostna verza, ki ju je pesnik ničel milijonov.« mladi se vzdramilo bo v ljudeh? pa je, kadar se na ta dan spo-zapisal, da »bodo tod - od šta-ki pa ni bil izražen na Drči, am­zapisal pred drugo svetovno Jaz sem Aljaž. Moje ime je Tako smo vselej hrepeneli. Brez minjamo določenih sorodnikov, jerskih goric do strme tržaške pak ga lahko doživijo s tem pri­vojno in sta bila tudi izhodišče Neža. Jaz sem pa Dora. Ali smo hrepenenja ne bi doživeli jese-ki so nam bili dragi, ki smo jim obale ter od Triglava do Gorjan-spevkom. za razmišljanje in zapis učencev tudi mi samo ničle? Mi sodimo ni, ki prihaja zdaj, jeseni, ki ni hvaležni, da so nas ljubili, nam cev - živeli veseli ljudje.« Naša Simon Seljak celotnega nagovora. Resnično je med milijone mladih, ki smo naša in vendar naša bolj ko vse pomagali in bili naša opora - za slovenska beseda pa je beseda Vabilo Proslava ob dnevu suverenosti OŠ Ivana Cankarja Vrhnika vas v četrtek, 15. 12. 2016, prisrčno vabi na Novoletni bazar. Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako? S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, nakita, glinenih izdelkov, svečnikov, dišečih sveč in mil, ročno izdelanih copatkov, lučk, okrasnih blazin, različnih izdelkov iz lesa, čaja, čokoladnih izdelkov in še marsičesa. Vse je delo pridnih in spretnih rok naših učencev. Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci, plesalci in igralci, ki so posebej za to priložnost pripravili kulturni in zabavni program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili. Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 16.30 do 19. ure v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Vhod bo po stopnicah na tribune telovadnice (poleg trgovine DEPO). 25. oktobra je minilo 25 let, odkar je z Vrhnike in tudi sicer iz Slovenije odšla JLA. Pravzaprav je ta dan za Slovence dan osvoboditve, dan konca vojne, dan, ko se je slovenska osamosvojitev res šele udejanjila. Pomem­ben je bil 23. december 1990, ko smo se na referendumu odločili za samostojno drža­vo, potem 25. junij 1991, ko se je ta samostojnost tudi v resnici začela udejanjati, vendar je 25. oktober 1991 tudi izredno pomemben dan, saj je bil z odhodom JLA iz Slovenije izpolnjen najpo­membnejši pogoj, da je Slove­nija res svobodno, sproščeno ubrala pot samostojnosti in se kmalu uvrstila na svetovni zemljevid kot samostojna dr­žava. Na Vrhniki smo ta dan posebej zaznamovali tudi zato, ker je imela Vrhnika med osamosvojitveno vojno prav posebno mesto. Tu je bila stacionirana največja in za suverenost Slovenije naj­nevarnejša enota JLA, nje­na Prva oklepna brigada. V nekdanji vrhniški občini je bilo tudi največje vojaško skladišče, ki ga je zavzela teritorialna obramba in se oborožila z orožjem iz njega. Slovesnost v Cankarjevi knjižnici je bila po eni strani proslava, praznovanje, izraz veselja, vendar je bila za­snovana tudi kot prebujanje V vrhniški Cankarjevi knjižnici je kulturno društvo Nauportus Viva 24. oktobra 2016 organiziralo slovesnost v počastitev dneva suverenosti. zgodovinskega spomina in kot izobraževanje. Po slove­snem nagovoru predsednice društva Nauportus Viva ga. Polone Kovačič je predava­la ga. Sanja Dolinar; naslov predavanja je bil Občina Vrh­nika v času vojne za Slovenijo. Kratkemu pevskemu inter­mezzu – pevski zbor Nau­portus Musica je zapel nekaj narodnih pesmi – je sledila okrogla miza, ki jo je moderi­ral Jože Kurinčič. Poleg Sanje Dolinar so čas pred 25 leti predstavili še brigadir Tone Krkovič, eden najpomemb­nejših mož slovenske osamo­svojitve. Nastopila sta tudi g. Vili Granda, predsednik občinskega izvršnega veta v času osamosvajanja, ter g. Karel Nikolavčič, ki je bil v času vojne za Slovenijo refe­rent za vojaške zadeve in mo­bilizacijo v Občini Vrhnika. G. Krkovič je iskrivo, jasno, po vojaško odločno med drugim povedal, da JLA iz Slovenije ni odšla sama, am­pak je bila premagana in je bil za tako razmajano vojsko odhod oz. umik edino smi­selno dejanje. Ga. Dolinar je natančno prikaza la razmere na Vrhniki v času osamo­svojit vene vojne, g. Granda je med drugim govoril o vlogi medijev med vojno in po njej, g. Karel Nikolavčič pa je pla­stično predstavil, kako so Bo­rovničani pomagali TO pra­zniti veliko vojaško skladišče v Brezovici pri Borovnici. Slovesnosti se je udeležilo kakih šestdeset Vrhničanov in ljudi od drugod. Med nji­mi smo bili posebno veseli nekdanjega vrhniškega žu­pana g. Franceta Kvaternika. Jože Kurinčič Prostovoljni prispevki so namenjeni Šolskemu skladu OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki omogoča udeležbo na dnevih dejavnosti prav vsem učencem naše šole. Vljudno vabljeni! Ravnateljica: mag. Polonca Šurca Gerdina Zahvala Lions klubu Vrhnika Zahvaljujemo se Lions klubu Vrhnika – Notranjska, ki nam je z zbranimi sredstvi dražbe izdelkov oseb s posebnimi potrebami omo­gočil izlet v Živalski vrt Rožek v Avstriji. O lepo preživetem dnevu v naravi, med različnimi živalskimi vrstami, pričajo naše fotografije. Uporabniki in zaposleni VDC Vrhnika Blagoslov skrivnostne kapelice Vrhnika, 30. oktober – Presenetljivo: tudi nekateri domačini ne vedo, da je na južni strani hriba Sveta Trojica dobrih sto let stara kapelica. Izvor pa je – v nasprotju z ničarsko obnovili vrata in plo­njeno za tovrstno arhitekturno čevino na strehi, prav tako je niti ne pretirano visoko sta-bila obnovljena dostopna pot rostjo – vse prej kot jasen. Ka-od cerkve do kapelice.« Poma­pelico so nedavno obnovili, na gali so vrhniški obrtniki, obči­zadnjo oktobrsko nedeljo pa še na in Krajevna skupnost Vrh­blagoslovili. Povod za obnovo nika Vas. »Posebna zahvala pri kapelice je bil udar strele v mi-obnovi gre skrbnici te kapelice, nulem letu, zaradi česar jo je ge. Betki Smodiš in njeni sestri bilo treba zidarsko in pleskar-Martini, ki je slikarsko obnovi­sko obnoviti, je na slovesnosti la oba lesena kipa.« Kapelico je povedal cerkveni ključar Jože blagoslovil vrhniški župnik Blaž pobudniki in izvajalci obnove novili objekt, ki ni samo verski, Turk. »Poleg tega smo ključav-Gregorc, ki je ob tem dejal, da so naredili dobro delo, saj so ob-ampak je tudi del slovenske kul- Odprli Lukacovo kaščo Stara Vrhnika, 21. oktober – Domačinka Anka ki se seznanjajo z varstvom si obiskovalci pred začetkom stavbne dediščine in ohranja-lahko ogleda li videoprojekcijo Grom je z županom prerezala trak prenovljene, njem starih obrtnih znanj, is-poteka obnove kašče, kasneje skoraj dvesto let stare kašče sredi vasi. kala primeren objekt na terenu, pa je zbrane še enkrat nago-Z obnovitvenimi deli, ki jih je kajti že vnaprej se je zavedala, zato je Lukacova kašča prišla vorila Anka Grom. Zbrane so pretežno financirala Gromova, da obnova ne bo poceni. Na ravno prav. Vse drugo je potem pozdravili tudi Maja Štembal so začeli lani spomladi. Zgodo-srečo nas vseh in zanamcev je samo še zgodovina, ki je dose-Capuder, učiteljica praktičnega vinskemu biseru sredi vasi je še pravlada lo srce oziroma njena gla vrhunec s tokratnim rezom pouka na Srednji gradbeni, ge­pred leti grozilo, da se bo podrl ljubezen do kulturne dediščine. slavnostnega traku. odetski in okoljevarstveni šoli, sam vase, saj ga je že pošteno »Dolgo časa sem jo gledala in Obiskovalci so si po nastopu župan Stojan Jakin in predse­načel zob časa. Gromova je bila gojila tiho željo, da bi jo kupi-ljudskih pevk Trl'ce in blagoslo-dnik krajevne skupnosti Jani bitko med srcem in razumom, la, nato pa sem se leta 2007 ob vu objekta lahko ogledali no-Krvina. Za kulturni program podpori moža vendarle odločila,tranjost kašče: obokana klet je sta na harmoniki in klarinetu da jo odkupim. Žal mi je bilo, da služila poljskim pridelkom, gor-poskrbela Dejan Mesec in Vid bi tak biser propadal sredi vasi.« nji del pa dobrinam, ki so po-Dolinar, Lea Grom pa je prebra-Kot bi se ji »nekaj« želelo za-trebovale manj vlage, na primer la še spomine Primoža Ogrina Pojasnilo hvaliti, da si je drznila izzvati žito, suhe mesnine, krhlji … »V na Lukacovo kaščo. usodo s takim hvalevrednim zgornji prostor sem namestila Gašper Tominc, V zadnji številki Našega ča­ dejanjem, je, kot pravi, čisto slu-nekaj starih predmetov, ki so mi foto: GT sopisa je bil objavljen članek čajno naletela na Šolo prenove. jih poklonili domačini, da sem Odkritje spominskega in Ta (združuje Zavod za varstvo ustvarila približen vtis tistega spravnega obeležja. Žal ni kulturne dediščine, Združenje časa,« je pojasnila Gromova, ki bilo nikjer omenjeno, da je bil zgodovinskih mest Slovenije, sedaj namerava kaščo odpreti omenjeni dogodek v Bevkah. ljubljansko fakulteto za arhitek-za obiske organiziranih skupin. Avtor omenjenega članka je turo in Srednjo gradbeno, geo-V drugem delu programa se Marjan Japelj. detsko in okoljevarstveno šola je dogajanje preselilo v Dom Ljubljana) je za svoje slušatelje, krajevne skupnosti, kjer so PREJELI SMO tega ni omenjal, kaj to pomeni v praksi, si lahko Odprto pismo vojnim veteranom predstavljate sami. Kaže predvsem pojasniti, da je okoli tega novega Zaradi moralnih razlogov, pa tudi iz solidarnosti in zakona bila vložena na društvo OZV V Vrhnika - pravičnosti se sprašujem, ali vojni veterani (naprej Borovnica tudi delegatsko vprašanje za na glavni V.V.) imajo možnost, da si izborijo nazaj pravico do zbor, ZV VS ki je bil na Ptuju. Vendar do uresničitve dodatnega zdravstvenega varstva, ki so ga prejemali tega delegatskega vprašanja ni prišlo; zakaj, meni po starem zakonu ob doseženi starosti 50 let. Treba iz neznanih razlogov ni znano. je poudariti, da se je pri izvajanju tako imenova-Društ vo OZV V Vrhnika - Borovnica je pravna nega varčevalnega ZUJF-u država zavezala, da po oseba zasebnega prava in kot taka mora zastopati končanem varčevanju ukrepi prenehajo in se stanje interese članov. Vendar društvo OZV V Vrhnika - povrne nazaj pred izvajanjem ZUJF-a. Za V.V. po-Borovnica ni pokazalo interesa, da bi podprla to meni, da so pri 50-ih letih upravičeni do dodatnega prizadevanje za poizkus odprave krivičnega zako­zdravstvenega dodatka. Treba je tudi poudariti, na, ki je začel veljati 1. 1. 2016. da V.V. nismo od države Slovenije zahtevali nika-Vrednote, kakor so morala, solidarnost in pravič­kršnega materialnega povračila za sodelovanje v nost, so me vodile, da samo poizkušam s pomočjo vojni. Sodelovali smo zaradi obrambe države in za somišljenikov ali podpisnikov spremeniti zakon. izgradnjo nove, kakor piše v Ustavi v 2 . čl. pravne Da je tako, potrjujejo tudi podpisi V.V., soborcev 531. in socialne države. Ali je to tako, presodite sami. čete, ki je delovala na območju Vrhnike. Po novem zakonu je država povozila svojo zavezo S svojim podpisom dajejo moralno podporo za iz ZUJF-a in spremenila zakon tako, da starostno ustavno presojo zakona, ki je začel veljati 1. 1. 2016. mejo pomakne na 55 let starosti. S tem zakonom Zato sem s pomočjo somišljenikov, prijateljev V.V. so se V.V. zmanjšale pravice. Sprašujem se, zakaj je podal presojo na Ustavno sodišče. država tako finančno ogrožena, da ne more uresni-S tem prepuščam odločitev in usodo V.V., sodišču ki čiti svojih že dodeljenih obljub (50 let) in to povoziti naj odloča, ali je zakon usklajen z Ustavo s 155. čl. z novim zakonom (55 let). Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem V.V. 531. čete, Upanje nam daje 155. čl. Ustave, ki govori drugače, ki so podprli in se strinjali z že omenjeno pritožbo. med drugim tudi, da se ne sme poseči v že prido-Tako so podaljšali upanje v pravno in socialno dr­bljene pravice, kar pomeni za V.V., da se starostna žavo, za katero so se borili. meja povrne nazaj na 50 let. V.V., Peter Kavčič Pomembno postaja tudi vprašanje, da po novem zakonu status V.V. ureja tudi B.D.P. Sari zakon turne dediščine. Nastanek kapelice je zavit v tančico skrivnosti. V spodnji niši kapelice, ki je oblikovana kot votlina, stoji kip sv. Antona Puščavnika, na straneh pa sta kamniti tabli. Prva je v sloven-ščini, druga v arabščini, obe pa krasijo vgravirane risbe sfing in piramid. Če velja verjeti govo­ricam, je kapelica edini ali eden redkih v sakralnih objektov v Sloveniji, ki ima arabski zapis. Sodeč po napisu je kapelico leta 1909 dal postaviti Anton Cilia iz Aleksandrije v Egiptu »v zahvalo za tu prejeto milost«. Kakšne milosti je bil deležen, ne ve nihče. Je zadel na loteriji? Se je izognil vojni ali jo preživel? Je zgodba povezana z Aleksan­drinkami? Kdo bi vedel, kajti vse navedeno so zgolj domneve in ugibanja domačinov. Eno pa je dejstvo, je dejal domačin Jože Kurinčič: »Kapelica je izraz in udejanjanje globoke pobožnosti Antona Cilie.« Mogoče vi veste, kakšen je bil motiv postavitve kapelice? Potem to sporočite nam, na na­scasopis@zavod-cankar.si ali na 031 392 153. Gašper Tominc, foto: GT Vabilo Dragi bralci Našega časopisa! Kot bi trenil, je leto naokoli. Turistično društvo Blagajana Vrhnika je vse leto nizalo drobne stvari in dogodke na ogrlico življenja. S tradicionalnim srečanjem folklornih skupin, narodnih noš ter ljudskih pevcev in godcev bomo zaokrožili leto 2016. V četrtek, 8. decembra 2016, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Aja, tudi on pride! Ivan, pa ne sam. Pridružite se nam, luštno bo. Vstopnine ni! Star Maln bo odprt tudi pozimi Prostovoljci Turističnega društva Blagajana smo se spomladi dogovorili, da bomo sami oživeli Star maln in reševali sezono. Več kot štiri tisoč prosto­voljskih ur smo opravili doslej in v naš prelepi naravni kotiček vrnili življenje. Kaj pa zadaj? Ostali bomo, delali po zimskem urniku in načrtovali pomlad in poletje. Pozimi bo koča odprta v petek, soboto in nedeljo od 10. do 17. ure, za skupine, zaključe­ne družbe pa po dogovoru ka­terikoli dan v tednu. V koči Star maln bomo ime­li 3. in 17. decembra od 14. do 17. ure ustvarjalni delavnici za polepšanje praznikov, datum za delavnico suhega polstenja volne pa tudi vse sprotne infor­macije o delovanju Turističnega društva najdete na naših sple­tnih straneh w w w.blagajana.si, facebook: TD Blagajana in TD Blagajana Star maln. Telefon: 041 558 426, Star maln 0590 43500, el. naslov drustvo.blagajana@ kabelnet. net, drust vo.blagajana@gmail. com V Starem malnu bo dišalo po svežem zimskem zraku in po dobrotah domače kuhinje. Veselimo se vašega obiska. Prostovoljci Turističnegadruštva Blagajana Najbolj zagrizenih ne motita ne mraz ne tema, da berejo odlomke del Ivana Cankarja. Zato se jim, Vrhničani, pridružite! Tretji turnir v taroku V petek, 14, oktobra, je v Gostilni Bajc potekal tretji turnir v taroku. Tokrat je sodelovalo kar rekordnih 36 igralcev iz bližnje in daljne okolice Vrhnike. Med njimi so bili tudi nekate­ri, ki igrajo na državnih prven­stvih. Igrali so po pravilih TZS v treh krogih po petnajst iger, posameznikov v tri. Večer je potekal v sproščenem vzdušju, sem ter tja je bilo slišati kakšen sočen komentar ali polglasno mrmranje, vendar to ni zmo­tilo zagretih igralcev. Po petih urah igranja je prvo nagrado domov odnesel Bojan Makovec, sicer večkratni državni prvak. Denarne nagrade so prejeli še Slavko Bern za drugo mesto, Matjaž Bobnar za tretje, Robert Drstvenšek za četrto in Alojzij Trček za peto mesto. Praktične nagrade je prispe­valo podjetje TERMOTOM, pivova rna HUMAN FISH BREWERY in gostilna BAJC, za kar se jim najlepše zahvalju­jemo. Jožica Alič Še vedno beremo Cankarja Minilo je že precej sred in s tem tudi tednov, ko v Močilniku beremo Cankarjeva dela. Tihega, vendar pa glasnega protesta se udeležuje le peščica članov in prijateljev Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki so zelo vztrajni in Cankarjeve besede kar letijo iz njihovih ust. Tudi sedaj, ko je mraz, tema kah in svečkah ter vabijo Vrh­in dež, so zelo aktivni in pre-ničane, ki jim je do Močilnika, magujejo vse težave. Treba je naj se pridružijo ob branju in podpreti TD Blagajano Vrh-poslušanju prelepe Cankarjeve nika, da ne bi izgubili našega, besede. vrhniškega Močilnika. Sedaj Ne smemo dopustiti, da bi se srečujejo ob raznih svetil-izgubili lastništvo dela Močil­ nika, ki je v lasti TD Blagajana Vrhnika in obenem občanov Vrhnike. Stvari se resnično zaostrujejo, tako zaradi de­nacionalizacije Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter nekaterih drugih lastnikov. Zato, Vrhničani, pridružite se mirnemu, vendar pa bese­dno bogatemu protestu za naš Močilnik. Berimo Cankarja še naprej in tako mirno, tiho in obenem glasno protestirajmo. Simon Seljak Dirkači in gasilci namesto vojakov Stara Vrhnika, 26. – 29. oktober – Autosport Jazon, ki se ukvarja z dirkanjem, je dobro leto nastanjen v eni od hal nekdanje vojašnice 26. oktober. V znamenje zahvale za dobro sodelovanje z obrambnim mini­strstvom skrbi tudi za lep videz tamkajšnjega parka, ki so ga ko­nec oktobra za več dni odprli za javnost, hkrati so si obiskovalci lahko ogledali tudi njihove prostore. Da je bilo dogajanje še zani­mivejše, so se jim pridružili starovrhniški gasilci s predstavitvijo opreme in prikazom tehničnega reševanja iz zvite avtomobilske pločevine ter gašenje požara na vozilu. Vojašnico na Stari Vrhniki je zadnji vojak zapustil 25. okto­bra pred petiindvajsetimi leti, dan kasneje pa še Slovenijo, zato se objekt imenuje po omenjenem datumu. V eno od njenih hal so se lani spomladi ob soglasju obrambnega ministrstva vse­lili člani društva Autosport Jazon, ki velja za enega najboljših slovenskih klubov na področju avtošporta. Halo so preuredili v uporabnikom prijazno delavnico, kjer člani hranijo svoje dir­kalnike, jih popravljajo ali pa zgolj izmenjujejo izkušnje ter se družijo. Svojo dejavnost in tamkajšnji park, za katerega skrbijo v znamenje dobrega sodelovanja z ministrstvom, so predstavili na dnevih odprtih vrat. »Poleg tega, da smo bili tam prisotni člani in odgovarjali na morebitna vprašanja, so si lahko obisko­valci ogledali dirkalnike nekoliko nižjega cenovnega razreda, pa tudi vrhunskega seata leona, s katerim je na zadnji dirki v Imoli (ETCC evropsko prvenstvo) dirkal Vrhničan Boštjan Avbelj,« je pojasnil Miran Škrjanec, predsednik društva. Autosport Jazon je bilo najuspešnejše društvo v slovenskem avtošportu v sezoni 2015 in zdaj združuje več kot dvajset voznikov in voznic relija, gorsko- in krožnohitrostnih dirk ter še dvakrat toliko podpor­nih članov. V neposredni soseščini Jazonove hale stoji starovrhniški ga­silski dom, zato so se dirkačem pridružili še gasilci v pomenu popularizacije gasilske dejavnosti. Vrhunec dogajanja je bil v soboto (29. oktobra), ko so člani PGD Stara Vrhnika na ploščadi v vojašnici uprizorili več delovnih točk: predstavitev novega vo­zila, temeljne postopke oživljanja, predstavitev in ogled reševal­ca ter policista na motorju, predstavitev potapljaške opreme in dejavnosti, prikaz gašenja z gasilnikom … Največ pozornosti pa je pritegnila prikazna vaja reševanja dveh poškodovanih oseb v avtomobilski nesreči in gašenje avtomobilskega požarja. Vsi obiskovalci so si lahko ogledali še gasilski dom (društvo je imelo tako imenovani dan odprtih vrat), v njihove vrste pa so se lahko vpisali tudi novi člani. Gašper Tominc Autosport Jazon vabi nove člane! Vas zanima: avtošport (kako začeti, pravila, koliko stane ….) preurejanje avtomobilov v tekmovalna vozila, vloga mehanikov v tekmovalnem avtošportu, vozniški ali sovozniški sedež v dir­kalniku, obnova starih vozil ali pa samo druženje na tematiko avtošporta in tehnične kulture? Potem se nam oglasite na e-naslov jazon@autosport-jazon.si ali na telefonsko številko 041 410 222. V spomin ustanovnim članom ZŠAM Vrhnika Začetki Združenja šoferjev in avtomehanikov naj bi ga tovariš inž. Kunc. lovanja združenja še dandanes. Skozi zgodovino združenja Letos smo se poslovili od za- Vrhnika segajo v daljno leto 1959. je zaznati sodelovanje z Zvezo dnjih članov našega združenja, Ustanovni občni zbor je po-javni interes. Tako so izvedli kar združenj šoferjev in av tomeha-ki so daljnega leta 1959 vplačali tekal v nedeljo, 1. marca 1959, v nekaj udarniških akcij. Barvali nikov. Zveza je bila in je še ve-članarino in tako začeli pisati prostorih takratne menze In-so tudi prehode za pešce, da bi dno krovna organizacija. Pravil-zgodbo ZŠAM Vrhnika. Prav je, dustrije usnja Vrhnika. Ideja o bili le-ti varnejši v prometu. niki, statuti in druge usmeritve da ostajajo zapisani spomini, ki ustanovitvi ZŠAM Vrhnika se Na samem začetku leta 1959 so morali biti enotni. dajejo vpogled v delo in življe­je porodila Marjanu Marklju, so si želeli popisati svoje člane. Ustanovno leto je bilo izre-nje ljudi takratnega časa, hkrati dolgoletnemu tajniku združe-Zanimivo je, da so določili svoje dno delavno. Med drugim so se pa razkrivajo tudi težave, s kate­nja. Na tak način bi pripomo-odbornike, ki so po svojih okra-zavzema li za graditev bencin-rimi so se srečevali na področju gli k izboljšavam na področju jih popisali članstvo. Prav tako ske črpalke, povečanje števila prometa v našem kraju. prometa, varnosti in vzgoje. so pobirali članarino in naroč-članstva, vzgojo mladih vozni-Z obiskom grobov v naši in Lahko zapišemo, da so bili člani nino za Prometni vestnik. Prvi kov in vzgojo mladih pionirjev, sosednjih občinah smo se tra­upravnega odbora skozi celo-član, ki je pobiral naročnino in povezavo s političnimi orga-dicionalno poklonili vsem čla­tno zgodovino združenja izre-jo je tudi vplačal, je bil Marjan nizacijami, želeli so si več pro-nom ZŠAM Vrhnika v petek, dno delavni; izpeljali so veliko Markelj. Članarina je znašala metnih znakov in še bi lahko 28. oktobra 2016. Prav tako preventivnih in izobraževalnih 1300 din. V decembru istega naštevali. smo s praporom sodelovali in akcij. Ves čas so opozarjali na leta so popisali tudi vsa registri-Pr va evidentirana članari-se poklonili na komemoraciji 1. nepravilnosti, ki so se dogajale rana in neregistrirana motorna na razkrije, da je v prvem letu novembra 2016 pri spomeniku v prometu in hkrati stremeli k vozila. Pereč problem je bil most delovanja združenja pristopilo padlim borcem na Drči. razvoju tehnike in opreme vozil, čez Ljubljanico. Predlog enega 67 članov. Takratni pionirji na Pokojnim članom so se v ime­prometnih znakov ter cestišča. izmed članov je bil, da bi dovoli-področju prometa in varnosti v nu ZŠAM Vrhnika poklonili: Tako so na primer na samem li vožnjo le tovornim vozilom, ki cestnem prometu so se s svoji-Marina Šraj, Marija Zemljič, začetku opozarjali na promet ne presegajo nosilnosti treh ton. mi dejanji in s podporo združe-Slavko Jereb, Karol Jurjevčič, na Stari cesti.Menili so, da jo je Ves čas so se trudili organizi-nju pomembno vk ljučevali v ži-Janez Šuštaršič, Tone Tomšič, treba zapreti za promet. Stvari rati strokovna predavanja. Prvo vljenje Vrhničanov. Preventiva Nace Jerina, Janez Jereb in Ignac so znali predvideti in hkrati je nosilo naslov Predavanje o in ozaveščanje javnosti o aktu-Zemljič. poprijeti za delo, kadar je šlo za olju in materialu, pripravil pa alnih dogodkih je rdeča nit de-Anita Čretnik Alzheimer kafe na Vrhniki Karitas je povabil Spominčico – Alzheimer Slovenija na prvi Alzheimer kafe na Vrhniko. Številnim poslušalcem, ki so se zbrali 17. novembra zvečer v dvorani župnijske cerkve spre­obrnitve sv. Pavla, je o prvih znakih demence, o posledicah bolezni za svojce in družbo ter o dejavnostih Spominčice go­vorila predsednica SpominčiceŠtefanija L. Zlobec. Že med sa­mim predavanjem in še poseb­no po njem so v neposrednem in neformalnem pogovoru mnoge udeležence zanimale še dodatne podrobnosti o bolezni in pomoči svojcem. Izlet na Tolminsko Sekcija za pohodništvo iz društva Nauportus tudi pravoslavni, muslimani in menjali. Lepote Tolminskih ko­judje. Letos je bila ta secesijska rit smo občudovali vsi, še zlasti viva je v soboto, 8. oktobra 2016, organizirala izlet lepotica pod tolminskimi hribi tisti, ki so to znamenitost videli na Tolminsko. lepo obnovljena, tako da sedaj prvič in so bili v večini. To je bil že enajsti pohod oz. busom odpeljali po dolini reke sije v vsej svoji lepoti. Tudi za gurmane je bilo po­izlet našega društva. Namenili Tolminke do vznožja planine V cerkvi smo imeli mašo za skrbljeno: v sirarni Kramar v smo se obiskati cerkev sv. Duha Javorca. Na poti nam je Silvester vse žrtve prve in druge svetovne Zatolminu so si lahko kupili v Javorci, Tolminska korita in povedal veliko o prvi svetovni vojne ter za vse pobite po dru-pravi tolminski sir in skuto. Tolmin. vojni in vseh znamenitostih gi vojni. Maševal je naš kaplan Za zaključek smo obiskali Zbrali smo se na pri Črnem tamkajšnjih krajev. Potem smo Gašper Mauko, ki je bil ves čas Tolminski muzej, kjer je sedaj orlu in se z avtobusom od-se vzpeli do cerkvice sv. Duha, z nami. Po slovesu od svetega priložnostna razstava ob 100. peljali skozi Idrijo do Tolmina. ki je bila zgrajena l. 1916, sredi in lepega kraja smo se zapeljali obletnici izgradnje cerkvice sv. Na poti nam je Jože Kurinčič, prve svetovne vojne. Cerkev so na kosilo v gostilno v Tolmin-Duha v Javorci. Na tej razstavi ki sedaj živi na Vrhniki, sicer pa zgradili avstro-ogrski vojaki v ska korita. Z dobrim bogračem, smo med drugim lahko videli rojen na Tolminskem, pripove-spomin na svoje padle tovariše kobariškimi štruklji in seveda originalne načrte arhitekta cer- Razstava doval o zgodovini in posebnosti in da bi imeli svetišče, kamor dobro kapljico smo razveselili kve, Dunajčana Remigiusa Ge-Tolminske do današnjih dni. bi se lahko zatekali. V njej je v prazne želodce. ylinga. Načrte in druge njegove Po kratkem postanku na kavi hrastove plošče vžganih več kot Potem smo se razdelili v dve osebne predmete so za razsta­smo šli v župnijsko cerkev Ma-dva tisoč imen vojakov vseh na-skupini: prva je šla v Tolminska vo odstopili njegovi sorodniki. rijinega vnebovzetja v Tolminu. rodnosti nekdanje Avstro-Ogr-korita, drugo pa je vodnik Silve-Potem smo si ogledali še stalno gob Tam nas je pričakal naš vodnik ske, ki so padli po bližnjih hri-ster peljal v svojo hišo, ki stoji le razstavo muzeja. in domačin Silvester Gaberšček, bih do posvetitve cerkve l. 1916. streljaj od gostilne, na kavo in Polni lepih vtisov smo se vr­ki nam je predstavil znamenito-Vojaki so pripadali različnim ve-piškote. Ko je prva skupina za-nili na Vrhniko. Vrhnika, 22. oktober – Ta dogodek je za naše sti cerkve. Nato smo se z avto-roizpovedim, med njimi so bili ključila obisk Korit, smo se za-Jana Rus društvo – Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske – najbolj nepredvidljiv, saj je odvisen od vremenskih razmer. Vse je že kazalo, da gob tudi v jesenskem obdobju ne bo, pa so tik pred zdajci vzniknile v vsej svoji pestrosti – od najlepših žarečih mušnic do najbolj zaželenih jurčkov. Z velikim navdušenjem smo okrasili eno od stojnic na vrh­niški tržnici. Užitne, pogojno užitne in strupene gobe, ki jih je nabrala strastna gobarka Jana, smo posadili v vlažen mah in okrasili z jesensko obarvanim listjem. Tako so si obiskovalci tržnice spotoma ogledali še gozd v mahu. Na drugi stojnici je Branko pekel kostanj, mimoidočim smo ponudili tudi mlado vino, salamo, kruh, pecivo naše Tončke, otroci pa so se poslad­kali s sokom in bonboni. Razstava gob ima za DLNON globlji pomen, saj so bili njegovi ustanovitelji ravno strastni nabiralci gob, ki so se družili in uži­vali v naravi – Andraž, Tone in Valentin. Metka Paškulin Izlet v Benečijo Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske si je letos verni iz bližnje okolice, pa tudi iz Gori-ne in se povzpeli do vasice Bardo. Vas, in videli, se lahko zamislimo, kako ne ške, Kranjske, Koroške in celo Štajerske. ki je bila zelo porušena med potresom cenimo našega jezika, ki nam je dan ob izbralo popotovanje preko meje z Italijo na ogled biserov Mi smo se pripeljali z avtobusom, ker leta 1976, so obnovili in postavili novo rojstvu. Šele ko spoznamo boj zatira- Beneške Slovenije. V soboto, 8. oktobra, ob pol sedmih zjutraj smo si želeli pogledati v deželi Mar-cerkev sv. Jurija, ki jo krasijo stari pred-nih ljudi, ki so hoteli ohraniti materni smo se udeleženci izleta zbrali na parkirišču pred Črnim tina Čedermaca pod Matajurjem čim meti. Na orgle iz 17. stoletja nam je zai-jezik, se vznemirimo in razmišljamo … orlom. več, saj v nadiških dolinah ohranjajo gral gospod Stanovnik, naš sopotnik. V Hvala vsem za prijetno vzdušje, poseb­slovensko besedo, kulturo in vero že etnografskem muzeju smo si ogledali no pa mlademu šoferju Kenu Jurca iz V Vrtojbi, na meji z Italijo, nas je ča-vabijo, da se po njih sprehodite do pri­ trinajst stoletij. predmete, ki pričajo o življenju nekoč Jur busa, ki je vrtel volan po ozkih in kala vodnica Irena, ki jo je priskrbela jetnih kavarn in številnih zgodovin- Nato smo imeli kosilo v vasici Dre-v teh odročnih krajih. serpetinastih cestah. agencija Autentica, ki je bila tudi orga-skih pomnikov. Prečkali smo Hudičev žnica nad Kobaridom – saj veste, kje Po vsem, kar smo tisti dan doživeli Metka Paškulin nizatorica celotnega potovanja. most, o katerem so ohranjene različne je to: Čin, čin, Drežnica, kje so kozice, Prva postaja je bila v Čedadu, slikovi-legende. gori … Okušali smo pristno bovško tem starem mestu vzdolž bregov reke Na Stari gori, le 8 km oddaljeni od kulinariko: sirovo juho, pečenko s su- Nadiže. Ustanovili so ga že Rimljani, Čedada, na meji slovanskega in latin­ him sadjem, za sladico pa so postregli kasneje pa je postala prestolnica Lon-skega sveta, že od pradavnine kraljuje domače štruk lje. gobardov (Dolgobradcev). Ozke tlako-»stara slovenska Marija«. Tam stoji Potem smo se zapeljali v Terske doli­ vane ulice nad globoko sotesko Nadiže božjepotna cerkev, kamor so romali Nov frizerski salon na Vrhniki! Jelovškova ulica 6 (pri bencinski črpalki) Rezervacije: 040 423 881 V Prekmurju in še kje Bevške gasilke se vsako leto odpravimo na dva nile s postopkom izdelave gline­ ski izvir z vodo, ki ima energij- Poleg gasilskega društva v ob­ skladnost oblik in bogato spo­ izleta – jesenski in pomladanski potep. S soncem in jesenskimi barvami obsijana predzadnja sobota v oktobru je bila najprimernejšaa za raziskovanje oddaljenih kotičkov Slovenije. nih izdelkov. Domači gospodar nam je razkazal staro domačijo in nas popeljal skozi zanimivo muzejsko zbirko. Nekoliko da lj­ši postanek (začinjen z okusnim sko moč ter številne zdravilne učinke. S to vodo smo si umile oči, da bi lahko videle stvari, ki so bile dotlej našim čutom ne­vidne. Polne dobre volje smo čini deluje tudi Društvo prve medicinske pomoči, v katerega so vključeni gasilci z medicin­sko izobrazbo. Njihova ekipa šteje dvanajst članic/članov, ročilno vrednost. Domov smo se vračale polne lepih v tisov, dobre volje in prijetno utrujene od vseh informacij, ki smo jih prejele čez dan. Izbrana večerja, Tokrat nas je pot vodila v sam čopek naše zemljepisne koko­ške. Bila je še trda tema, ko smo željne novih odkritij zapuščale domačo vas. Nekje pri Mari­boru so sončni žarki predrli temo in meglo. Naša prva po­ stojanka je bila Plečnikova cer­kev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Očarala nas je s svojo preprostostjo, ki je poudarja­la naravne oblike in eleganco. Sledil je postanek v lončarski vasi Filovci, kjer smo se sezna­ pršutom, ki so nam ga podarili člani našega pobratenega PGD iz Vrhpolja in Tončkinim do­mačim kruhom), smo imele v objemu starih dreves v neposre­dni bližini Bukovniškega jezera. Tam ponosno stoji kapelica sv. Vida, zraven pa žubori istoimen­ se ustavile še za ogled rotunde sv. Nikolaja – slovite okrogle cerkve iz 13. stoletja v vasi Selo na Goričkem. Ugotovile smo, da je ravno dovolj velika in s svo­jo obliko zelo prijetna za obisk naše skupine petindvajsetih žensk. Sledila je pot čez mejo – ki skrbijo, da je v vsakem tre­nutku nekdo pripravljen, da se odzove klicu na pomoč. Tako zelo skrajšajo čas od nastanka poškodbe/obolenja do prihoda medicinske ekipe iz najbližje­ga zdravstvenega doma, ki je v Murski Soboti. To pripomore k ki smo je bile deležne pri gasil­cih, pa je poskrbela, da smo na poti domov utonile v sen. Hvala naši članici Alenki, ki je skrb­no načrtovala in izpeljala izlet. Popeljala nas je po poteh, ki jih drugače ne bi videle. Hvala g. Stanislavu Gederju, predse­ na Madžarsko. Prvi postanek je hitrejšemu in lažjemu okreva­ dniku GZ Rogašovci, ter vsem bil v naselju Monošter, sledili pa nju poškodovanca, predvsem predstavnikom GZ Rogašov­ so krajši ogledi treh slovenskih vasi: Števanovcev, Androvcev pa zmanjša število smrtnih primerov. Za poslastico smo ci in PGD Sv. Jurij za prijazen sprejem in pogostitev. Hvala in Verice. Izlet smo zaključile si ogledale še štiristo let staro tudi vsem članicam in ženam, z obiskom PGD Sv. Jurij in GZ cerkev sv. Helene v bližnji vasi ki ste za en dan zapustile do- Rogašovci, kjer smo bile deležne Petroča. Od leta 2009 jo krasi mače ognjišče in se pridružile toplega sprejema. Ogledale smo drugi največji mozaik, ki ga je našemu popotovanju. si njihove prostore, se seznani­le z načinom dela in opremo, ki jo imajo. Navdušili so nas z njihovov preprostostjo, domač­nostjo in prijaznim nasmehom. izdelal pater Marko Rupnik. Ko smo si pod vodstvom tam­kajšnjega župnika ogledovale celotno postavitev, smo lahko samo obnemele in občudovale Za PGD Bevke, predsednica Andreja Lenarčič Kino Bevke: za vse okuse Praznjenje proračuna December je mesec, ko bomo obiskovalce kina v Bevkah razveseljevali kar tri nedelje zapored. Na zadnji 14. redni seji občinskega sveta, v četr-ja sprejela osnutek proračuna in Po novembrskem programu animiranih legend tek, 10. 11., je bilo 12 točk, ki bi jih morali obravna-ga posredovala v javno obravna-Malega princa in češkega dvojca Pat in Mat, se vo, na vprašanje ali vedo kaj bo vati v treh urah. na veliko platno bevškega kina vračajo celove­ v Močilniku za 2 milijona in na černi filmi. Opozicijski svetniki smo že se je zgodilo pri sprejemu pro-bajerjih za 1 milijon eur, verje­večkrat opozorili, da je tolikšno računa za leto 2016. Na tokra-tno ne ve nihče odgovora. Prvi je namenjen družinske-živali, ubereta neznane poti ter število točk dnevnega reda tni seji smo tisti svetniki, ki jih Zaradi žaljivega obnašanja mu obisku kina in prinaša nove sta na sledi ilegalnim lovcem, preveč. Na tokratni seji smo skrbi dobrobit vseh občanov in in neprepričljivih odgovorov izjemne dogodivščine dveh pomagata jima zvesti plišasti razpravljali o osnutku odloka ne samo nekaterih, postavljali občine, je osem oziroma devet nam že dobro znanih filmskih igrači Levček in gospa Zajklja, o proračunu občine Vrhnika za vprašanja v zvezi s predvide-svetnikov zapustilo sejo. Ostal obrazov, Petre in Gašperja, ki se pa tudi novi prijateljici iz Afri­leto 2017. Sprejem proračuna je nimi projekti. Ustavljali smo je le glasovalni aparat. Svetniki tokrat podata kar na afriški sa-ke, deklica Tiri in njena plišasta najpomembnejši dokument, saj se predvsem pri projektih, ki OO SDS takšnega proračuna ne fari! Drugi bo zadovoljil drznej-igrača Turte. določa, kako se bo razdelilo 15 so ocenjeni od nekaj 10.000 € moremo sprejeti, saj je narav-ša pričakovanja in želje po akcij­milijonov občinskega denarja - do dveh milijonov v letu 2018. nan zelo potratno. V kolikor bo skem žanru, zadnji decembrski Nedelja, 11. decembra, ob v kaj bo občina investirala ali za Za manjše projekte niti ni bilo sprejet proračun v predlagani film pa zvesto in radovedno 18. uri OKUS ŽIVLJENJA, drama, N. Kavasse, Japonska, 2016 koliko se bo dodatno zadolžila. časa, saj ima vsak svetnik samo obliki za leto 2017 in naslednje občinstvo, ki se z nami rado KRVAVI ZAŠČITNIK, ak-Sentaro vodi majhno slašči-Glede na pomembnost točke, tri minute časa za vprašanja. leto za 2018, bo po našem mne-podaja na pot raziskovanja no-cijski triler, J-F. Richet, Francija, čarno z dorayakiji – tradicional­ veliko svetnikov smatra, da se Konkretnih odgovorov nismo nju sedanja občinska uprava, z vih filmskih obzorij. Pridružite 2016 nimi japonskimi palačinkami, ta točka ne more zaključiti v 15 bili deležni. Tudi za predviden županom in podžupanom na se nam na filmskih potovanjih v 17-letna Lydia (Erin Mori­polnjenimi s sladkim fižolovim minutah in da bi se proračun projekt v Močilniku v letu 2018, čelu, zapustila 5 milijonsko lu-Kinu Bevke! arty) pobegne, ko ji vodja nar­namazom. Nekega dne ga obi- moral obravnavati na ločeni seji. v višini 2 milijonov, nismo do-knjo v proračunu občine Vrh-komanske tolpe, ki je tudi njen šče živahna starka Tokue in Res je to mnenje samo tistih bili odgovora. Vse skupaj je šlo nike. Nedelja, 4. decembra, ob fant, podtakne krajo ogromne ponudi, da bi mu pomagala pri svetnikov, ki redno sodelujemo tako daleč, da smo bili name-Prevečkrat smo videli projek-18. uri količine denarja nevarnim pre­delu. Santaro se obotavlja, a ko z vprašanji in v razpravah, ki pa sto odgovorov deležni opazk v te zaradi projektov, ki ne služijo GAŠPER IN PETRA NA prodajalcem. Lydia ima le enega poskusi njen doma narejeni na­ praviloma naletijo na gluha uše-smislu: »vi ne razumete«, »ne nikomur. SAFARIJU, družinski film, zaveznika na tem svetu. To je maz, jo le vzame v službo. Mali sa občinske uprave. Občina na bodite tako kratkovidni«, »kali-A.L. Naess, Norveška, 4+ pripo-njen oče John Link (Mel Gib­posel se razcveta, a Sentaro in našo pripombo ne popravi niti merovsko obnašanje«… Čeprav Za OO SDS Vrhnika vedovanje v slovenščino. son), večna zguba, motoristični starka nosita v sebi skrivnost … napačnega seštevka postavk, kar je županova neformalna koalici-Gašper in Petra sta še vedno odpadnik in nekdanji zapor­nerazdružljiva. Tokrat se od-nik. Tokrat je neomajen, da bo Več informacij lahko dobite pravita vse tja do Afrike, kjer svojo hčerko zaščitil in vsaj en­na FB Kino Bevke in na spletni Petrina mama pomaga prijate-krat v življenju ravnal pravilno. strani w w w.bevke.si. ljici Ann v veterinarski kliniki na farmi. Pri razburljivi pusto-Nedelja, 18. decembra, ob PREJELI SMO Ekipa Kina Bevke lovščini, v kateri srečujeta divje 18. uri Nepreslišano in huda jama financ prekipelo, ko predvsem Izredno sem kritičen do opozicije, levi medijski guruji, preprosto ne ki jo vodi Janez Janša.To kritiko K temu pisanju me je vzpod-prenesejo, da predsednik Pahor brez dlake na jeziku tudi napi­ Začetek decembra je čas, ko pevci MePZ Društva invalidov budila zadnja naslovnica Na-res želi Slovence združevati, in šem in to v Dnevniku.Ljudje me Vabilo Vrhnika povabimo svoje zveste poslušalce, da se nam šega časopisa in druge nedavne je zato moral napisati teh nekaj ustavljajo na cesti , mi stiskajo pridružijo na našem letnem koncertu. Za ta dogodek si medijske objave o pokopu žrtev besed v rubriki »Nepreslišano« v roko »Bravo Vid, le tako naprej«. med-in povojnih pobojev. Slove-sobotnem Dnevniku. Ko je bila odk rita Huda jama MePZ Društva invalidov Vrhnika vedno vzamemo čas, ko obeležujemo mednarodni dan vas vabi na invalidov, to je 3. december. Letošnji koncert bo malo snosti se je udeležil tudi predse-Tudi sam sem levičar, bolj rdeče-leta 2009 sem bil ob pogledu na drugačen iz dveh razlogov. Malokdaj se zgodi, da bodo na dnik Borut Pahor, zaradi česar ga na Vrhniki ni, rečem kolegom realnost zaprepaščen. Nikdar se enem koncer tu sodelovali kar trije vrhniški zbori: to bodo je kmalu postal tarča kritik. Se-z desnice, vendar vse ima svoje ne bomo spravili sem pomislil poleg INVALIDOV še UPOKOJENSKI zbor in ženska skupina daj se je le našel človek in vzel meje. Kaj vse dobim po spletu res in takoj napisal članek »Huda predsednika republike v bran grdega o Pahorju , da res ne vem jama«, ki je bil v Dnevniku takoj LETNI KONCERT UPANJE iz Doma starejših na Vrhniki. Skupna točka jim je isti zborovodja, Jože Jesenovec. Druga posebnost tega pred napadi levice, da je Pahor več kam to pelje. Človeka izvoli-objavljen. Ljudje me niso usta-Dobimo se v soboto, 3. decembra, ob koncerta pa je program, ki ga bodo predstavili na tem populist,narcis, neumenž , klovn. mo in ko je izvoljen postane so-vljali in čestitali , šli so mimo, 18. uri v vrhniškem Cankarjevem domu. koncertu. INVALIDI imajo v svojih vrstah kar nekaj ustvar- Tako rekoč deviantno bitje, ki da vražnik številka ena. On nima ne molče s pogledom v tla. jalcev, ki se bodo ta večer predstavili s svojimi skladbami. je izdal levičarstvo, v katerem je vem kakšnih pooblastil, da bi se Vid Drašček Vabljeni! bil rojen. Zgleda , da je Petru temu obranil, še dobro da sploh Franklu , glavnemu uredniku funkcionira. Čas je, da plačate dohodnino! Ligojnski gledališčniki, člani dramske sekcije družinskimi člani, s čimer se izogiba plačilu dohodnine. A Sadika - KUD Ligojna, se spet vračajo na oder, heca je konec. V izvidnico se tokrat s komedijo Dohodnina, francoskega avtorja namreč najavi davčni inšpektor Jeana-Jacquesa Bricaireja. Klemenčič, zato mora Maks na Predstavili bodo življenje Maksa Breznika, ki državo že hitro postaviti kuliso, ki bi upra­direktorja reklamne agencije vrsto let slepari z namišljenimi vičila njegove navedbe. Obrne se na služabnico Frido, s katero se skupaj lotita iskanja začasnih »družinskih članov«. In med tem, ko se zdi, da se bo direk­tor rek lamne agencije vendarle izmazal, inšpektor napove še en obisk. Je razkril potegavščino? Igralci že nekaj časa pod bu­dnim očesom režiserja Janeza Cankarja vadijo, ponavljajo in pilijo svoje vloge. Pravijo, da bodo do silvestrskega večera Kot se za tabornike spodobi, smo začetek In ko jih ni bilo nazaj nekoliko dlje, kot bi si upali napisati, se pripravljeni, da vas bodo na­ jesenskih počitnic preživeli v pogonu. Z smejali do solz. je nekaj vodnikov »napokalo« v gozdovniki in gozdovnicami (6. – 9. razred) smo se avto ter se jim odpeljalo napro­ odpravili na »jesenovanje« na Mačkovec, kjer so M. Kupec ti. Niso se dolgo vozili, ko so na nam postojnski taborniki za nekaj časa posodili naslednjem ovinku opazili ko­svojo kočo. lonico fluorescenčnih jopičev. Otroci so bili utrujeni, a ko smo Najbrž ni treba opisovati vo-raznih delavnicah: izrezovali so jih vprašali, če se bodo peljali žnje z vlakom. Ker vlak je pač buče, izdelovali maketo, risali, preostanek poti, ni nihče želel z vlak, ima sedeže, od znotraj je se igrali taborniške igrice, kuha­ avtomobilom. Pošten človek kar V nedeljo, 23. oktobra,bolje, pa tudi režim se je ževideti kot »piksna«, je pa odlič-li hot dog hamburgerje ... Hrabri je za zmeraj odšla od nekoliko omehčal. ponos občuti! na izbira, kadar je treba kup tabornik Matevž je izumil še V spomin nas upokojena učiteljica Matilda je želela po svo- V sklopu tradicije smo na »je­navdušenih taborniških rutk (z ražnjiče z avtomobilsko anteno senovanju« ob ognju, loncu s matematike Matilda Le-jih močeh in na svoj način njihovimi lastniki, seveda) pre-– zgodba, ki sodi v rodov arhiv.pomijami in skrbno pripravlje-narčič z Vrhnike. Zadnjih pomagati vsem, ki so bili peljati od Logatca do Postojne. Še tisti otroci, ki jim prvi dan nimi »žup'cami« krstili sedem Matilda nekaj mesecev je preživela v stiski. Ko je šestčlanska V Postojni smo na postaji pustili svet »ni bil fer«, so drugi dan v Domu Talita kum v Po- družina iz Gibanja Mari­ (sedaj nekdanjih) Medvedkov težje kose prtljage in šli peš za spraševali, če je po kuhinji »kaj in Čebelic, ki so napredovali v stojni. jino delo iskala dom blizu približno eno uro. Ne vem, kako za pomagat« (ali pa so samo Lenarčič, gozdnike in gozdovnice (GG); To, kar je bilo za MatildoLjubljane, jim je ponudila nam je uspelo, ampak čeprav ugotovili, kje so sladkarije …), ljubezen do učencev, je bilo v najem svojo hišo. Zanje se čestitke še enkrat! smo vmes »parkrat« zašli, smo peč je bila ves čas podkurjena, za nas pogosto strogost in je takrat začelo novo obdo- Taborniki se enkrat na te­ proti koncu usekali bližnjico in večni ogenj pa prav tako ni uga­ učiteljica den srečujemo v prostorih pretirana zahtevnost. Vsaj bje življenja na Vrhniki, ki program je lahko potekal naprej snil. Cankarjeve šole na Lošci 1. tako smo to razumeli ta- je sovpadlo z osamosvoji­ po urniku. Otroci so bili nenor-Najbolj jih je navdušil tretji krat, ko smo gulili osnovno­tveno vojno in kasneje z voj­ Če bi se nam radi pridružili, malno pridni. Do večera so že dan: šli so na orientacijski po­ šolske klopi in se učiteljice no na Hrvaškem ter v Bosni lahko pokličete načelnico prižgali večni ogenj, nabrali hod, kjer so jih na kontrolnih Matilde kar precej bali. Z in Hercegovini. Njena hiša Petro (030/398-929). Urnik drva za rezervo, krušna peč pa točkah čakali vodniki, s kateri­ leti smo razumeli, da nam z velikim dvoriščem in go- pa je objavljen na res.rutka. je do odhoda v spalke že pošte-mi so si na ognju skuhali kosilo, je želela le najbolje in jespodarskim poslopjem je s net no ogrela prostore. nato pa nadaljevali pot. Ampak: vedela, da so za pomemb­to družino postala zbirni Neja Sluga – Tanova Čez dan so otroci uživali v naši taborniki so si vzeli čas. ne dosežke potrebni žrtev, center humanitarne pomo­disciplina in predanost. To či, ki je prihajala iz Italije smo spoznali šele v srednji in je bila namenjena pomo­šoli, ko nam matematika ni či potrebnim v Sloveniji, na Gasilska veselica v Barjančku delala težav. Hrvaškem, v Bosni, SrbijiRada se je spominjala … S to materialno pomo­svojih učencev in dogodkov čjo smo pomagali tudi slo- Z obiskom gasilca Franja in izvedbo evakuacijske Med igro otrok je nastala tudi pobuda za izdelavo gasil­ iz šole, skratka, rada je bilavenskemu Karitas. Hišo je vaje smo v Barjančku (na B-vhodu) začeli z skega vozila in gasilskega doma. učiteljica. Matilda dala v najem po­ dejavnostmi na temo gasilstva in požarne varnosti. Rodila se je v Vukovarju leta 1929. Njen tem še drugim družinam, na koncu pa se je Tako je na našem vhodu nastalo oče je bil železničar in so ga pogosto pre-odločila, da jo bo podarila Cerkvi. Tako so gasilski dom na Staro Vrhni-se vživljali v vloge gasilcev. Od Barjanček. Novo pridobljeno meščali po Jugoslaviji. Zaradi te izkušnje je v njej za nekaj časa našle dom tudi sestre ko, kjer smo si ob prisotnosti doma so prinašali različna sred-vozilo in izgradnja gasilskega razvila občutek za ljudi drugih narodnosti, dominikanke. Ob pogledu nazaj na vsa ta gasilca PGD Stara Vrhnika stva za popestritev igre (čelade, doma sta bila povod za organi-ki jim je želela biti blizu. Ko se je vojna v nek-leta so ostali lepi spomini in mnoge vezi, ki ogledali novo gasilsko vozilo in oblačila, orodje, brentačo, vo-zacijo gasilske veselice, s katero danji Jugoslaviji razplamtela na Hrvaško, jejih je s svojim dajanjem omogočila Matilda.preostalo gasilsko opremo, ki lan …). Uporabljali so različne smo otrokom približali tudi ve-sprejela 17-letnega fanta iz Vukovarja. Pri Po upokojitvi je posebno pozornost na­jo gasilci potrebujejo pri svo-materiale in športne rekvizite dro stran gasilstva. njej je stanoval in končal gimnazijo, kasne-menjala posvečenim osebam, še posebnojih reševalnih akcijah. To sta Strokovni delavci Barjančka, je pa v Ljubljani diplomiral. Ves čas ga je duhovnikom. Pomagala jim je s poučeva-Z otroki smo si šli ogledat nadaljnje dejavnosti. Otroci so Prostovoljno gasilsko društvo (pvc-cevi, pohišt vene elemente, bila izhodišče in motivacija za frnikole …). B-vhod vzpodbujala in mu nudila oporo. Kasnejenjem verouka in drugimi dejavnostmi. Zsi je tu ustvaril družino. veseljem je tudi inštruirala dijake in učenceNjena prva zaposlitev je bila v Komnu namatematiko in fiziko. Krasu, kjer še vedno njeni učenci povedo, Bila je iskrena in pristna. Imela je močanda jim je bila kot mama. Leta 1958 je za-značaj in je z njim vplivala na druge. Njena prosila za premestitev v domači kraj in od vztrajnost, celo trmoglavost, se kaže v tem, tedaj naprej poučevala na OŠ Janeza Mrakada še pred nekaj meseci nikakor ni želela v na Vrhniki. dom počitka. Ko je tako neke noči padla in V soboto, 12. novembra, smo skavti z Vrhnike Denar, ki smo ga dobili za Bila je edinka iz verne družine. V tistem se poškodovala, sta jo zjutraj našli sosedi. zbrani papir, bomo v celoti na-času, ko vernim ljudem, še zlasti učiteljem, Vprašali smo jo: »Matilda, kaj pa če nasle- Star papir za nove šotore organizirali zbiralno akcijo starega papirja. menili za nakup novih šotorov. časi niso bili naklonjeni, je Matilda, četudi dnjič ne bo koga, da bi te našel, kaj bo pa Zbrali smo 10,8 tone papirja, na skrivaj, ohranila svojo vero. Prav zato je potem?« Skrivnostno se je nasmehnila inkar bo zadostovalo za skoraj morala v nekdanjem režimu veliko prestati,preprosto rekla: »Bo pa pogreb.« Da, tako dva nova šotora. Vsem, ki ste saj so jo v šoli s strani partije obtožili, daenostaven je bil zanjo prehod na drugi svet. prispevali papir, se iskreno za-pripravlja otroke za semenišče, zato ne biTako lahko reče le nekdo, ki je pomirjen z hvaljujemo! smela poučevati moralne vzgoje v sedmem Bogom in ljudmi in se zato ne boji smrti. Hkrati vas obveščamo, da in osmem razredu. Z učenjem naj bi slabo Lahko smo ji hvaležni za njeno zvestobo, bomo spomladi organizirali še vplivala na vzgojo učencev. Šikaniranje se za pričevanje, za pokončnost, za vse daro­eno zbiralno akcijo starega pa-je nadaljevalo, tako da se je leta 1970 opo-vane bolečine in trpljenje. pirja z enakim namenom kot gumila in zamenjala šolo. Kupila si je avto tokrat, tako da vas že sedaj po-in se zaposlila v Ljubljani na OŠ Prule, kjer Leopold Rus vabimo k sodelovanju. je ostala do upokojitve. Tam je bilo bistveno Prijateljska sraka Slovaška na obisku Dežnički so v četrtek, 27. oktobra, odpotovali na Slovaško. No, ja, čisto zares vendarle ne, saj bi bil to za naše dvo-, tri- in štiriletnike (ter zlasti za njihove vzgojiteljice) res malce prevelik zalogaj. Se je pa zdelo, kot bi tam zares bili. Slovaška je v resnici za en dan na obisk prišla kar v našo igralnico, in sicer v obliki dveh prijetnih študentk Zuzane in Monike. Gostili smo ju v okviru projekta Svet v učilnici (World in Classroom), ki ga organizira organizacija CMEPIUS. Otroci so spoznali, da si Slo­venija in Slovaška ne delita le prvih štirih črk imena. Tudi tam imajo vrtce z otroki, ki prav tako kot oni radi gledajo risan­ke (eno smo si ogledali tudi mi), plešejo in pojejo (naučili smo se nekaj tradicionalnih slova­ ških plesov in iger). S pomočjo zemljevida smo ugotovili, da so tudi na Slovaškem gradovi, me­sta, reke in gore ter celo, da se tudi v slovaščini levu pravi lev, slonu slon in tigru tiger. Dežnič­ki so v zameno predstavili igre in plese, ki se jih najraje igrajo oni. Nato so Zuzano in Moni­ko s seboj vzeli še na vrt, kjer so jima razkazali kokoši, se z njima lovili in zapletli v pravo bitko obmetavanja z listjem. Prav nič sramežljivo so jima sedali v na­ročje, razlagali vse mogoče in ju za roko vodili naokrog. Jezik jim ni povzročal nikakršne ovi­ re. Pomagali smo si z angleščino, izrazi, ki so v obeh jezikih ena­ki, Zuzana in Monika pa sta se med svojim bivanjem v Sloveniji naučili tudi kar nekaj slovenskih besed. Obisk je bil lepa izkušnja za oboje – otroci so preko igre dobili prve izkušnje medkul­turne vzgoje, študentki pa sta začutili utrip slovenskega vrtca in izvedeli tudi nekaj o organi­zaciji predšolskega izobraževal­nega sistema pri nas. Vsem sku­paj nam je bilo kar malce hudo, ko je prišel čas kosila in smo se morali raziti. Upamo, da se bosta odzvali povabilu, da nas bosta med bivanjem v Sloveniji obiskali še kdaj. Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, enota Želvica Škratovo čutno popotovanje v Rosiki Letos nas je na oktobrsko jesensko delavnico povabil škrat Nagaja. Zaklenil je vhod v vrtec, poiskati smo morali vstopnice, v garderobi smo se morali sezuti in sleči. Nato nas je povabil na njegovo čutno popotovanje po vrtcu. Najprej po stopnicah v spo­dnjo garderobo, kjer nas je ča­kala ogromna pajkova mreža, ki jo je bilo treba premagati. Otro­kom je bilo lažje kot staršem. Vendar so vsi uspešno premaga­li oviro. A kaj, ko se je pred njimi pojavila gora razmetanih blazin, ki so preprečevale mirno hojo. Zibali, prekucevali, stopali smo v prazno. Ko smo to premagali, pa nas je škrat peljal po stopni­cah navzgor. Tokrat nisi mogel stopati na posamezno stopnico, ampak si stopnice moral pre­plezati po drseči blazini. Kako je bilo težko! Pa vendar je vsak poskus spremljal vesel smeh otrok in staršev. Ko si prema­gal blazino, si prispel v poseben prostor, kjer si lahko užival bos v različnih materialih, ki so te božali, bodli, gladili, bili hrapa­vi, nežni, lahko si jih prehodil ali tipal. Najpogumnejši so se vanje ulegli. Ko si se odpočil, si moral iti čez ozek prehod, ki so ga predstavljali ovalna blazina in šest miz, polnih presene­čenj. Zanimivo, a kaj, ko si mo­ral pot premagati s plazenjem. Otrokom v zabavo, staršem v strašen izziv. Najprej so opa­zovali, nato pa spodbujali drug drugega. Vsem, ki so se odločili, način, je postalo zabavno. Kar so se zmogli plaziti pod mizo da poskusijo prečiti sobo na tak je najpomembneje – tudi starši in skozi ovalno blazino. Kdor je pot premagal, ga je v naslednji sobi čakala masaža z žogicami ob mirni glasbi in disko krogli. Nekateri so uživali v tem, drugi pa so prehodili še nekaj krogov škratovega čutnega popotova­nja. Za nagrado so se lahko po­sladkali s kokicami. Ob odhodu domov je vse pri­sotne čakalo še eno škratovo presenečenje: skril in pomešal je vse čevlje med seboj. Odziv staršev in otrok je bil zanimiv in vzpodbuden. Prav vsi so vidno uživali, bili sprošče­ni in pripravljeni premagovati gibalne izzive. Nekateri izmed njih so bili res zahtevni, vendar smo si dokazali, da preko zaba­ve z gibanjem vse zmoremo. Vzgojiteljice iz enote Rosika »Navihančki« izdelali gasilsko vozilo Vse dejavnosti, povezane z gasilstvom, so bile to vse razčistili, smo začeli z risanjem grba za naše vozilo. povod za izdelavo gasilskega vozila. Sprva otroci Dogovorili smo se, da bomo niso mislili, da se bodo lahko z njim tudi vozili. Ko grb zbirali na način likovnega pa jim je Jure razložil, kaj za vozilo potrebujemo, da natečaja. Pri tem natečaju so so­bi se res lahko peljali, so bili otroci takoj za akcijo. delovali naši otroci in otroci iz skupine Škratki. Ko smo zbrali Izdelali smo načrt, kaj bo kdo kartona, pvc-cevi, barve in lepi-vse risbe, smo začeli z izborom prinesel oz. povprašal starše la nam jo je uspelo izdelati in najlepšega grba. Vsak otrok je za pomoč pri izvedbi te nalo-pritrditi na ogrodje vozila. Tako imel možnost glasovanja s po­ge. Otroci so naslednji dan že je vozilo počasi začelo dobivati laganjem krogcev pred grb, ki začeli prinašati stvari, za katera obliko in prva vožnja z njim je mu je bil najbolj všeč. Zmagal je so obljubili, da jih bodo prinesli. pokazala, da se bomo z njim res grb z največ krogci in zmagal je Nekaj je bilo uporabnih, nekaj lahko vozili. Nadaljevali smo z grb, ki je imel največ značilno­pa smo jih uporabili pri ustvar-ustvarjanjem dodatkov na njem. sti našega vrtca Barjanček – fi­janju in igri. Ko so otroci zasli-Otroci so ugotovili, da vozilo guro barjančka, hiško, Barje in šali prvo brnenje, so še bolj z potrebuje tudi grb in kako se bo gozd. Otroci so bili z izborom zanimanjem pričakovali nada-imenovalo naše prostovoljno zadovoljni in so zmagovalcu ljevanje. Povezava žic med seboj gasilsko društvo. Otroci so v en tudi zaploskali. Tako smo lahko je pripomogla, da smo zagledali glas dejali: »Barjanček.« Ideja je vozilo dokonča li z vsemi dodat­prve lučke in zvok sirene. Ko je bila zelo dobra. Pred risanjem ki, napisi, ustreznimi barvnimi Jure pripomogel, da so stvari grba smo se z otroki pogovorili dodatki. Vzporedno z našo de­delovale, so bili na vrsti otroci: tudi o značilnostih Barja in ži-javnostjo pa so otroci iz skupi­začeli so žagati les in vrtati prve vljenja na koliščih ter njihovih ne Škratkov ustvarili gasilski luknje. Otroci so imeli možnost, ljudeh. Skozi pogovor so otroci dom. Ker smo želeli gasilsko da so lahko delali s pravim spoznali še, zakaj se naš vrtec vozilo in gasilski dom odpre­orodjem. Ko je vozilo dobilo imenuje Barjanček. Pogovorili ti na slavnosten način, smo se Strokovni delavci in otroci smo smo jo uspešno izpeljali s šte-z otroki skupine Navihančki z ohišje, smo začeli razmišljati o smo se tudi, kakšne značilnosti odločili, da bomo v Barjanč-stopili skupaj in pripravili ga-vilnim obiskom in dobičkom. Darijo in Juretom izdelovanju cisterne. S pomočjo imajo različni grbi in ko smo ku pripravili gasilsko veselico. silsko veselico v Barjančku, ki Gasilski pozdrav: »Na pomoč!« Jesen v Župnijskem vrtcu V Župnijskem vrtcu na Vrhniki je jesen vsako Jerneja, ki nam je povedala tudi skrivnost … Če vam jo povemo, leto obarvana zelo jesensko, saj otroci skupaj z obljubite, da ne boste povedali vzgojiteljicami raziskujejo, spoznavajo in uživajo v nikomur. Kako se speče kruh v naravi, ki jo je prekrila jesenska odeja. krušni peči. Preden so se otroci odpeljali s kmetije in pomahali V začetku oktobra so otroci jiteljicami raziskali hlev, kjer so v slovo, jim je še lovec predstavil iz skupin Kapljice in Zvončki molzli kravo Lisko, opazovali, svoj poklic in jim pokazal nekaj ter Lune in Sončki izvedli kako telički pijejo mleko, ter živali. tedenjado; teden je namenjen božali zajčke. Ker je bilo kobili Otroci iz skupine Zvezd so v otrokom iz dveh skupin, da se v njenem hlevu dolgčas, je otro-oktobru spoznavali živali, zato še bolj povežeta skozi igro. kom ponudila potep po polju. so se vzgojiteljice dogovorile, Vsako leto ima v oktobru pri nas Tako so otroci dobili priložnost, da bodo nekatere živali spo­pomembno mesto sv. Frančišek, da so lahko jahali konja. Seveda znali tudi v živo. Živalski vrt na ki je otrokom zgled prijaznega pa niso dobili te priložnosti le Vrzdencu jim je to omogočil, odnosa do vse narave. Zato so otroci, temveč tudi vzgojitelji-zato so se odpravili tja, da bi si nas v tem mesecu obiskale ek-ce. Ker kmetije ni brez traktorja, od blizu pogledali najrazličnej­sotične živali, ki jih je s seboj vožnje na prikolici ter košnje še živali. Ker smo že novembra, pripeljala mag. Nika Leben iz s koso, nam je gospod Frenk vam lahko povemo nekaj tudi Društva ljubiteljev eksotičnih omogočil tudi to. Ko je naš za ta mesec, saj je tudi ta me-tudi tradicionalen slovenski vrtca zbrali in s skupnimi moč-Tako smo z novembrom začeli živali Bioexo. Ker nam je bilo naporen dan, poln aktivnosti, sec še vedno »jesenski mesec«. zajtrk. Ob tem prav posebnem ni zapeli to prečudovito pesem. tudi ta projekt, ki bo potekal vreme naklonjeno, smo izpeljali prešel v noč, smo se prvi večer Skupine iz celotnega vrtca, od prazniku, saj letos poteka dese-Več o tem, kako nam je to uspe-vse leto. V tem projektu bodo prvi tradicionalni oviratlon za pogreli še ob kresu. Drugi večer, najmlajših, ki se še plazijo po ta obletnica medenega zajtrka, lo, vam bomo sporočili v nasle-sodelovale družine naših otrok, družine otrok. ko je bilo dovolj temno, smo tleh in imajo pleničke, do naj-nas je Čebelarska zveza pova-dnjem mesecu. in sicer je njihova naloga, da si Kot vsako leto so tudi letos skupaj z otroki odšli ven na lov starejših, ki so si spremenili ime bila, da bi ob tem posebnem V letošnjem šolskem letu smo vzamejo čas za svojo družino, otroci iz skupine Iskre in Pla-za palčkom (škrati). Da pot ni skupine iz Zvezdice v Zvezde dogodku pomagali ustvariti se odločili, da bo naše vodilo razmislijo, kaj jim v življenju meni (4 do 5 let) za tri dni odšli bila tako strašna, smo s seboj (saj so najstarejši in največji v najštevilčnejši pevski zbor, ki skozi vse leto enako temi pasto-veliko pomeni, kdaj so najsreč­na zimovanje na kmetijo Davča vzeli svetilke. »Pižama party« je vrtcu), so se zbrali v Beli dvora-bo usklajen kot čebelja družina. ralnega leta, in to je radost v lju-nejši, ali jim pri tem pomaga vr­v Četeni ravni. Tam jih je kmet obvezna dejavnost na počitni-ni in si z navdušenjem ogledali Vsem bo zapel dobro znano in bezni. Vsi katoliški vrtci v Slo-tec in skupaj izdelajo izdelek, ki Frenk (kot so ga klicali otroci) cah kljub napornemu delu na lutkovno predstavo Zajčkov priljubljeno pesem Čebelar An-veniji bomo tako poglobljeno bo razstavljen v avli vrtca in ga popeljal po kmetiji in okoliških kmetiji. In še to, najpomemb-zvonček, ki nam jo je predstavil sambla Lojzeta Slaka, in sicer odkrivali radost, ljubezen in po-bodo lahko videli tudi preostali poteh in jim razkazal prečudo-neje za konec: da nismo bili Teater Jesenice. vsak na svoji lokaciji, a ob istem vezanost med seboj, med druži-obiskovalci vrtca. vit kraj. Otroci so skupaj z vzgo-lačni, je za nas poskrbela gospa V novembru pride na vrsto času. Tako se bomo vsi otroci iz nami in med vrtcem in družino. Katja Novak Kostanjeve igre V podaljšanem bivanju kostanj. Pečen kostanj je bil leta 2008 udeležuje tudi ekipa z tri, vendar lahko rečemo, da odličen in lepa popotnica v je-naše šole. so zmagovalci vsi, ki so se teka smo v četrtek, 27. 10., senske počitnice.V soboto, 29. oktobra, smo v udeležili in ga uspešno končali, pred jesenskimi počitni- Aktiv OPB v OŠ Antona lepem jesenskem vremenu na vsak po svojih najboljših močeh. cami pripravili kostanje- Martina Slomška Vrhnika štart pospremili 72 učencev od Vsak učenec je domov odnesel ve igre. 1. do 9. razreda. Mlajši od 1. do medaljo, majico in štartno šte-Na igrišču in v okolici šole smo Ljubljanski maraton5. razreda so tekli na promocij-vilko s svojim imenom, kar bo postavili deset postaj z različni- Zadnji oktobrski vikend je že skem teku (600 in 1600 m), na vsem lep spomin, za marsikoga mi igrami in različno tematiko, vrsto let rezerviran za Ljubljan-katerem ni glavni namen tek-pa tudi vzpodbuda in motiva­vse igre pa so “dišale” po jeseni. ski maraton, ki letos praznuje movanje, ampak le, da otroci cija za nadaljnje ukvarjanje s Imeli smo veliko štafetnih in svojo 20. obletnico. Leta 1996 začutijo tekaško atmosfero, da športom. elementarnih iger, igre z nara-se ga je udeležilo 673 tekačev, se za tek navdušijo ali da jim Velika zahvala je namenjena voslovno tematiko in še in še. na letošnjo 21. izvedbo pa se samo ostane v lepem spomi-staršem, ki svoje otroke pri-Vreme nam je bilo precej naklo-je prijavilo rekordnih 27.850 nu. Učenci od 6. do 9. razreda peljejo v Ljubljano in jim tako njeno, tako da so vsi učenci, ki tekaških navdušencev od pred-so imeli pravo tekmovanje na omogočijo sodelovanje na naj­obiskujejo podaljšano bivanje, šolskih “ lumpijev” do vrhunskih 2000 m dolgi progi, kjer so se že lepšem in največjem športnore­zelo uživali. Ko pa so otroci za-atletov. Temu dogodku lahko potekali pravi boji za čim bolj-kreativnem dogodku v Sloveniji. ključili z igrami, je še posebno upravičeno rečemo slovenski šo uvrstitev. Na zmagovalnem zadišalo, saj se je tedaj že pekel tekaški praznik, ki se ga se že od odru je sicer prostora le za prve Slomškova ekipa učiteljev UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Upam, da z veseljem prebirate Upokojenski kotiček, saj se trudimo, da bi vam napisali o vsem, kar počnemo v društvu. Veseli smo vaših odzivov, ko se oglasite v dru­štveni pisarni ali po telefonu in prispevate še kakšno idejo, ki jo poskušamo potem uresničiti. V jesensko-zimskem času vam ponujamo zdra­vstvena predavanja. Eno takih je bilo o osteopo­rozi, ki je bilo zelo dobro obiskano. Z veseljem lahko zapišemo, da se število pevcev v pevskem zboru povečuje. Če vas zborovsko petje privlači, vas vabimo, da se jim pridružite. Ker se neizbežno približuje novo leto, že izde­lujemo novoletne voščilnice ob petkih dopoldne. Popoldanska delavnica bo 28. novembra. Nato je treba pripraviti 410 darilc za starejše in odpreti ravno toliko vrat ter poklepetati. To je lepo po­slanstvo, ki polni in bogati naše prostovoljke in prostovoljce, zato vas obiščejo vedno polni dobre volje. Že 8. decembra bomo obiskali Dom upokojen­cev na Vrhniki s kratkim kulturnim programom in darilci. Vsako leto nas varovanci doma in ose­bje lepo sprejmejo. V četrtek, 15. decembra, pa se bomo poveselili v Bistri. Edina težava je prostor, saj je dovolj pro­stora le za 70 ljudi. Preostale dejavnosti, o katerih smo vas seznani­li v prejšnjem kotičku, pa potekajo po programih. Če pa želite informacije, se oglasite v društvu. Uradne ure so ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00. Ob ponedeljkih NI uradnih ur! Ostanite zdravi in v gibanju do naslednjič! Za UO: Elica Brelih Marta Markovič, Verd, Vrhnika (1923) Elizabeta Molk, Petkovškova, Vrhnika (1924) Stanko Seljak, Gabrče, Vrhnika (1926) Stana Topolovec, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Ljudmila Selman, Metoda Mikuža, Ljubljana (1926) Lucija Kogovšek, Tičnica, Vrhnika (1931) Franc Petrovčič, Stara Vrhnika (1931) Andrej Treven, Partizanski tabor (1931) Julijana Janež, Verd, Vrhnika (1936) Andrej Grom, Pavšičeva ul., Vrhnika (1936) Franc Kovačič, Drenov Grič, Vrhnika (1936) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. UPOKOJENSKI KOTIČEK Barjani od Mengša do Rašice Za naš prvi novembrski pohod nam je vodnica Sonja izbrala Grebensko pot od Mengša do Rašice. Kljub deževnemu vremenu se je 32 dobro razpoloženih pohodnikov, opremljenih z dežniki in pelerinami, podalo na pot. Prehodili smo gozdnat greben med Mengeško kočo in Planinskim domom Rašiške čete pod vrhom Staneta Kosca na Rašici. Po gozdnih poteh, z nekaj spusti in vzponi, smo morali hoditi previdno, saj je mokro listje pod našimi nogami od nas terjalo precej pazljivosti. Na višje ležečih predelih smo prečkali že rahlo zasnežene dele gozda. Med potjo so našo pozornost pritegnile kraške vrtače, raznovrstne gobe in še vrsto lepot, ki jih narava nudi v dežju. Le za panoramo z razglednega stolpa smo bili v oblačnem vremenu prikrajšani. Pohod smo zaključili v Rašici. Besedilo: Dragica in Andrej VerbičFotografija: Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni v Čičariji Skoraj popolna skupina Zimzelenov se je odpe­ljala proti Obrovu. Po obveznem okrepčilu v Ko­zini smo se odpeljali skozi vas Golac do izhodišča pohoda v vasici Zagrad. Po lepi, lahko vzpenjajoči se gozdni poti smo se povzpeli na Malo Plešivico (953 m), kjer smo se razgledali po razgibani oko­lici. Pogled nam je segal tja do Koprskega zaliva in Učke, v smeri zahoda pa smo skoraj čisto blizu zagledali že večkrat osvojeni Slavnik. Po spustu do prelaza Velika vrata (761 m), kjer Sončki na Novaški gori nad Rakitno Zdelo se je, da smo meglo tokrat pripeljali s se­boj, saj je lebdela nad gladino jezera na Rakitni. S hojo smo začeli ob jezeru, šli čez mokrišča, ob gozdnem robu, mimo rimskega miljnika. Infor­mativne table za Učno pot so nas spremljale do Avšnika z ostanki rimskega obrambnega stolpa in zapornega zidu, po katerem smo se dvignili na stezo mimo Jerebičje skale, prečili cesto Ra­kitna–Cerknica in se usmerili na Novaško goro. Grebenska pot, posuta z listjem in iglicami, nas je vodila do roba gozda in se med grmi spustila na travno pobočje severozahodnega predela gore – do gozdne poti proti vasi Novaki, kjer smo kre­nili levo. Čez zaraščajoči predel visokih trav smo smo si privoščili kratek počitek in okrepčilo, se nas je večina odpravila še na sosednji vrh Velika Plešivica (908 m). Od tam smo se spustili nazaj na sedlo ter se odpravili po cesti proti Golcu, kjer so nas čakali preostali člani skupine in avtobus. Veseli, da smo na pohodu spoznavali za nas bolj odmaknjeni del Slovenije, smo se v Obrovu usta­vili še na dobrem pasulju in kozarcu pijače. Po po­stanku smo se polni zanimivih vtisov odpravili proti domu. Zahvaljujemo se tudi slavljenkama Marinki in Barbari ter našemu »meteorologu« Milanu za odločitev in lep pohod. Zapis: Jana Kenk prišli nazaj v gozd v smeri 940 m visokega vrha Krimšček ter se ustavili pod jamo Jaslice. Pod ste­zo nad vasjo Zabočevo pa je jama Irhovica. Megla se je gostila, da so bila križišča vsa ena­ka, ko sem iskala znane poti. V Zagabrnicah smo ugotovili, da je od nekdanje Brinarjeve jelke, mu­tanta bele jelke, ostal samo štor in nekaj vejevja. Hodili smo po jugozahodnem delu Novaške gore, gledali za gobami in ogledovali visoka drevesa, jaz pa sem se razveselila svetlobe, ki je začela pronicati skozi krošnje in smo spet prečili cesto Rakitna–Cerknica. Asfalt nam ni ugajal, zato smo se umaknili na staro jamborno cesto in se po njej vrnili na učno pot ob gozdnem robu ter ob pre­hodu čez mokrišča opazili vrbo rakito, po kateri ima kraj ime. Do avtobusa smo prišli ravno, ko je začelo deževati. Oddahnili smo se, le za las je šlo brez dežnikov. Marija Dolinar Svizci smo spoznavali Vrhniko Naš četrtek, namenjen pohodom, se je oktobra pokazal v oblakih, dežju in hladu. Močan razlog za spremembo načrta, po katerem bi se morali povzpeti na najvišji vrh Banjške planote, Lašček. Zato smo se, opremljeni z dežniki in dežnimi pla­šči, odpravili na pohod po Vrhniki. Začeli smo s Cankarjevo Vrhniko. Obiskali smo enajsto šolo pod mostom, kjer nam je vodnica z odlomkom iz pisateljeve črtice pričarala njegovo navdušenje nad lovom na kapeljne in dogodek, ko je skoraj utonil v valovih Ljubljanice, če ga ne bi rešil Jur­cev hlapec. Na poti proti Klancu smo se ustavili tudi pri spomeniku. V Cankarjevi spominski hiši smo slišali marsikatero novost o življenju njegove družine, za katero vemo, da je živela nadvse tež­ko. Dandanes bi temu rekli, da je bila globoko na socialnem dnu, kar je Ivana Cankarja zaznamo­valo za vse življenje. Kljub zapletenemu in precej boemskemu življenju pa je bil nadvse plodovit Barjani na Sabotinu Barjani smo se spet zbrali pred OŠ Ivana Can­karja, da bi se odpeljali na pohod. Oblakov avto­bus nas je popeljal do vznožja čudovitega Sabo­tina, kamor smo bili tudi namenjeni. Za začetek nas je pot vodila po kolesarski poti, pri hidroelek­trarni pa smo zagrizli v kar strmo pobočje. Nekaj časa smo hodili po široki in lepo narejeni mulatje­ri, kasneje pa se je pot še bolj postavila pokonci. Malo pod vrhom smo si ogledali oficirski štab z vsem udobjem, ki so si ga privoščili – tudi kopal­nico. Nad tem pa so vojaški rovi, skozi katere smo pisatelj. Do svoje prezgodnje smrti pri dvain­štiridesetih letih je napisal bogato zbirko pesmi, črtic, novel, romanov in dram. Vrhničani smo lahko upravičeno ponosni, da smo imeli takega velikana. Pod dežniki smo se napotili proti cerkvi sv. Pa­vla. V portalu vhodnih vrat je namreč vzidana plošča z imenom Paulus, ki naj bi bila ostanek groba neke premožne italske družine, ki je živela na tleh zdajšnje Vrhnike pred več kot dva tisoč leti. Na pokopališču smo obiskali še grob Cankar­jeve matere. Nato pa nas je čakal dogodek dneva, obisk najnovejše pridobitve na področju kulture na Vrhniki v Kulturnem centru. V njegovem pri­tličju so septembra odprli muzej, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Vse je pred­stavljeno na tako zanimiv način, da razstava terja več obiskov. Vsem prebivalcem Vrhnike in dru­gim ogled toplo priporočamo! Zunaj je še vedno deževalo, ko smo končali z našim »pohodom«. Še prej pa smo zapeli naši Ivanki, ki je tiste dni dočakala 80 let. Vse najboljše, Ivanka! Rada Pišler se povzpeli do doma na Sabotinu. Od doma se nam je po kakšnih petnajstih minutah odprl po­gled z vrha na obe strani: na levi strani Sveta gora ali Skalnica, na desni pa Brda. Ne smem pozabiti še na čudovit ruj, ki nas je spremljal vso pot in je v jesenskem soncu žarel kot razbeljen ogenj. Po malici in ogledu lepo urejenih ruševin cer­kvice sv. Valentina smo se spustili v dolino, kjer nas je že čakal avtobus. Tudi tokrat smo imeli sla­vljenca, ki je poskrbel, da smo obnovili izgubljeno energijo. Vse najboljše, Janko, Milan tebi pa hvala za odličen pohod in super vodenje. Besedilo: Zlata Kržmanc Sončki na Kranjski rebri Na prelazu Černivec (902 m) smo šli čez asfal­tno cesto na gozdno pot in po stezi navzgor levo med praprot in leskove grme, nizke smreke ter breze v zaraščajoča pobočja z ostanki izruvanih drevesnih štorov, ki šepetajo zgodbo o orkan­skem vetru, ki je tod pustošil v juliju 2008. Prešli smo gozdno mejo in se dvigali čez tra­ve mimo s travo obraslih kalov z vodo. Osamela drevesa iglavcev in listavcev so svobodno razpi­rala roke svojih vej in dihala veter, ki je občasno odkril oblačno zaveso nad belino Grintovcev, zlate macesne na Dleskovški planoti in Veliki vrh, da smo se naenkrat znašli pred gmoto skalovja Vrha Kašne planine ali Kačjega vrha (1435 m), se povzpeli na vrh in na drugi strani odkrili svet pa­šnikov Kašne planine z Raduho v daljavi, ki se je skozi borove veje sivo modro dvigovala v oblačno nebo. Razkropili smo se med šope trav, borovja in brusnic ter med občudovanjem strmin Rogatca in oblin gole Lepenatke prispeli do pastirske koče. Glasovi pohodnikov so se izgubljali v smeri Menine planine, ko smo zapuščali Kašno pla­nino in po gozdni cesti ubirali korake po jugo­vzhodnem pobočju Kranjske rebri ter se vrnili na prelaz Črnivec. V štirih urah nam je bilo dano ujeti veter in son­ce ter gledati modro nebo nad meglo po dolinah. V udobnem sedežu sem se prepustila brezvetrju avtobusa in prgišču zajetega sonca, ki je grel, grel, da sem komaj zaznala, kako se je proti Ljubljani nebo temnilo in narahlo nosilo dež v okna av­tobusa. Marija Dolinar, Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine ter ohranjanje narave, »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakolič-določeni v grafičnem načrtu št. 4.1. »Ureditvena situacija Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 14. seji 10. 11. – rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred narav-be objektov na katastrskem načrtu«. – nivo pritličja«. 2016 sprejel nimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, 11. člen – pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko III. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE ODLOK – program opremljanja stavbnih zemljišč, (1) V območju OPPN je skladno s prostorskimi možnost­ o spremembah in dopolnitvah odloka o – druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. 7. člen mi dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v občinskih cestah in drugih javnih prometnih (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti. površinah v Občini Vrhnika 2. člen enotami urejanja prostora) (2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki (1) Območje OPPN je dostopno z Idrijske ceste (LZ so opredeljeni v pogojih glede priključevanja objektov na 1. člen (1) S tem odlokom se načrtuje gradnja objekta za po-466022) po obstoječi dovozni cesti (LK 466571). gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. trebe stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji, dnev-(2) Na zahodni strani območja bo urejena nova dovozna (3) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezah- V Odloku o občinskih cestah in drugih javnih prome-nim varstvom in medgeneracijskim središčem, objekta z cesta. tevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu tnih površinah v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 415/14) oskrbovanimi stanovanji, ureditev zunanjih in prometnih (3) Območje bo s predvideno pozidavo in ureditvami ali varovanem območju, mora investitor vložiti zahtevo za se v prvem odstavku 36. člena pred ''da'' doda ''Z namenom''. površin ter izgradnja dovozne ceste. okoljsko in prostorsko sanirano. izdajo soglasja pri pristojnem organu. (2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, (4) V območju bo urejena javna obvodna zelena površina Drugi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi: pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in ze-z javno pešpotjo. 12. člen ''Gradnja, postavljanje in rekonstrukcija objektov in naprav lenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, (5) Izvedeni bodo protipoplavni ukrepi, ki bodo izbolj-(pogoji za oblikovanje objektov) ter sajenje živih mej v varovalnem pasu občinske ceste, so komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. šali poplavno varnost na bližnjem območju. dovoljeni le s soglasjem upravljalca občinskih cest. Nasipa-(6) Ureditve v območju OPPN so zasnovane tako, da (1) Skupni pogoji za oblikovanje objektov so: vanje materiala, s katerim bi se višina terena ob cesti izena-3. člen omogočajo navezavo predvidenih gradenj na širše obmo-- oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata čila ali dvignila nad nivo cestnega telesa je prepovedano.'' (sestavni deli OPPN) čje. biti za vse objekte v prostorskih enotah P2 in P3 uskla­ (7) Predvideni posegi ne bodo imeli obremenilnih vpli-jena; Četrti odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi: (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in vov na obstoječo rabo prostora in ne bodo predstavljali - oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo pro­''Upravljavec občinskih cest in izvajalec rednega vzdrže­ grafični del. bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno pro-gramsko raznolikost. vanja občinskih cest v roku šestih (6) mesecev po izdaji (2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: metno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem (2) Prostorski enoti P2 in P3: soglasja preverita pravilnost izvedenih del v varovalnem 1. Načrt namenske rabe prostora - izsek iz OPN M območju. Predvidena gradnja ne bo vplivala na podobo Fasade predvidenih objektov (1 in 2) morajo biti zasno­pasu občinske ceste.'' 1:1000 krajine. vane enotno in sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja pro-(8) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni materiali. Daljše fasade naj bodo členjene. Streha je lahko Sedmi in osmi odstavek 36. člena se črtata. stora M 1:2500 iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi dvokapnica ali ravna, zaključena s parapetnim vencem. 3. Načrt območja z načrtom parcelacije enotami urejanja prostora«. Lahko je pohodna in ozelenjena. Deseti odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:' 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN M ''Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v 1:1000 8. člen 13. člen varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v naspro­3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M (dopustni posegi na območju OPPN) (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) tju s soglasjem upravljavca občinskih cest gradi, postavlja 1:50 0 in rekonstruira objekte in naprave ter zasadi živo mejo.'' 3.3. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zako-Skladno z določili tega odloka so na območju OPPN do-(1) Za izvedbo zunanjih ureditev v prostorskih enotah ličbe objektov na katastrskem načrtu M 1:1000 pustni naslednji posegi: P1, P2 in P3 mora biti ob pripravi projektne dokumentacije 2. člen 3.4. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zako-– sanacija in priprava stavbnega zemljišča; za gradbeno dovoljenje izdelan načrt krajinske arhitekture. ličbe objektov na geodetskem načrtu M – gradnja novih objektov; (2) V načrtu krajinske arhitekture morajo biti upoštevni Tretja točka drugega odstavka 44. člena se spremeni 1:50 0 – gradnja prometne, komunalne, energetske in druge go-naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin: tako, da se glasi: 3.5. Površine, namenjene javnemu dobru na katastrskem spodarske infrastrukture; - v prostorskih enotah P1, P2 in P3 je potrebno zagotoviti ''Na cestnem svetu občinske ceste: načrtu M 1:1000 – urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin; minimalno 40 % odprtih bivalnih površin; – ovirati odtekanje vode; 3.6. Površine, namenjene javnemu dobru na geodetskem – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz 11. člena - ohraniti je treba večino obstoječih kvalitetnih visoko­ – postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, načrtu M 1:500 tega odloka. raslih dreves; trto, ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali 4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev - visoko in nizko kvalitetno vegetacijo (jelša, oreh, jesen, odlagati les, opeko, zemljo, drug odpadni ali drug ma­ prostorskih ureditev 9. člen javor, vrba, ipd.) vzdolž Hribskega potoka je treba ohra­terial ali predmete; 4.1. Ureditvena situacija – nivo pritličjaM 1:500 (namembnost objektov) niti in vzdrževati; – nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne napra­ 4.2. Ureditvena situacija – streha in prerezi M - invazivno vegetacijo na celotnem območju je treba od­ve, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa; 1:50 0 Prostorske enote P2, P3 in P4: straniti skladno s priporočili pristojnih inštitucij; – nasipati zemljišča, nameščati kakršne koli predmete z 4.3. Komunalna ureditev M 1:500 - CC-SI-11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene - zunanje površine morajo biti zasajene s funkcionalnim namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in 4.4. Prometno - tehnična situacija in idejna višinska regu-skupine (domovi za starejše osebe); drevjem in grmovnicami; varnega odvijanja prometa; lacija M 1:500 - CC-SI-12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (dvorane - v območju OPPN je treba zasaditi najmanj 5 dreves na – postavljati nagrobne plošče in druga spominska zna­ 4.5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred za družabne prireditve); hektar; menja; naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih - CC-SI-11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi sta-- povozne in manipulacijske površine ter peš poti morajo – odvajati odplake in druge tekočine; poti M 1:1000 novanji. biti asfaltirane ali tlakovane ter primerno osvetljene; – puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obce­ 4.6. Etapnost gradnje in prikaz objektom pripadajočih ze- - mikrourbana oprema posamezne prostorske enote stnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali; mljiških parcel M 1:1000 10. člen mora biti enotno oblikovana; – namerno zažigati travo, les, druge odpadne in druge (zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) - odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od pod­gorljive snovi.'' 4. člen zemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,0 m; (priloge OPPN) Prostorska enota P1: - dopustna je postavitev ograj; Osmi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi: (1) V prostorski enoti P1 je predvidena gradnja dovozne - ograja naj bo žična, ozelenjena z živo mejo ali popenjav­''Z globo 2.000 eurov se kaznuje izvajalec rednega vzdr- Priloge OPPN so: ceste, parkirišč in parka. kami; ževanja občinskih cest, ki ravna v nasprotju s petim od­– izvleček iz strateškega prostorskega akta, (2) Dovozna cesta za osebna in dostavna vozila ter in-- višina ograje namenjene fizičnem varovanju je lahko stavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo – prikaz stanja prostora, tervencijo se bo na zahodni strani navezovala na obstoječo največ 2,00 m; 1.000 evrov.'' – strokovne podlage, dovozno cesto do proizvodnega obrata Pekarne Vrhnika. - vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, (3) Parkirišča za osebna vozila so urejena vzdolž nove oviranim ljudem. 3. člen – obrazložitev in utemeljitev OPPN, dovozne ceste. (3) Prostorska enota P1: – program opremljanja stavbnih zemljišč, (4) V sklopu parka je potrebno izvesti protipoplavne - vozne površine so predvidene v asfaltni izvedbi; V tretjem odstavku 47. člena se nadomesti ''za več kot za – povzetek za javnost. ukrepe vključno z zadrževalnikom. - hodnik za pešce se lahko izvede tudi z betonskimi tla­30 minut'' z ''za več kot 60 minut.'' kovci oz. drugimi trajnimi materiali; 5. člen Prostorska enota P2: - obcestni prostor bo zatravljen; 4. člen (izdelovalec OPPN) (5) V prostorski enoti P2 je predvidena gradnja novega - zasaditev z drevjem in grmovnicami je predvidena na objekta (objekt 1) za potrebe stanovalcev z demenco in so-južni strani ceste; V prvem odstavku 48. člena se nadomesti ''o izdanih do-OPPN je izdelal City studio, d.o.o., Zemljemerska 12, rodnimi stanji, dnevnim varstvom in medgeneracijskim - ohraniti je treba večino obstoječih kvalitetnih visoko­voljenjih '' z ''o izdanem dovoljenju.'' Ljubljana, pod številko projekta CS 1187-14 v januarju 2016 središčem. raslih dreves; in dopolnil v juniju 2016. (6) Objekt 1 bo v 2. nadstropju povezan z obstoječim - na južni strani je treba izvesti parkovno ureditev s spre­ 5. člen Domom upokojencev z zaprtim mostovžem. V 2. nadstro-hajalnimi potmi, ploščadmi in mikrourbano opremo; pju je predvidena povezava med objektoma 1 in 2. - kljub temu, da bosta interni park za potrebe stano-Ta odlok se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš ča- II. OBMOČJE OPPN (7) Na jugo-zahodni, jugo-vzhodni in južni strani objek-valcev z demenco in sorodnimi stanji in park ločena sopis in zaične veljati peti dan po objavi. ta 1 je na nivoju pritličja zasnovana lesena dvignjena spre-z ograjo, morata delovati povezano in izgledati kot za­ 6. člen hajalna ploščad. ključena celota; Številka: 007-2/2016 (6-08) (območje OPPN) (8) Dopustna je postavitev ograj. Območje objekta 1 in - sprehajalne poti je potrebno zasnovati krožno in brez Datum: 10. 11. 2016 internega parka je potrebno ograditi. slepih iztekov, Ž U PAN (1) OPPN obsega površine med obstoječim Domom - dopustna je izvedba otroškega igrišča. OBČINE VRHNIKA upokojencev Vrhnika, dovozno cesto do proizvodnega Prostorska enota P3: (4) Prostorska enota P2: Stojan Jakin, l. r. kompleksa Pekarne Vrhnika in Hribskim potokom. (9) V prostorski enoti P3 je predvidena gradnja novega - za potrebe stanovalcev z demenco in sorodnimi sta­ (2) Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi par-objekta (objekt 2) z oskrbovanimi nji je treba na zahodni strani objekta 1 izvesti interni celnimi številkami: stanovanji. ograjen park s sprehajalnimi potmi in mikrourbano Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem 2858/2 (del), 2864/3 (del), 1981/2 (del), 1980/1 (del), (10) Na vzhodni, severni in zahodni strani objekta 3 je opremo; načr tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 1980/2 (del), 1981/1 (del), 1982/1 (del), 1982/3 (del), 1983/1 predvidena gradnja teras. Dopustna je postavitev ograj. - interni park se bo navezoval na parkovno površino v (del), 1974/3 (del), 1973/3 (del), 1969/1 (del), 1966/1 (del), prostorski enoti P1; 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - 1972, 1963 (del), 1966/3 (del), 1970 (del), 1973/4, 1971 (del) Prostorska enota P4: - sprehajalne poti je potrebno zasnovati krožno in brez ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. in 1974/4, vsa v katastrski občini Vrhnika. (11) V prostorski enoti P4, na vzhodni strani lokalne do-slepih iztekov; 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 14. redni seji dne (3) Velikost območja OPPN je 13.842 m2 . vozne ceste do industrijskega obrata Pekarne Vrhnika (LK - površino na severo-vzhodni strani objekta 1 je treba 10. 11. 2016 sprejel (4) Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih 466571), je potrebno zgraditi jarek, ki bo služil kot protipo-intenzivno zazeleniti. enot: plavni ukrep za prestrezanje in odvajanje dela poplavnih (5) Prostorska enota P3: P1: površine, namenjene gradnji dovozne ceste, parki-vod v zadrževalnik, ki je predviden v prostorski enoti P1. - površine na vzhodni, zahodni in severni strani objekta rišč in ureditvi parka; 2 je treba intenzivno zazeleniti. ODLOK P2: površine, namenjene gradnji objekta za potrebe Prostorska enota C1: (6) Prostorska enota P4: o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji, dnevnim var-(12) V prostorski enoti C1 je predvidena izgradnja ce-- površine na vzhodni in zahodni strani načrtovanega Dom upokojencev Vrhnika stvom in medgeneracijskim središčem; stnega priključka dovozne ceste, ki se bo navezovala na jarka je treba zatraviti in vzdrževati. P3 površine, namenjene gradnji objekta z oskrbovanimi obstoječo lokalno dovozno cesto (LK 466571) do proizvo-(7) Prostorska enota C1: I. U VODNE DOLOČBE stanovanji; dnega obrata Pekarne Vrhnika. - cestni priključek je predviden v asfaltni izvedbi in pri­P4: površine namenjene gradnji jarka za prestrezanje in merno osvetljen. 1. člen odvajanje dela poplavnih vod; Prostorska enota C2: (8) Prostorska enota C2: (predmet odloka) C1: površine, namenjene gradnji cestnega priključka na (13) V prostorski enoti C2 je v križišču med Idrijsko ce-- na vzhodni strani obstoječega križišča med Idrijsko ce­obstoječo dovozno cesto do proizvodnega obrata Pekarne sto (LZ 466022) in lokalno dovozno cesto (LK 466571) po-sto (LZ 466022) in lokalno dovozno cesto (LK 466571) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni pro-Vrhnika; trebna postavitev talne hitrostne ovire ter rekonstrukcija je potrebna postavitev talne hitrostne ovire višine 0,15 storski načrt za Dom upokojencev Vrhnika (v nadaljnjem C2: površine obstoječe ceste s priključkom na Idrijsko križišča s spremembo prečnega naklona ceste v smeri proti m; besedilu: OPPN). cesto; vzhodu. Ureditev bo služila za prestrezanje in odvajanje - predvidena je rekonstrukcija križišča s spremembo (2) Ta odlok določa: Z1: površine, namenjene ureditvi zelenih površin in jav-dela poplavnih vod vodotoka Bela. prečnega naklona ceste v smeri proti vzhodu in poglo­– območje OPPN, ne pešpoti ob Hribskem potoku. bitev najvišjega dela travnika na jugo-vzhodni strani – arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostor-(5) Meja območja OPPN je analitično prikazana s koor-Prostorska enota Z1: križišča; skih ureditev, dinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Krue-(14) V prostorski enoti Z1 je predvidena ureditev zelenih - vozne površine in priključki so predvideni v asfaltni – načrt parcelacije, gerjevem koordinatnem sistemu. površin ob Hribskem potoku in javne pešpoti. Postavitev izvedbi in primerno osvetljeni; – etapnost izvedbe prostorske ureditve, (6) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov ograj ni dopustna. - obcestni prostor bo zatravljen. – rešitve in ukrepe za varovanje okolja in naravnih virov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.3 (15) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta (9) Prostorska enota Z1: - obstoječo visoko vegetacijo je potrebno ohraniti v čim večji možni meri; - obvodne površine ob Hribskem potoku je treba po po­trebi zazeleniti s funkcionalnim visokoraslim drevjem in grmovnicami; - predvidena je izvedba javne pešpoti, ki se navezuje na obstoječo pešpot na vzhodnem in zahodnem robu pro­storske enote; - pešpot bo potekala po utrjeni površini, mestoma lahko poteka dvignjeno na lesenih podstavkih; - dopustna je izvedba ploščadi in postavitev mikrourba­ne opreme. 14. člen (tlorisni gabariti) (1) Prostorska enota P2: - predvideni objekt (1) 14,20 m x 65,10 m z vmesnim zamikom 5,80 m - povezovalni mostovž 30,00 m x od 2,20 do 12,90 m (2) Prostorska enota P3: - predvideni objekt (2) 15,50 m x 48,00 m - stopnišče 5,50 m x 3,50 m - možna povezava med objektoma 1 in 2 14,20 m x 11,00 m (3) Odmik skrajnih točk objektov od predvidene dovo­zne ceste mora biti minimalno 4,00 m. (4) Tlorisni gabariti so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Uredi­tvena situacija – streha in prerezi«. 15. člen (višinski gabariti) (1) Prostorska enota P2: objekt (1) višina 14,50 m (2) Prostorska enota P3: objekt (2) višina 11,70 m (3) Višina objekta je določena z najvišjo točko slemena ali venca strehe najvišje etaže in se meri od kote pritličja objekta. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta ter izhode na streho. (4) Strehe so dvokapnice z naklonom 15°. Dopustna je tudi izvedba ravne strehe. (5) Nad vhodi v objekte je dopustno izvesti nadstrešnice. (6) Izven tlorisnih gabaritov predvidenih objektov lahko od prvega nadstropja višje segajo balkoni ali lože, globine največ 1,5 m. (7) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načr­tu št. 4.2 »Ureditvena situacija - streha in prerezi«. 16. člen (višinske kote terena) (1) Objekti bodo izvedeni na cca 0,5 m visokem nasipu. (2) Ureditev zunanjih površin v neposredni bližini objektov bo prilagojena razpoložljivemu prostoru in bo izvedena v dveh nivojih: ožji pas ob objektih je predviden na koti pritličja, preostala okolica pa na koti obstoječega terena. Nivoja bosta povezana med seboj s klančinami in stopnišči. (3) Severni del območja gradnje naj se uredi na koti 295,6 m n.v., južni pa na koti 295,5 m n.v. Na koti 295,5 m n.v. naj se uredi tudi teren med objektoma 1 in 2. (4) Zunanja ureditev bo prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest. (5) Višinska kota vhodov v objekte 1 in 2 je 296,00 m n.v. (6) Višinske kote terena so določene v grafičnem načr­tu št. 4.4 » Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«. 17. člen (zmogljivosti območja) (1) Zmogljivost območja: - površina prostorske enote P2: 4.042 m2 - BTP nad nivojem terena v prostorski enoti P2: d o 3.960 m2 - površina prostorske enote P3: 1.962 m2 - BTP nad nivojem terena v prostorski enoti P3: d o 2.335 m2 (2) Bruto tlorisna površina (BTP) objekta nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž objekta nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z ele­menti, kot so npr. parapeti, venci, ograje in niso pokrite. IV. NAČRT PARCELACIJE 18. člen (načrt parcelacije) (1) V območju OPPN so naslednje parcele in površine: - P1 – parcela, namenjena gradnji dovozne ceste, parki­rišč in ureditvi parka, ki meri 4.895 m2 in obsega ze­mljišča s parc. št.: 1980/1 (del), 1981/1 (del), 1982/1 (del), 1982/3 (del), 1983/1 (del), 1974/3 (del), 1973/3 (del), 1972 (del), 1970 (del), 1973/3 (del), 1973/4 (del), 1971 (del) in 1974/4 (del), vsa k.o. Vrhnika; - P2 – parcela, namenjena gradnji objekta za potrebe sta­novalcev z demenco in sorodnimi stanji, dnevnim var­stvom in medgeneracijskim središčem, ki meri 4.042 m2 in obsega zemljišča s parc. št.: 1983/1 (del), 1974/3 (del), 1973/3 (del), 1966/1 (del), 1972 (del) in 1970 (del), vsa k.o. Vrhnika; - P3 – parcela, namenjena gradnji objekta z oskrbovani­mi stanovanji, ki meri 1.962 m2 in obsega zemljišča s parc. št.: 1973/3 (del), 1969/1 (del) in 1972 (del), vsa k.o. Vrhnika; - P4 - parcela, namenjena gradnji jarka za prestrezanje in odvajanje dela poplavnih vod, ki meri 707 m2 in obsega zemljišča s parc. št.: 1980/1 (del), 1980/2 (del), 1981/2 (del) in 1981/1 (del), vsa k.o. Vrhnika; - C1 - površina cestnega priključka predvidene dovozne ceste na obstoječo dovozno cesto do proizvodnega obrata Pekarne Vrhnika, ki meri 94 m2 in obsega del zemljišča s parc. št.: 1980/2, k.o. Vrhnika; - C2 - površina obstoječe ceste s priključkom na Idrijsko cesto, ki meri 480 m2 in obsega zemljišča s parc. št.: 2858/2 (del), 2864/3 (del) in 1980/2 (del), vsa k.o. Vrh­nika; - Z1 – površina namenjena ureditvi zelenih površin in javne pešpoti ob Hribskem potoku, ki meri 1.662 m2 in obsega zemljišča s parc. št.: 1980/1 (del), 1981/1 (del), 1982/1 (del), 1982/3 (del), 1983/1 (del), 1974/3 (del), 1973/3 (del), 1963 (del), 1966/3 (del), 1970 (del), 1973/4 (del), 1971 (del) in 1974/4, vsa k.o. Vrhnika. (2) Mejne točke parcel, namenjenih gradnji objektov, so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem siste­mu. (3) Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcela­cije so določene v grafičnih načrtih št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«. 19. člen (površine, namenjene javnemu dobru) (1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo povr­šine prostorskih enot C1 in C2 ter skupaj merijo 574 m2 in obsegajo zemljišča s parc. št.: 2858/2 (del), 2864/3 (del), 1980/1 (del) in 1980/2 (del), vsa k.o. Vrhnika. (2) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru na katastrskem načrtu« in 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru na geodetskem načrtu«. 20. člen (površine območja javnega pomena) (1) Površine v prostorski enoti Z1, ki merijo skupaj 1.662 m2 in obsegajo zemljišča s parc. št. 1980/1, 1981/1 (del), 1982/1 (del), 1982/3 (del), 1983/1 (del), 1974/3 (del), 1963 (del), 1966/3 (del), 1970 (del), 1973/4 (del), 1971 (del), 1974/4 (del) in 1973/3 (del), vsa k.o. Vrhnika, predstavljajo obmo­čje javnega pomena in ostajajo v lasti investitorja. (2) Po izgradnji 1. etape je dopustno prenesti lastništvo javne pešpoti na Občino. (3) Območje Z1 mora ostati neograjeno. V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 21. člen (etapnost gradnje) (1) V območju OPPN je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energet­sko infrastrukturo dopustno izvajati etapno oz. fazno. (2) V 1. etapi (E1) je potrebno zgraditi dovozno cesto z vso pripadajočo komunalno, energetsko in prometno in­frastrukturo, parkirišča ob cesti ter izvesti protipoplavne ukrepe v prostorskih enotah P1, C2 in P4. Med protipo­plavne ukrepe sodi rekonstrukcija križišča z Idrijsko cesto, izvedba jarka za prestrezanje in odvajanje dela poplavnih vod ter ureditev retenzijskih površin ob Hribskem potoku. V 1. etapi (E1) je treba izvesti tudi javno pešpot v prostorski enoti Z1. (3) Gradnja objektov je predvidena v dveh etapah: - 2. etapo (E2) predstavlja gradnja objekta 1 v prostorski enoti P2, - 3. etapo (E3) predstavlja gradnja objekta 2 v prostorski enoti P3. (4) Gradnjo objekta 1 v 2. etapi je dopustno izvajati fazno: - v 1. fazi je predvidena izgradnja pritličja in 1. nadstropja, - v 2. fazi nadzidava objekta 1 (2. nadstropje), - v 3. fazi pa nadzidava objekta 1 (3. nadstropje in man­ sarda). (5) 1. etapo je treba izvesti pred vsemi ostalimi etapami. Izjemoma je dopustno 1. etapo izvajati sočasno s 1. fazo 2. etape, 2. etapo oz. 3. etapo. (6) 2. fazo 2. etape, 3. fazo 2. etape in 3. etapo je dopustno izvajati v poljubnem vrstnem redu oz. sočasno, pod pogo­jem, da je bila predhodno izvedena 1. etapa. (7) Etapnost gradnje je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.6 »Etapnost gradnje in prikaz objektom pripadajočih ze­mljiških parcel«. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJA­NJE KULTURNE DEDIŠČINE 22. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote kul­turne dediščine: - EŠD 844 Vrhnika – Arheološko najdišče Nauportus (arheološko najdišče), - EŠD 843 Vrhnika – Trško jedro (dediščina). (2) Na območjih registrirane kulturne dediščine ni do­voljeno odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine in posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadel varovane vrednote območja ter prepoznavne zna­čilnosti in materialno substanco. (3) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kul­turnega spomenika ali varstveno območje dediščine je po­trebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Do uveljavite varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturno­varstveno soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Vrhnika. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notra­nja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uniču­jejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. (4) Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostne­mu ohranjanju kulturne dediščine tudi v vplivnem obmo­čju kulturnega spomenika ali dediščine. (5) Objekte in območja kulturne dediščine je potreb­no varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. (6) 14 dni pred pričetkom gradbenih del je zaradi izved­be strokovnega konservatorskega nadzora potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana. (7) V primeru izjemnih odkritij, je treba lokacijo zavaro­vati s prvim varstvenim režimom, najdbe oziroma struk­ture pa ohraniti in situ; temu primerno je treba prilagoditi tudi izvedbeni načrt, tako da jih je mogoče ustrezno pred­staviti v novem okolju ali objektu. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 23. člen (splošno) Ureditveno območje OPPN ne posega v zavarovana območja, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja in njihova vplivna območja kot tudi ne v ekološko pomembna območja. 24. člen (varstvo vode in podzemne vode) (1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij. (2) Na južni strani prostorske enote Z1 teče površinski vodotok, Hribski potok, ki se po veljavni zakonodaji uvr­šča v vode 2. reda. Priobalno zemljišče sega 5 m od meje vodnega zemljišča. (3) Priobalno zemljišče leži delno v območju zelenih po­vršin ob vodotoku v prostorski enoti Z1. (4) Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemlji­šču širine 5 m od meje vodnega zemljišča niso dopustni, z izjemo objektov in posegov, ki so skladni s področno za­konodajo. Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka oz. parcelno mejo vodotoka. (5) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. (6) Posegi v vodotok niso dopustni, v kolikor bi imeli le­-ti za posledico zmanjševanje ali spreminjanje pretočnega profi la oziroma zmanjševanje pretočne prevodnosti. (7) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture. (8) V projektu za pridobitev vodnega soglasja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na po­plavno varnost območja, na sam objekt in okolje. (9) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne var­nostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi tran­sporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih ne­varnih snovi. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. 25. člen (varstvo pred poplavami) (1) Območje ob Hribskem potoku se delno uvršča v ob­močje preostale poplavne nevarnosti (Q500) ter delno v območje male poplavne nevarnosti pri Q100 let. Jugovzho­dni del območja OPPN se ob Hribskem potoku uvršča v območje globin .0.50m (pri pretoku Q100). (2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati »Hidrolo­ško-hidravlično študijo s predlogom ukrepov za obmo­čje Občinskega prostorskega načrta za področje Občine Vrhnika – dopolnitev«, št. načrta IV-18/2010, 67/2010, ki jo je izdelalo PUH podjetje za urejanje hudournikov, s.p. ter Študijo za izvedbo protipoplavnih ukrepov za obmo­čje OPPN Dom upokojencev Vrhnika, št. proj. G88-FR/15, ki jo je septembra 2015 izdelalo podjetje IZVO-R d.o.o. iz Ljubljane. (3) Pri umestitvi objektov v prostor je potrebno ohraniti obstoječi vodni režim in sicer možnost prehoda poplavnih vod v smeri zahod – vzhod (Hribski potok) ter sočasno tudi sever – jug (Bela). V ta namen je potrebno zunanje površine načrtovanega kompleksa izvesti na nivoju, ki omogoča prehod poplavnih vod. Posegi v druge ureditve v prostoru (pas ob strugi, višina bregov, nasip, nivo in obli­kovanje terena) ob območju načrtovane gradnje niso do­pustni, saj se lahko z njihovim preoblikovanjem negativno vpliva na vodni režim. (4) Na zahodni strani predvidenih objektov je potrebno teren na levem bregu preoblikovati na način, ki bo zagota­vljal dodatnih 500 m3 zadrževalne kapacitete. Dopustno je oblikovanje stalno omočenega vodnega telesa s pripadajo­čim vodnim habitatom oz. travniških (parkovnih) površin, na katerih je potrebno zagotovili akumulacijo poplavnih vod. (5) Na severo-zahodnem delu obravnavanega območja na križišču z Idrijsko cesto je potrebno z namenom preu­smeritve dela poplavnih vod stran od urbaniziranih obmo­čij rekonstruirati križišče. Obstoječo dovozno cesto je tre­ba od križišča v smeri proti jugu v dolžini 44 m znižati na koto 297,7 – 297,8 m n.m. Prečni naklon je treba oblikovati s padcem proti vzhodu. Na Idrijski cesti je potrebno izvesti hitrostno oviro višine cca. 15 cm, ki bo dodatno zajezevala in preusmerjala vode proti jugu. (6) Na vzhodni strani obstoječe dovozne ceste je treba izvesti jarek globine 0,8 m. Jarek bo speljan na območje zadrževanja visokih vod. Na območju križišča in hitrostne ovire je predvideno tudi delno znižanje najvišjega dela travnika na koto 297,65 m n.m. (7) V cestnem nasipu predvidene dovozne ceste C1 je treba izvesti dva prepusta. Skrajno zahodno je na jarku predviden prepust fi 100 cm, na območju najnižjega terena oz. poljubno glede na bodočo ureditev območja nad cesto, pa je predvidena premostitev širine 3,0 m in višine 1,0 m. (8) V fazi načrtovanja zunanje ureditve je priporočljivo, da se vzdolž zahodnega roba platoja Doma upokojencev predvidi izvedbo manjšega meteornega jarka globine 30 cm, ki bo zbiral padavinske vode iz zaledja in jih odvajal vzdolž platoja proti Hribskemu potoku. (9) V projektu za pridobitev vodnega soglasja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani in dokazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vo­dni režim, na poplavno varnost območja, na sam objekt in okolje nasploh. 26. člen (varstvo narave) (1) Zavod za varstvo narave RS ni podal usmeritev za varovanje evidentiranih enot naravne dediščine. (2) V prostorski enoti Z1 vzdolž Hribskega potoka je predvidena ureditev zelenih površin. (3) V času gradnje in obratovanja objektov je treba upo­števati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja. 27. člen (varstvo zraka) (1) Obstoječi in predvideni objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. (2) Prezračevanje objektov se izvede naravno ali prisil­no. Zajem zraka za prisilno prezračevanje se predvidi uma­knjeno od obodnih cest. Odvod dimnih plinov se predvidi nad strehami objektov. (3) V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vla­ženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter pre­prečiti raznos materiala z gradbišča. 28. člen (varstvo pred hrupom) (1) V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, ki je predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom. (2) V času intenzivnih gradbenih del je treba izvajati me­ritve hrupa. V primeru preseganja dovoljenih ravni je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe. 29. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) V območju OPPN je treba prevzemna mesta za ko­munalne odpadke umestiti izven javnih površin na dovolj veliki in primerno utrjeni površini, da omogoča dostop standardnih smetarskih vozil. Po možnosti naj bo dostop možen ves dan. (2) Zbirno mesto za odpadke mora biti urejeno na funk­cionalnih površinah ali v objektu. (3) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komu­nalnih odpadkov. (4) Zadrževanje, zbiranje ali odlaganje odpadkov izven na za to določenih mestih je prepovedano. (5) Upravitelj objekta oziroma prostora mora pred izda­jo uporabnega dovoljenja skleniti pogodbo s Komunalnim podjetjem Vrhnika o številu in velikosti zabojnikov za lo­čeno zbiranje odpadkov in odvozu. (6) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komu­nalne odpadke za novogradnjo in zbiralnice ločenih od­padkov je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.3 »Komunalna ureditev« in 4.4. »Prometno – tehnična situacija in idejna višinska regulacija«. 30. člen (učinkovita raba energije v stavbah) (1) V predvidenih objektih je treba najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo zagotoviti z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije ali s priključitvijo na naprave za pridobivanje toplote ali hladu iz obnovljivih virov zunaj stavbe. (2) Na strehah predvidenih objektov je dopustna name­stitev sončnih zbiralnikov ali sončnih celic (fotovoltaika) za potrebe sončne elektrarne. (3) Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je do­pustna uporaba deževnice, ki naj bo zbrana v ustreznem zadrževalniku. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAR­STVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 31. člen (splošno) (1) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno v skla­du s cono potresne ogroženosti. (2) Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. (3) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: - pogoje za varen umik ljudi in premoženja; - odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov; - prometne površine za intervencijska vozila; - vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. (4) Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji po­žarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za objekte, za kate­re študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata za­snove požarne varnosti. 32. člen (hidrantno omrežje) Požarna zaščita predvidenih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hid ra ntov. 33. člen (intervencijske poti in površine) (1) Do vseh predvidenih objektov je treba zagotoviti dostop intervencijskih gasilskih vozil skladno z veljavno področno zakonodajo. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti utrjene za osni pritisk 10 t. Najmanjši zunanji radij obračanja je 10,50 m. (2) Dovoz gasilskih in drugih intervencijskih vozil je z Idrijske ceste. (3) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo. (4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. (5) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugi­mi nesrečami so določeni v grafičnem načrtu št. 4.5. »Pri­kaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred narav­nimi in drugimi nesrečami ter načrt intervencijskih poti«. IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 34. člen (splošni pogoji za prometno urejanje) (1) Vsi predvideni objekti morajo imeti zagotovljen do­voz do javne ceste. (2) Obračanje vozil oziroma manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na parceli, namenjeni gra­dnji objekta, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javne ceste. (3) Glavni dostopi do objektov, primarne površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti mo­rajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi. (4) Na parceli namenjeni gradnji predvidenih objektov je treba zagotoviti zadostne parkirne površine za zaposlene in obiskovalce. (5) Vse prometne površine morajo biti načrtovane v skladu z veljavnimi predpisi. 35. člen (motorni promet) (1) Območje OPPN se na severni strani preko obstoječih priključkov navezuje na obstoječe prometno omrežje – lo­kalno zbirno Idrijsko cesto (LZ 466022). (2) Izvede se nova dovozna cesta, ki bo potekala na zaho­dni strani območja in se bo navezala na lokalno dovozno cesto (LK 466571). (3) Prečni profi l dovozne ceste: - bankina 1 x 0,50 m - hodnik za pešce 1 x 1,60 m - parkirišče 1 x 5,00 m - varovalni pas 1 x 1,00 m - vozišče 2 x 2,75 m = 5,50 m - varovalni pas 1 x 1,00 m - parkirišče 1 x 5,00 m - bankina 1 x 0,75 m (4) Prometne površine in cestna priključka je treba opre­miti s predpisano vertikalno in talno prometno signaliza­cijo. (5) Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča in ho­dnikov za pešce je treba ustrezno urediti s prečnimi in vzdolžnimi skloni ter preko vtočnih jaškov in lovilca olj v meteorni kanal, ki bo navezan na obstoječo meteorno kanalizacijo. (6) Odvodnjavanje iz objektov in utrjenih površin na parcelah namenjenih za gradnjo je potrebno urediti tako, da meteorne in druge vode ne bodo pritekale na cestišče ali na njej zastajale, prav tako predvidena ureditev ne sme ovirati odtekanje vode s ceste. (7) Prometno omrežje je razvidno iz grafičnega načrta št. 4.4 »Prometno - tehnična situacija in idejna višinska regulacija«. 36. člen (mirujoči promet) (1) Parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce so pred­videna na odprtih utrjenih površinah. (2) Pri novogradnjah je treba pri izračunu potrebnih parkirnih mest za osebna vozila upoštevati naslednje nor­mative: - 1 parkirno mesto na 5 postelj za dom za ostarele; - 1 parkirno mesto na 50 m2 na 5 sedežev za dvorano, - 0,8 parkirnega mesta na stanovanje + 1 PM za kratko­ trajno ustavljanje. (3) Najmanj 5 % parkirnih mest za dom za ostarele in 20 % parkirnih mest za varovana stanovanja mora biti name­njenih vozilom funkcionalno oviranih ljudi. Imeti morajo dimenzije 3,00 x 5,00 m. (4) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,50 x 5,00 m. (5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. (6) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različ­nimi dejavnostmi je treba upoštevati največje potrebe po istočasnem parkiranju. (7) Površine za mirujoči promet, načrtovane v varoval­nem pasu (LK 466571), morajo biti od ceste fizično ločene s cestnimi robniki z minimalnim odmikom 1 m od parcele ceste. 37. člen (kolesarski in peš promet) (1) Kolesarski promet bo potekal po vozišču dovozne ceste. (2) Ob dovozni cesti je treba izvesti hodnik za pešce ši­rine 1,60 m. (3) Ob Hribskem potoku se uredi sprehajalna pot z na­vezavo na obstoječo pešpot na vzhodni in zahodni strani območja. 38. člen (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomuni­kacijsko urejanje) (1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, ener­getske in telekomunikacijske infrastrukture so: - objekti morajo biti priključeni na obstoječe in pred­videno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev bo izvedena po pogojih posameznih upravljavcev vodov; - praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javno dostopnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih ko­munalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav; - v primeru, da potek infrastrukture ni po v javnih po­vršinah, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem ze­mljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost; - gradnja naprav in objektov mora potekati usklajeno; - dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora; - dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; - obstoječe vode v območju je dopustno obnavljati, do­grajevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s pro­storskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov. (2) Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacij­skih vodov in naprav je razviden iz grafičnega načrta št. 4.3. »Komunalna ureditev«. 39. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN je kanalizacija objektov zasnova­na v ločenem sistemu. (2) Obstoječi kanal A je treba prestaviti tako, da bo od predvidenega objekta oddaljen vsaj 3,00 m. (3) Komunalne odpadne vode iz objektov se bodo preko interne kanalizacije za komunalne odpadne vode priklju­čevale na prestavljen kanal A. (4) Padavinske vode iz objektov in utrjenih površin se bodo preko interne kanalizacije padavinske vode iztekale v vodotok Hribski potok. Padavinske vode iz strehe objekta bodo speljane preko peskolovov. Pred iztokom v vodotok je potrebno predvideti centralne lovilce olja. (5) Padavinske vode je potrebno voditi v Hribski potok v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in pogoji upra­vljavca vodotoka. Hipne padavinske vode se pred iztokom v odprti vodotok Hribski potok v čim večji meri zadržuje na zemljišču preko zatravljenih površin, travnih plošč, za­drževalnih bazenov ali suhih zadrževalnikov. (6) Vsi kanali morajo biti vodotesni, zato je pri gradnji potrebno uporabiti materiale, ki to zagotavljajo. Za izgra­dnjo kanala se uporabijo PVC cevi vrste E, razreda trdnosti SN 8 (enoslojne) oziroma cevi, ki imajo identične karak­teristike. Revizijski jaški do globine 1,5 m so minimalne dimenzije fi 80 cm. Jaški, ki so globlji od 1,5 m, so minimal-ne dimenzije fi 100 cm. Vsi jaški morajo biti pokriti s po­krovi ustrezne nosilnosti in vedno dostopni za pregled in čiščenje kanalizacijskega sistema. Za vse objekte, za katere obstoji nevarnost preplavitve zaradi visoke vode v javnem kanalu, je potrebno predvideti ustrezno zaščito (povratno zaklopko). (7) Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priklju­čitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje, navedenim v veljavnih predpisih. (8) Križanja kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi, nor­mativi in pravilniki. Vsa križanja morajo biti izvedena v zaščitni cevi. Minimalni horizontalni odmik javnega ka­nalizacijskega voda od ostalih komunalnih vodov je 1,00 m. Minimalni horizontalni odmik kanala od temeljev objektov je 3,00 m. (9) Po končani gradnji je treba novozgrajeni kanal očistiti in pregledati s TV kamero ter izvesti preizkus vodotesnosti. (10) Vsa črpališča na javnem vodu morajo biti opre­mljena z GSM alarmno napravo, ki mora biti povezana z dežurnim centrom upravljavca. Tlačni vodi morajo biti projektirani tako, da ne pride do usedanja usedlin v cevi. (11) Nad kanalizacijskimi vodi niso dovoljeni gradbeni posegi, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunal­nih vodov. Prav tako nad javno kanalizacijo in v bližini le te ni dovoljena zasaditev dreves in grmovnic. (12) Investitor je dolžan upravljavcu kanalizacije dosta­viti projekt izvedenih del, geodetski posnetek, poročilo o preizkusu vodotesnosti, poročilo – ateste o ustreznosti vgrajenega materiala in poročilo o pregledu kanala s TV kamero. 40. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN je zgrajeno javno vodovodno omrežje. Javni vodovod PE O110 poteka v obstoječi dovo­zni cesti na zahodni strani obravnavanega območja. (2) Predvidena je gradnja internega vodovoda (priključ­ka) PE O110, ki bo potekal v predvideni dovozni cesti in se bo na zahodni strani navezoval na obstoječi javni vodovod. (3) Na začetku predvidenega internega vodovoda se postavi vodomerni jašek, izven vozne površine, v katerega se vgradi ustrezen kombiniran ali eno tokovni turbinski vodomer za meritev porabe pitne vode in porabe vode na hidrantnem omrežju. (4) Statični tlak na odjemnem mestu 297,26 m.n.v. (vo­domeru) bo od 4,3 do 5,34 bar. 295,59 m.n.v. (vodomeru) bo od 4,0 do 5,0 bar. (5) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja komunalnih vodov z ostalimi komu­nalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občinah Vrhnika, Log – Dragomer, Borovnica (april 2012). (6) Vodovod se skladno z navodili upravljavcev zgra­di v skupnem koridorju z drugimi komunalnimi vodi na ustreznih odmikih, ki jih določi upravljavec ter na globini temenskega kritja cevi vsaj 1,20 m. Od objektov mora biti oddaljen vsaj 5,00 m. (7) Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je treba zagotoviti primerno zaščito, križanje pa naj se izvede pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. (8) Pri projektiranju je treba upoštevati že zgrajeno vo­dovodno omrežje. Projektant je dolžan preveriti obstoječe hišne priključke in jih pri projektiranju upoštevati. (9) Priključitev bo možna, ko bo investitor podal zah­tevek za priključitev in potrdilo o plačani obveznosti za priključitev na vodovodno omrežje. Priključek izvede upravljavec vodovoda – JP KPV, d.o.o. (10) Nad vodovodom niso dovoljeni nobeni gradbeni posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov. V primeru gradnje na mestu vodovoda, se mora ta prestaviti na stroške investitorja. (11) V načrtu priključitve mora biti razviden postopek izdelave priključitve na javno vodovodno omrežje, da ne pride do prekinitve z vodooskrbo na obstoječem vodovo­dnem omrežju. (12) Pred izvedbo priključka si mora investitor zaradi možnih križanj priključka pridobiti soglasje upravljavcev komunalnih vodov ter vseh lastnikov zemljišč po katerih bo potekal priključek. (13) Vodomer, ustrezne dimenzije, ki ga določi projek­tant glede na potrebno porabo vode, se vgradi v zunanji talni jašek ustreznih dimenzij v skladu s Pravilnikom o teh­nični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občinah Vrhnika, Log – Dragomer, Borovni­ca (april 2012). Jašek mora biti pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran. Pred vodomerom se vgradi lovilec nesnage, za vodomerom pa nepovratni ventil. Jašek mora imeti urejen odtok odvečne vode v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja. (14) Vodovodno instalacijo v objektu izvrši za ta dela po­oblaščeni izvajalec, ki tudi jamči za kvaliteto opravljenega dela. Novo položeno instalacijo je potrebno preizkusiti na predpisan tlak, opraviti dezinfekcijo ter predložiti ateste. (15) Za pridobitev soglasja h gradnji je vlogi potrebno priložiti projekt skupaj z detajli morebitnega križanja. (16) Upravljavec vodovoda ima pravico, da odkloni iz­vedbo priključka, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji. (17) Nadzor nad izvedbo priključka izvaja upravljavec vodovoda. (18) Vso nastalo škodo z izvedbo priključka krije inve­stitor. 41. člen (plinovodno omrežje) (1) Obstoječi plinovod PE100 d225 100 mbar poteka v telesu Idrijske ceste, plinovod PE100 d110 100 mbar pa poteka po vzhodu zemlj. parc. št. 1966/1, k.o. Vrhnika, od plinovoda PE100 d225 100 do obstoječe kotlovnice. (2) Objekti na območju OPPN so lahko za potrebe ogre­vanja in pripravo sanitarne tople vode priključeni na pli­novodno omrežje. (3) Predvidena je gradnja novega plinovoda PE fi 63, ki bo potekal v predvideni cesti in se bo navezoval na obstoječi plinovod fi 160, ki poteka po zemlj. parc. št. 2864/3, k.o. Vrhnika. (4) Plinovod se na podlagi navodil upravljavcev zgradi v skupnem koridorju z drugimi komunalnimi vodi na ustre­znih odmikih od predvidenih in obstoječih komunalnih vodov in objektov ter na globini temenskega kritja cevi vsaj 1,00 m. (5) Za potrebe objektov se izvede plinovod PE 63. Pri­ključek za posamezni objekt se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo dimenzije DN 50 v omarici na fasadi. Pri projektiranju plinskega priključka je potrebno upoštevati področne normative in tehnične predpise. 42. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Južni in vzhodni rob območja OPPN segata v varo­valni pas srednje-napetostnega zemeljskega voda, ki pove­zuje obstoječi transformatorski postaji TP Vrhnika Dom starostnikov in TP Vrhnika Žito. (2) Objekti na območju OPPN morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje. Napajani bodo preko obstoječe TP Vrhnika Dom starostnikov in sicer za objekt 1 ni predvi­denega novega priključka, saj se bo navezoval na obstoječe merilno mesto Doma upokojencev št. 3011846. Za objekt 2 je potrebno zgraditi nov nizkonapetostni vod iz TP Vrh­nika Dom starostnikov, katero je potrebno ustrezno pre­delati in zamenjati obstoječ transformator moči 400 kVA z novim moči 630 kVA. (3) Nov nizkonapetostni vod se izvede z zemeljskim ka­blom ustreznega preseka, ki se ga na celotni trasi uvleče v cevi kabelske kanalizacije, izvedene s PVC cevmi min. premera 160 mm in vmesnimi tipskimi kabelskimi jaški ustreznih dimenzij, opremljenimi s povoznimi pokrovi min. dimenzij 600 x 600 mm ustrezne nosilnosti, ki se jih zgradi na izrazitih lomih trase in pod priključno omarico. Kabelska trasa za nove NN povezave za objekt 1 in 2 je predvidena ob trasi obstoječega SN voda na vzhodni strani novopredvidenih objektov. Izvede se priklop na obstoječi NN vod za obstoječi objekt Doma upokojencev. Nov NN izvod iz transformatorske postaje TP Vrhnika Dom sta­rostnikov je predviden ob obstoječi NN trasi obstoječega Doma upokojencev. (4) Po severni strani objekta 2 je predvidena nova SN ele­ktro kabelska kanalizacija za potrebe SN zemeljskih vodov za potrebe SN napajanja nove transformatorske postaje za območje VR_1700, ki ni predmet OPPN. Vključitev nove TP (ki ni predmet OPPN), v distribucijsko omrežje se za­gotovi z vzankanjem le te v bližini 20 kV (SN) zemeljskega voda ustreznega preseka, ki poteka po zemljišču parc. št. 1966/1, k.o. Vrhnika. Vključitev se izvede preko SN zemelj­skega voda minimalnega prereza A 150 mm2 . (5) SN vključitvene kabelske vode, ki bodo potekali pod povoznimi površinami in bodo namenjeni za vključitev nove TP v elektrodistribucijsko omrežje, je treba uvleči v kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (6) Pred izdelavo posameznih dokumentacij za pridobi­tev gradbenega dovoljenja za priključitev novih objektov in pred izdajo gradbenega dovoljenja, mora investitor prido­ biti soglasje za priključitev. 43. člen (telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) (1) Predvidene objekte na območju OPPN je dopustno priključiti na elektronska komunikacijska omrežja pod po­goji upravljavcev teh omrežij. Na severni in vzhodni strani novopredvidenih objektov je predvidena trasa novih TK vodov, ki bo potekala po TK kabelski kanalizaciji ob trasi SN in NN vodov. (2) Zagotoviti je potrebno ustrezne odmiki med posa­meznimi instalacijami SN, NN, TK in ostalih vodov. (3) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati tra­se obstoječega TK omrežja in pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. 44. člen (razsvetljava območja) (1) Najbližja obstoječa javna razsvetljava se nahaja na Idrijski cesti in na dovozni cesti k Pekarni Vrhnika. Ker je sedanja napeljava javne razsvetljave na Idrijski cesti in od­cepu proti Pekarni vezana na prižigališče na Ul. 6. maja, je obremenjenost in obseg napeljave iz tega mesta preveliko, da bi lahko dodatno še vezali oz. širili novo napeljavo javne razsvetljave. (2) Vse povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine v območju OPPN morajo biti razsvetljene s siste­mom interne zunanje razsvetljave. (3) V pločnik predvidene dovozne ceste je treba vgradi­ti cevno kanalizacijo za potrebe izvedbe interne zunanje razsvetljave. Kandelabri naj bodo nizki, višine med 4,00 in 5,00 m z ustreznimi svetilkami. X. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 45. člen (program opremljanja stavbnih zemljišč) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero ko­munalnega prispevka, ki so: obračunsko območje komu­nalne opreme, skupni in obračunski stroški komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za izračun komunalnega prispevka. (2) Navedene podlage so podrobneje prikazane v Pro­gramu opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Pro­gram opremljanja), katerega je pod številko projekta 60 iz­delalo podjetje Structura d.o.o. in je na vpogled na sedežu Občine Vrhnika. 46. člen (komunalna oprema) Program opremljanja določa, da gradnja nove komu­nalne opreme ni potrebna, saj iz določil predmetnega OPPN izhaja, da je območje v celoti komunalno opremlje­no. 47. člen (obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme) (1) Obračunsko območje obsega območje OPPN Dom upokojencev Vrhnika oziroma ureditvene enote P1, P2 in P3. (2) Obračunsko območje se skladno z določili vsakokrat veljavnega programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika, upošteva kot komunalno opre­mljeno. 48. člen (skupni in obračunski stroški komunalne opreme) Skupni in obračunski stroški izgradnje nove komunalne opreme znašajo 0 EUR. 49. člen (preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere) (1) Predvidena komunalna oprema: - preračun za enoto mere se ne izvede. (2) Obstoječa komunalna oprema: - investitorju, ki bo gradil na območju OPPN, se bo ob predložitvi projekta za izdajo gradbenega dovoljenja, odmeril komunalni prispevek za priključitev na ob­stoječo komunalno opremo, skladno z vsakokrat ve­ljavnimi predpisi o odmeri komunalnega prispevka za obstoječo – že zgrajeno komunalno opremo. 50. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) (1) Razmerje med merilom parcele namenjene gradnji - Dp in merilom NTP objekta – Dt je enako razmerju, do­ločenim z določbami veljavnega odloka o programu opre­mljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika. (2) Faktor dejavnosti se za gradnjo posamezne vrste stavbe določi skladno z določbami vsakokrat veljavnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za ob­močje občine Vrhnika. (3) Etapnost gradnje komunalne opreme s tem odlokom ni predvidena, saj nove komunalne opreme ni potrebno graditi. 51. člen (izračun komunalnega prispevka) Občina izvede obračun komunalnega prispevka skla­dno z vsakokrat veljavnim programom opremljanja stavb­nih zemljišč za območje celotne občine Vrhnika. 52. člen (odmera komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se plača v enkratnem (celotnem) znesku. 53. člen (pogodba o opremljanju) Sklenitev pogodbe o opremljanju ni predvidena, saj se gradnja nove komunalne opreme ne izvaja. XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 54. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna odstopanja tlorisnih gabaritov objektov: - tlorisni gabariti stavb lahko odstopajo od +1,00 m do -3,00 m. - ne glede na določene tlorisne gabarite, je dopustno iz­vesti balkone, lože in nadstrešnice, ki ne smejo prese­gati širine 1,50 m. (2) Dopustna odstopanja višinskih gabaritov objektov: - od +1,00 m do – 6,00 m lahko odstopajo višinski gaba­riti vseh predvidenih objektov. (3) Dopustna odstopanja višinskih kot pritličij objektov in terena: - od + 0,50 m do -0,50 m lahko odstopajo višinske kote pritličij objektov in terena. (4) Dopustna je izvedba kleti, skladno s pogoji geoteh­ničnega elaborata. (5) Izjemoma so dopustne spremembe prometnih ure­ditev in tras posameznih komunalnih vodov, objektov, naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in raci­onalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi. (6) Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru. (7) Dopustne so spremembe zunanje ureditve na podla­gi celovite arhitekturne rešitve. (8) Dopustna je izvedba dovozne ceste in predvidenih pešpoti na stebrih. (9) Dopustna so odstopanja točk obodne parcelacije in zakoličbene točke objektov, skladno s spremembami mej parcel in v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov. (10) V objektu 2 je dopustno izvesti dodatne oddelke za potrebe oskrbovancev Doma upokojencev. 55. člen (obveznosti investitorja in izvajalcev) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo ter za­radi zagotavljanja kakovosti bivalnega in delavnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci nasle­dnje obveznosti: - zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; - infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani; - v času gradnje novih objektov morajo zagotoviti nemo­teno delovanje sosednjih objektov in morajo sočasno z gradnjo novih objektov zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje sosednjih objektov; - zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodova­nih objektov, pripadajočih ureditev in naprav; - v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor; - promet v času gradnje morajo organizirati tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju; - v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hru­pom; - zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih od­padkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela. XII.USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN PO OJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 56. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi: - redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstruk­cije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit objek­tov in konstrukcijska zasnova stavb; - obnove fasadnega plašča objektov pod pogojem, da se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti; - postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN; - spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so do­pustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. XIII. KONČNE DOLOČBE 57. člen (vpogled OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku, pristojnem za urejanje prostora. 58. člen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 59. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-5/2014 (5-08) Vrhnika, dne 10. 11. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načr tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 14. redni seji dne 10.11.2016 sprejel ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji–Tojnice z mostom čez Ljubljanico I. U VODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni pro­storski načrt za izgradnjo povezovalne ceste Bajerji–Tojni­ce z mostom čez Ljubljanico (v nadaljevanju: OPPN). (2) Ta odlok določa: – območje OPPN, – krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, – načrt parcelacije, – etapnost izvedbe prostorske ureditve, – rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, – rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred narav­nimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, – pogoje glede urejanja prometne in komunalne, energet­ske ter telekomunikacijske infrastrukture, – druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. 2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, po­goje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev zelenih in utrjenih površin, površin za gradnjo prometne in komu­nalne, energetske ter telekomunikacijske infrastrukture. 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora - izsek iz OPN M 1:2500 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja pro­stora M 1:2500 3. Načrt območja z načrtom parcelacije 3.1 Katastrski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000 3.2 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000 3.3 Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zako­ličbe objektov na katastrskem načrtu M 1:1000 3.4 Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zako­ličbe objektov na geodetskem načrtu M 1:1000 4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev 4.1 Ureditvena situacija M 1:1000 4.2 Komunalna infrastruktura (1/2) M 1:500 4.3 Komunalna infrastruktura (2/2) M 1:500 4.4 Prometno tehnična situacija P1-P19 M 1:500 4.5 Prometno tehnična situacija P20-P52M 1:500 4.6 Normalni prečni profi li M 1:50 4.7 Vzdolžni profi l M 1:1000/100 4. člen (priloge OPPN) Priloge OPPN so: – izvleček iz strateškega prostorskega akta, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev OPPN, – povzetek za javnost. 5. člen (izdelovalec OPPN) OPPN je izdelal City studio, d. o. o., Zemljemerska 12, Ljubljana, pod številko projekta CS 1209-15 v aprilu 2016 in dopolnil v juliju 2016. II. OBMOČJE OPPN 6. člen (območje OPPN) (1) OPPN obsega površine na zahodni strani Bajerjev in del ceste Pot na Tojnice. Na južni strani poteka po obstoječi cesti mimo opekarne Verd, prečka reko Ljubljanico, kjer se naveže na obstoječo Pot na Tojnice, nadaljuje proti vzhodu in zaključi na obstoječem križišču. (2) Območje OPPN obsega dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 1865/1, *84/3, 967/8, 967/6, 2021/0, 1098/3, 967/1, 967/5, 1098/1,967/7, 1100 vsa v katastrski občini Verd in 2894/1, 2887/3, 2740/6, 2742/6, 2740/8, 2719/3, 2939/0, 2719/8, 2715/6, 2719/7, 2719/6, 2722/6, 2715/7, 2718/23, 2715/9, 2718/2, 2715/16, 2719/5, 2715/17, 2715/18, 2715/12, 2715/4, 2715/13, 2715/11, 2718/24, vsa v katastrski občini Vrhnika. (3) Velikost območja OPPN je 19.781 m2. (4) Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote: C1: površine, namenjene gradnji povezovalne ceste ob opekarni Verd - južni del in most čez Ljubljanico; C2: površine, namenjene gradnji povezovalne ceste Pot na Tojnice - vzhodni del; C3: površine namenjene gradnji intervencijske poti do območja pod mostoma; C4: površine namenjene gradnji poti za pešce in kolesarje ob objektih opekarne Verd. (5) Meja območja OPPN je analitično prikazana s koor­dinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Krue­gerjevem koordinatnem sistemu. (6) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakolič­be objektov na katastrskem načrtu«. III. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE 7. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sose­dnjimi enotami urejanja prostora) (1) Območje OPPN je dostopno po Cesti Pot na Tojnice (LC466091) in dovozni Cesti k opekarni (JP966601). (2) Obstoječi cesti sta slepo zaključeni. Ločuje ju reka Ljubljanica. (3) Na severozahodni strani ceste Pot na Tojnice je pred­videna širitev industrijske cone Tojnice. Na vzhodni strani Ceste k opekarni pa se nahaja območje Bajerjev, ki je na­menjeno razvoju turizma. (4) Predvidena cesta bo omogočila direktno povezavo med Verdom in obrtno-proizvodno-komunalno cono Toj­nice ter bo center Vrhnike in naselje Verd delno razbreme­nila tranzitnega prometa, še zlasti tovornih vozil. (5) V območju bodo urejene površine za pešce in ko­lesarje. (6) Predvideni posegi ne bodo imeli obremenilnih vpli­vov na obstoječo rabo prostora in ne bodo predstavljali bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno pro­metno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju. Predvidena gradnja ne bo vplivala na podobo krajine. Z izgradnjo ceste bo izboljšana poplavna varnost na bližnjem območju. (7) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«. 8. člen (dopustni posegi na območju OPPN) Skladno z določili tega odloka so na območju OPPN do­pustni naslednji posegi: – sanacija in priprava stavbnega zemljišča; – odstranitev ali prestavitev obstoječih objektov in na­prav; – gradnja prometne, komunalne energetske in druge go­spodarske infrastrukture; – gradnja protihrupnega nasipa oz. ograje; – gradnja opornih zidov, kamnitih zložb in podobnih opornih konstrukcij; – gradnja nadomestne transformatorske postaje; – urejanje brežin, zelenih in utrjenih zunanjih površin; – redna in investicijska vzdrževalna dela; – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz 10. člena tega odloka. 9. člen (opis rešitev načrtovanih objektov in površin) Prostorska enota C1 (1) V prostorski enoti C1 je predvidena gradnja dvosmer­ne povezovalne ceste s površinami za pešce in kolesarje, protihrupnega nasipa oz. ograje ter mostu čez Ljubljanico. Predvidena je tudi rušitev obstoječe transformatorske po­staje in gradnja nadomestne. Prostorska enota C2 (2) V prostorski enoti C2 je predvidena širitev obstoje­če ceste Pot na Tojnice, vključno s površinami za pešce in kolesarje. Zaradi širitve ceste je potrebno prestaviti obsto­ječi jarek, ki poteka na severovzhodni strani ceste Pot na Tojnice. Prostorska enota C3 (3) V prostorski enoti C3 je predvidena gradnja inter­vencijske poti do območja pod mostoma, ki bo služila za potrebe intervencije in vzdrževanja mostov. Prostorska enota C4 (4) V prostorski enoti C4 je vzdolž objektov opekarne predvidena gradnja mešane površine za pešce in kolesarje. (5) Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«. Namembnost prostora: (6) Prostorske enote C1, C2, C3 in C4 so namenjene ureditvam prometne in druge gospodarske javne infra­strukture (površine za cesto s pripadajočimi pločniki in kolesarskimi stezami, priključki cest ter vsa pripadajoča javna infrastruktura). Prometna zasnova (7) Predvidena trasa ceste poteka deloma po že obsto­ječi Poti na Tojnice LC466091, za katero se predvidi re­konstrukcija celotne voziščne konstrukcije in razširitev. Drugi del trase poteka od JP966601 (Cesta k opekarni) do LC466091 v smeri jug–sever. Vzporedno z AC A1 0652 Brezovica–Vrhnika bo cesta potekala čez Ljubljanico pre­ko premostitvenega objekta. Dolžina predvidene trase je cca. 998 m. (8) Na južnem delu ceste do mostu se izvede rekon­strukcija obstoječe Ceste k opekarni. Cesta bo dvosmerna z obojestransko bankino. Površina za pešce in kolesarje bo potekala ločeno in sicer po trasi obstoječe ceste vzdolž obstoječih objektov. (9) Na delu, kjer ni obstoječe ceste, se predvidi dvo­smerna cesta, s površino za kolesarje vzdolž Ljubljanice in površino za pešce in kolesarje na severni strani ter oboje­stransko bankino. (10) Na vzhodnem delu se izvede rekonstrukcija obsto­ječe Ceste Pot na Tojnice. Cesta bo dvosmerna s površino za kolesarje vzdolž Ljubljanice in površino za pešce in kole­sarje na severni strani ter obojestransko bankino. (11) Intervencijska pot se izvede kot dvosmerna, z obo­jestransko koritnico in bermo. Most čez Ljubljanico: (12) Most čez Ljubljanico je zasnovan kot jeklena ločna konstrukcija z natezno vezjo. Prekladna voziščna plošča bo sovprežne jekleno-betonske izvedbe. Na lok bo obešena s poševnimi jeklenimi vešalkami. Most bo slonel na obre­žnih AB opornikih. Jekleni lok bo imel dolžino 56,0 m in višino 9,5 m. Osni razpon objekta je 56,0 m, skupna širina objekta pa 13,9 m. Protihrupni nasip: (13) Na jugovzhodni strani prostorske enote C1 je pred­videna gradnja protihrupnega nasipa oz. ograje višine 2,0 m, ki se intenzivno zazeleni. Ob vznožju nasipa je potrebno predvideti jarek oz. koritnico za odvajanje zalednih voda. Transformatorska postaja: (14) Nova transformatorska postaja bo montažna kabel­ska dimenzij 4 x 4 m in višine 2 m. (15) Zasnova predvidenih ureditev je razvidna iz grafič­nih načrtov št. 4.1 »Ureditvena situacija«, 4.4 »Prometno tehnična situacija P1-P19« in 4.5 »Prometno tehnična si­tuacija P20-P52«. 10. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Skladno s prostorskimi možnostmi je dopustna gra­dnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljav­no zakonodajo in podzakonskimi akti. (2) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezah­tevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu ali varovanem območju, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu. 11. člen (pogoji in usmerit ve za projektiranje in gradnjo prometnega omrežja) Ceste (1) Normalni prečni profil je določen glede na vrsto ce­ste, prometno obremenitev in predvideno računsko hitrost. (2) Normalni prečni profil povezovalne ceste na južnem delu prostorske enote C1 (do mostu) - NPP1 bankina 1,00 m vozni pas 3,00 m vozni pas 3,00 m bankina 1,00 m celotna širina cestnega telesa 8,00 m (3) Normalni prečni profil povezovalne ceste na sever­nem delu prostorske enote C1 (južno in severno od mostu) - NPP3 bankina0,50 m površina za pešce in kolesarje 2,70 m vozni pas 3,00 m vozni pas 3,00 m kolesarska steza 2,00 m bankina0,50 m celotna širina cestnega telesa 11,70 m (4) Normalni prečni profil povezovalne ceste v prostor­ski enoti C2 - NPP5 bankina0,50 m površina za pešce in kolesarje 2,70 m vozni pas 3,00 m vozni pas 3,00 m kolesarski pas 1,25 m bankina0,50 m celotna širina cestnega telesa 10,95 m (5) Normalni prečni profi l intervencijske poti v prostor­ski enoti C3 - NPP2 berma 0,50 m koritnica 0,50 m vozni pas 2,00 m vozni pas 2,00 m koritnica 0,50 m berma 0,50 m celotna širina cestnega telesa 6,00 m (6) Normalni prečni profil površine za pešce in kolesarje v prostorski enoti C4 - NPP4 bankina0,50 m mešana površina 3,50 m bankina 0,50 m celotna širina cestnega telesa 4,50 m (7) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno pred­videti ukrepe proti zaslepljevanju voznikov na avtocesti zaradi nasproti vozečih vozil na povezovalni cesti. Površine za pešce in kolesarje (8) Predvidi se ureditev kolesarske steze, kot del predvi­denega sistema kolesarskih poti. (9) Kolesarska steza in kolesarski pas bosta potekala po vzhodni oz. južni strani ceste od mostu do obstoječega kri­žišča na vzhodni strani Poti na Tojnice. Širina kolesarske steze je 2,0 m, širina kolesarskega pasu pa 1,25 m. (10) Na zahodni oz. severni strani je predvidena izvedba mešane površine za pešce in kolesarje. Širina mešane po­vršine za pešce in kolesarje je 2,7 m. (11) Kolesarska steza in mešana površina za pešce in kolesarje bosta od vozišča ločena z dvignjenim robnikom. (12) Vzdolž objektov opekarne do Bajerjev se rekonstru­ira obstoječa cesta. Predvidi se mešana površina za pešce in kolesarje širine 3,5 m. Peš in kolesarska pot bo služila tudi dostopu lokalnih prebivalcev do bivalnih objektov. (13) Na jugozahodni strani mostu čez Ljubljanico se predvidi navezava na obstoječo pešpot. Prehodi za pešce in kolesarje (14) Izvesti je potrebno šest prehodov za pešce oz. kole­sarje, in sicer: na južni strani mostu, na mestu priključka na intervencijsko pot, na predvidenem priključku za industrij­sko cono Tojnice 1 ter trije prehodi v obstoječem križišču na vzhodni strani Poti na Tojnice. (15) Prehodi za pešce in kolesarje morajo biti locirani na ustrezno pregledni lokaciji in izvedeni v skladu z določili veljavne področne zakonodaje. Na mestu prehoda za pešce oz. kolesarje morajo biti obojestransko izvedene ustrezne površine za pešce – pločnik in spuščen robnik pločnika. Navezave na obstoječe ceste (16) Povezovalna cesta se navezuje na južni strani na Ce­sto k opekarni, na vzhodni strani pa na obstoječe križišče na cesti Pot na Tojnice. Priključki (17) Obstoječi priključki vzdolž Poti na Tojnice se z iz­jemo priključka za industrijsko cono Tojnice 1 ohranijo in izvedejo preko poglobljenih robnikov. Priključke je treba niveletno in situativno navezati na rekonstruirano traso povezovalne ceste. (18) Na novo se izvedejo trije priključki: priključek do objektov opekarne, priključek na intervencijsko pot in pri­ključek za industrijsko cono Tojnice 1. Križišča (19) Izvesti je treba rekonstrukcijo obstoječega trikrake­ga križišča na cesti Pot na Tojnice. Prometna signalizacija: (20) Prometne površine in cestni priključki morajo biti opremljeni s predpisano vertikalno in talno prometno si­gnalizacijo. (21) Zasnova predvidenih ureditev je razvidna iz grafič­nih načrtov št. 4.1 »Ureditvena situacija«, 4.4 »Prometno tehnična situacija P1-P19« in 4.5 »Prometno tehnična si­tuacija P20-P52«. 12. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih ureditev) Tlaki (1) Vozne površine in priključki se predvidijo v asfaltni izvedbi. (2) Površine za pešce in kolesarje se lahko izvedejo tudi z betonskimi tlakovci oz. drugimi trajnimi materiali. Vse ureditve zunanjih javnih površin morajo omogočiti dosto­pe funkcionalno oviranim ljudem. Oporni zidovi (3) Na mestih, kjer bodo oporni zidovi vidni, morajo biti le-ti obloženi s kamnom in v čim večji možni meri ozele­njeni. Zasaditev v obcestnem prostoru (4) Obcestni prostor se zatravi. Lahko se zasadi nizko grmičevje ali posamezna visoka vegetacija, v kolikor ne omejuje preglednosti na vozišču. (5) Protihrupni nasip se zatravi in zasadi z grmovnicami. 13. člen (objekti, predvideni za odstranitev) (1) V območju OPPN je predvideno rušenje transforma­torske postaje na. parceli št. *84/3, k.o. Verd. (2) Povsod, kjer se poseže v obstoječe obcestne ureditve (ograje, žive meje, oporne zidove, …), je potrebno te ustre­zno sanirati oz. nadomestiti z novimi ob cestnih ureditvah. IV. NAČRT PARCELACIJE 14. člen (načrt parcelacije) (1) Območje OPPN je razdeljeno na: – površino prostorske enote C1, ki meri 7.285 m2 in ob­sega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1865/1, *84/3, 967/8, 967/6, 2021/0, 1098/3, 967/1, vsa k.o. Verd, in 2719/3, 2719/8, 2719/7, 2740/8, 2939/0, 2742/6, 2887/3, 2740/6, 2894/1, vsa k.o. Vrhnika; – površino prostorske enote C2, ki meri 9.534 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2939/0, 2715/9, 2718/2, 2718/23, 2718/24, 2715/13, 2715/18, 2715/11, 2715/4, 2715/12, 2715/7, 2715/17, 2715/16, 2715/6, 2722/6, 2719/6, 2719/7, 2719/5, 2719/8, 2740/8, 2894/1, 2719/3, vsa k.o. Vrhnika; – površino prostorske enote C3, ki meri 764 m2 in obse­ga dele zemljišč s parcelnimi številkami 2719/7, 2740/8, 2742/6, 2887/3, vsa k.o. Vrhnika; – in površino prostorske enote C4, ki meri 2.198 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami *84/3, 1100/0, 967/8, 2021/0, 967/7, 1098/1, 967/5, vsa k.o. Verd. (2) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krue­gerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obra­zložitve in utemeljitve OPPN. (3) Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objek­tov na geodetskem načrtu«. 15. člen (površine, namenjene javnem dobru) Povezovalna cesta skupaj s površinami za pešce in kole­sarje predstavlja površino v občinskem javnem dobru. V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 16. člen (etapnost gradnje) (1) Predvidena cesta se izvede v štirih etapah. (2) V prvi etapi je predvidena izgradnja povezovalne ce­ste z mostom čez Ljubljanico od profila P1 (priključek na Cesto k opekarni) do profila P27 ter rušenje obstoječe in izvedba nadomestne transformatorske postaje - ureditve v prostorskih enotah C1 in delno C2. (3) V drugi etapi je predvidena izgradnje povezovalne ceste od profi la P27 do P54 m (do obstoječega križišča na vzhodni strani Poti na Tojnice) - ureditve v prostorski enoti C2. (4) V tretji etapi je predvidena izgradnje intervencijske poti od profi la P21 do P25 - ureditve v prostorski enoti C3. (5) V četrti etapi je predvidena izvedba mešane površine za pešce in kolesarje vzdolž objektov opekarne. (6) Posamezne etape je dopustno izvajati sočasno. (7) Mejo med posameznimi etapami je dopustno pre­staviti pod pogojem, da predstavlja posamezna faza zaklju­čeno celoto. (8) Etapnost gradnje je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1 »Ureditvena situacija«. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJA­NJE KULTURNE DEDIŠČINE 17. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) V območju OPPN se nahajajo naslednje enote kul­turne dediščine: – Arheološko območje Ljubljansko Barje (EŠD 9368), – Arheološko najdišče Nauportus (EŠD 844), – Opekarna Verd (EŠD 12527), – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819), – Podpeč – Arheološko najdišče Ljubljanica (EŠD 11420). (2) Upoštevati je potrebno pravni režim varstva kultur­nega spomenika, pravni režim varstva registriranega arhe­ološkega najdišča, pravni režim varstva območja dediščine ter pravni režim varstva za arheološke ostaline. (3) Dodatni pravni režim varstva je opredeljen v konkre­tnem aktu o razglasitvi posameznega območja za kulturni spomenik: Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. list RS št. 115/03, 103/05). (4) Na območjih registrirane kulturne dediščine ni do­voljeno odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine in posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadel varovane vrednote območja ter prepoznavne zna­čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. (5) Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakon­ska določila glede varstva arheoloških ostalin. (6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Za­vodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik ze­mljišča oz. investitor oz. odgovorni vodja del naj o dinami­ki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. (7) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja oz. odgovornega vodjo del ob od­kritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje ne­poškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo­venije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheo­loške stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških osta­lin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba ze­mljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. (8) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kul­turnega spomenika ali varstveno območje dediščine je po­trebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Do uveljavite varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturno­varstveno soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Vrhnika. (9) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavno­sti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 18. člen (splošno) Ureditveno območje OPPN posega v zavarovana ob­močja, območja naravnih vrednot, kulturne in arheološke dediščine. Pri projektiranju in izgradnji ceste je potrebno dosledno upoštevati področno zakonodajo in predpise ter pogoje soglasodajalcev glede varovanja okolja, vode, narav­ne in kulturne dediščine. 19. člen (varstvo vode in podzemne vode) (1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij. (2) Vzporedno s cesto Pot na Tojnice teče površinski vodotok, Ljubljanica, ki se po veljavni zakonodaji uvršča v vode 1. reda. Priobalno zemljišče sega 15 m od meje vodne­ga zemljišča. Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka oz. parcelno mejo vodotoka. (3) Priobalno zemljišče leži delno v območju prostorskih enot C1 in C2. (4) Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemlji­šču širine 15 m od meje vodnega zemljišča niso dopustni, z izjemo objektov in posegov, ki so skladni s področno za­konodajo. (5) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. (6) Posegi v vodotok niso dopustni, v kolikor bi imeli le­-ti za posledico zmanjševanje ali spreminjanje pretočnega profi la oziroma zmanjševanje pretočne prevodnosti. (7) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture. (8) Prečenje Ljubljanice je treba izvesti na način, da pose­gi v brežine in struge Ljubljanice ne bodo potrebni. Mostne opornike je potrebno locirati izven območja naravnega spomenika Ljubljanica, to je izven parcel št. 1865/1, k.o. Verd, in 2894/1, k.o. Vrhnika. (9) Ob širitvi obstoječe ceste Pot na Tojnice naj se širitev izvaja v nasprotni smeri od Ljubljanice. V primeru, da to ni mogoče, se širitev v območje krajinskega parka izvede v najmanjši možni meri, v območje naravnega spomenika Ljubljanica pa se ne posega. (10) V projektu za pridobitev vodnega soglasja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na sam objekt in okolje. (11) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne var­nostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi tran­sporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih ne­varnih snovi. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. Morebitni nujni posegi v obrežno vegetacijo se izvedejo v obdobju med 30. septembrom in 28. februarjem naslednje­ga leta. 20. člen (varstvo habitata in rib) (1) Vodotok Ljubljanica 2 je ribolovni revir, ki ga po po­datkih ribiškega katastra poseljuje devetnajst vrst rib in ena vrsta piškurjev, od katerih je več vrst zavarovanih. (2) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni re­žim, se mora načrtovati in opraviti izven drstne dobe vrst rib. Dela, ki lahko vplivajo na revir Ljubljanica 2 se lahko izvajajo med 1.7. in 30.9, dela, ki bi lahko imela vpliv na ribnike pri opekarni pa med 1. 7. in 31. 1. Za dela izven tega časa je potreben dogovor z Ribiško družino Vrhnika. (3) Z gradbenimi stroji naj se posega v vodni prostor le, kolikor je to nujno potrebno. Zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. (4) Dno reke Ljubljanice mora ostati naravno in se ne sme oblagati s kamnom v betonu. Vsi morebitni talni pra­govi nad ali pod mostno konstrukcijo morajo biti preho­dni za vse prisotne ribje vrste, zato naj bodo oblikovani z znižanim prelivnim poljem in s podslapjem oblikovanim v tolmun, ki je na sredini in ne samo v razpokah globok vsaj 0,5 m. S stališča rib zabetonirana podslapja niso dopustna. (5) Pri utrjevanju brežine naj se le to izvede v izrazito neporavnani obliki. Beton naj ne zaliva zunanjih razpok (npr. na območju kamnitih zložb). Skale, ki utrjujejo vznož­je brežin, naj bodo različnih velikosti, ker se tako poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Na območju utrjevanja brežin naj se v omočenem delu brežin na ustrezen način vgradijo tudi umetna skrivališča - luknje za ribe ali se razporedijo večje skale in kamni na način, ki ribam omogoča skrivanje. Skrivališča morajo biti dolgo­ročno obstojna in funkcionalna ne glede na prodonosnost vodotoka in glede na potek dna struge umeščena pravoko­tno glede na matico vodnega toka. (6) Pri izvajanju predvidenih posegov na/ob vodotoku se mora obstoječa obrežna vegetacija ohranjati v največji možni meri. Na odsekih, kjer je bila uničena, jo je potrebno ponovno zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. (7) Investitor je dolžan pristojni ribiški družini povrniti škodo na ribah, do katere bi prišlo zaradi gradnje. 21. člen (varstvo tal) (1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene po­vršine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. (2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. 22. člen (varstvo pred poplavami) (1) Območje OPPN se delno uvršča v območje preostale poplavne nevarnosti, delno v območje male poplavne ne­varnosti in delno v območje srednje poplavne nevarnosti. (2) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejav­nosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavah škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so name­njeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. (3) Pri projektiranju je potrebno upoštevati »Hidrolo­ško-hidravlično študijo s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za področje Občine Vrh­nika - dopolnitev«, št. načrta IV-18/2010, 67/2010, ki jo je iz­delalo PUH podjetje za urejanje hudournikov, s.p. Ljublja­na in Matija Bogdan Marinček, s.p. Celje ter Hidravlično študijo odseka Ljubljanice na območju povezovalne ceste Bajerji - Tojnice, št. proj. PRO H 16033, ki jo je septembra 2016 izdelalo podjetje ekologika d.o.o. iz Celja. (4) Iz Hidrološko hidravlične študije odseka Ljubljani­ce na območju povezovalne ceste Bajerji – Tojnice, ki je bila izdelana za potrebe OPPN, izhaja, da dimenzije mostu oz. kote spodnje konstrukcije mostu ustrezajo zahtevi, da morajo biti nad koto vode Q100, z varnostni nadvišanjem. Mostna konstrukcija prevaja pretok Q100, saj je zagotovlje­no nadvišanje nad koto 290,38 m n.v., poleg tega so mostni oporniki locirani izven struge, kar ne zmanjšuje pretočne­ga profila le te. (5) Z izgradnjo mostu se pretočna sposobnost struge in s tem poplavna ogroženost ne poslabša. (6) Širina pretočnega profila se v območju mostu ne sme bistveno spreminjati glede na širino struge gor in dol vo­ dno. Prav tako se mora niveleta struge v območju mostu smiselno priključiti na niveleto struge gor in dol vodno od mostne konstrukcije. (7) Temeljenje mostu mora biti takšno, da bo objekt va­ren v vseh hidroloških pogojih. (8) Zavarovanje oziroma stabilizacija dna struge v ob­močju mostu mora zagotavljati stabilnost struge. Niveleta struge mora biti zaključena z dol in gor vodnim pragom, ki je bil upoštevan v hidrološko hidravlični študiji. (9) Niveleta ceste mora biti izvedena nad koto Q 100 in sicer kot je določena v Hidrološko-hidravlični študiji s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za področje Občine Vrhnika – dopolnitev. (10) Telo nasipa pod predvideno povezovalno cesto bo izvedeno na ločilnem geotekstilu iz drobljenca oz. kamno­lomske stene frakcije 0-300 mm, utrjenega v slojih po 30 cm in komprimiranega do 95% MPP. Podrobnejša sestava nasipa in ustroja ceste bo določena na podlagi geomehan­skih raziskav v fazi izdelave PGD in PZI dokumentacije. (11) Brežine nasipa morajo biti izvedene tako, da bo za­gotovljena varnost pred erozijo tekočih in poplavnih voda. (12) Brežine nasipa ceste na vodni strani morajo biti vodotesne. Izvedene morajo biti kot zemeljski nasip iz za­glinjenega meljastega grušča, ki mora biti vgrajen v plasteh po 30 cm in komprimiran do 95% MPP. V profilih, ki niso v bližini struge reke Ljubljanice, je treba brežine nasipa po končani gradnji humusirati, zatraviti in zasaditi z avtoh­tono vegetacijo. (13) V profilih P28 (dolžina l=27,85), P30 in P31 (dolži­na l=31,0 m) in P33 do P36 (l=82,5 m), kjer cesta poteka v neposredni bližini struge reke Ljubljanice, je predvidena gradnja AB opornih zidov ustreznih dimenzij, ki se dolo­čijo v nadaljnjih fazah projektiranja. Oporni zid mora biti izveden zunaj struge reke Ljubljanice, saj se svetli profi l vodotoka ne sme zmanjšati. (14) Oporni zid mora biti izveden tudi v profilu P51 (dolžina l=31,0 m) v neposredni bližini vodotoka Tojnica. Oporni zid ne sme posegati v strugo vodotoka. (15) Odsek ceste na levem bregu Ljubljanice bo deloma nadomestil levobrežni nasip, ki je bil predviden v poplavni študiji v sklopu izdelave OPN Občine Vrhnika, ki bo varo­val levi breg Ljubljanice pred stoletnim pretokom. (16) Ob izgradnji novogradnje bo prišlo do viškov vode, zaradi katerih bo potrebno izvesti izravnalne ukrepe. Na­domestna površina je predvidena na zahodnem delu zemlj. parc. št. 1118, k.o. Verd, ki se nahaja izven ureditvenega ob­močja OPPN in leži tudi izven območja Krajinskega parka Ljubljansko barje. 23. člen (varstvo narave) (1) Ureditveno območje OPPN sega na odseku prečenja Ljubljanice in pri nadaljnjem poteku po obstoječi cesti Pot na Tojnice v zavarovano območje Krajinski park Ljubljan­sko barje (1. varstveno območje) in naravni spomenik Lju­bljanica ter v varstveno območje Natura 2000. (2) V krajinskem parku ni dovoljeno izvajati posegov na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vre­dnote. (3) Poseganje v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo ni dopustno, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načinu upravljanja. (4) Prepovedana je tudi gradnja objektov, razen rekon­strukcije objektov, zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, v enakih gabaritih ali odstranitve objektov. 24. člen (varst vo zraka) V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaže­njem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter prepre­čiti raznos materiala z gradbišča. 25. člen (varstvo pred hrupom) (1) Širše območje leži v območju III. oz. IV. stopnje var­stva pred hrupom. Za območje III. stopnje je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi, za območje IV. stopnje pa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi. (2) V času intenzivnih gradbenih del je treba izvajati me­ritve hrupa. V primeru preseganja dovoljenih ravni je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe. 26. člen (odstranjevanje odpadkov) Investitor in izvajalci gradbenih del so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAR­STVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 27. člen (rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred narav­ nimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) (1) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno v skla­du z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta. Pospešek tal (g) s povratno dobo 475 let na obravnavanem območju je 0,225. (2) Cestno povezavo naj se umesti izven poplavnih, ero­zivnih in plazljivih območij, če to ni mogoče pa naj se izve­de ustrezne gradbene, tehnične in druge ukrepe. (3) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati. Zagotovljeni morajo biti po­goji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila ter viri za gašenje. (4) Obstoječe hidrantno omrežje je treba ohraniti oz. nal M2 je dimenzije DN 300–400 in dolžine 250 m, kanal opekarn. Pri prečkanju Ljubljanice je potrebno cev plino-dena delno ob vozišču nove ceste, delno pa po predvideni ustrezno rekonstruirati. M3, ki se priključuje v kanal M2, je dimenzije DN 300–400 voda obesiti na mostno konstrukcijo. površini za pešce in kolesarje. Ta del javne razsvetljave bo (5) Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s stan-in dolžine 110 m. (4) Za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople možno v prihodnjih fazah navezati na obstoječo zemeljsko dardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo (10) Pri zasnovi kanalizacije za padavinsko vodo je vode objektov načrtovanega turističnega naselja na ob-napeljavo iz Verda (prižigališče pri trgovini Verd). biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. potrebno upoštevati veljavno Uredbo o emisiji snovi pri močju Starih opekarn je predvidena gradnja novega pli­ (6) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati predpise, ki odvajanju padavinske vode z javnih cest glede ukrepov novoda PE O 110, ki bo potekal v predvideni cesti in se bo X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE urejajo varstvo pred požarom v naravnem okolju. zmanjševanja emisije snovi, z ozirom na dnevno povprečje navezoval na obstoječi plinovod PE 100 d 160, ki poteka v OPPN (7) Upoštevati je potrebno nevarnost razlitja nevarnih pretoka vozil po predvideni cesti. cesti severno od mostu. Plinovod se zgradi v skupnem ko­snovi in temu primerno predvideti tehnične rešitve gra-(11) Za vse objekte, za katere obstoji nevarnost preplavi-ridorju z drugimi komunalnimi vodi na ustreznih odmikih 35. člen dnje. V primeru razlitja nevarnih snovi je potrebno snov tve zaradi visoke vode v javnem kanalu, je potrebno pred-od predvidenih in obstoječih komunalnih vodov (po navo-(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) zajeziti in jo pomešati z absorpcijskimi sredstvi, kot na videti ustrezno zaščito (povratno zaklopko). dilih upravljalcev) in objektov ter na globini temenskega primer zemljo, žaganjem, drobljeno glino, ipd... Ta odpad (12) Pred pričetkom projektiranja je potrebno izdelati kritja cevi vsaj 1,0 m. (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od teh­se skrbno shrani in odstrani, skladno s predpisanimi po-geodetski posnetek obstoječih kanalizacijskih vodov in ničnih rešitev prometnih ureditev in mostu, določenih s stopki. V primeru večjega razlitja je potrebno obvestiti pri-pridobiti podatke o njih pri upravljalcu javnega kanaliza-32. člen tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučeva­stojne organe. Istočasno je potrebno preprečiti nadaljnje cijskega omrežja. (elektroenergetsko omrežje) nju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih ali iztekanje nevarne snovi. Potrebno je preprečiti odtekanje (13) V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše odpadne vode v površinske vode zaradi zaščite podtalnice, delovanje obstoječega kanalizacijskega omrežja. (1) Preko obravnavanega območja potekajo obstoječi z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstve­prav tako je nujno preprečiti iztok v kanalizacijo. (14) Nad kanalizacijskimi vodi niso dovoljeni gradbeni srednje napetostni in nizkonapetostni zemeljski vodi ter nega vidika, s katerim se ne smejo poslabšati prostorske in posegi, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunal-prosto zračni vodi DV Borovnica, DV Močilnik in DV Gro-okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV nih vodov. Prav tako nad javno kanalizacijo in v bližini le te suplje, iz katerih se napaja obstoječa transformatorska po-z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in or-NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN ni dovoljena zasaditev dreves in grmovnic. staja TP Verd Opekarna 1940. Obstoječa transformatorska ganizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. GRAJENO JAVNO DOBRO (15) Investitor je dolžan upravljalcu kanalizacije dosta-postaja TP Vrhnika-Igrad 1978 je vzankana med obstoječo (2) Zaradi navezave predvidene ceste na obstoječe ce­ viti projekt izvedenih del, geodetski posnetek, poročilo transformatorsko postajo Pri Komunalnem podjetju Vrh-stno omrežje je dopustno povečati oz. zmanjšati območje 28. člen o preizkusu vodotesnosti, poročilo -ateste o ustreznosti nika (TP Vrhnika Komunala) in med obstoječo razdelilno obdelave v OPPN-ju predvidenih posameznih etap gradnje. (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomu- vgrajenega materiala in poročilo o pregledu kanala s TV transformatorsko postajo RTP Vrhnika v naselju Mokri-(3) Dopustna odstopanja višinskih kot mostu in terena: nikacijsko urejanje) kamero. ce. Elektro Ljubljana je že izvedel nekatera dela za namen od + 1,00 m do – 1,00 m. (16) Križanja kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi pokablitve obstoječih prostozračnih vodov kot je DV Bo-(4) Dopustne so spremembe tras posameznih komunal­ (1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, ener-morajo biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi, nor-rovnica, DV Močilnik in DV Grosuplje. Izvedena je cevna nih vodov, objektov in naprav, priključkov zaradi ustreznej­getske in telekomunikacijske infrastrukture so: mativi in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javne-povezava pod avtocesto in pod reko Ljubljanico. Trasa je še oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da – zaradi izvedbe povezovalne ceste je potrebna prestavi-ga kanalizacijskega sistema v občinah Vrhnika, Borovnica izvedena s podbitjem z ustreznimi zaščitnimi cevmi in so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z tev, novogradnja, obnova, oziroma zaščita komunalnih, in Log - Dragomer (april 2008). Vsa križanja morajo biti ozemljilom. njihovimi programi. energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov, izvedena v zaščitni cevi. Pri projektiranju javnega kanali-(2) Zaradi gradnje predvidene ceste je potrebna rušitev (5) Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, – praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi zacijskega voda je potrebno upoštevati predpisane mini-obstoječe TP Verd Opekarna in gradnja nadomestne. Nova namenjenih gradnji objektov. potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) malne horizontalne odmike od ostalih vodov in objektov. transformatorska postaja mora biti odmaknjena najmanj (6) Dopustna so odstopanja točk obodne parcelacije in površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je 2 m od roba ceste. Od nove transformatorske postaje do zakoličbene točke objektov, skladno s spremembami mej omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in 30. člen končnega betonskega droga se predvidi nov SN kablovod. parcel in v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov. naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti (vodovodno omrežje) Predvideti je treba tudi kabelsko kanalizacijo (dve cevi fi zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih vodov 160 mm in dve cevi fi 50 mm), ki bo potekala od nove trans-36. člen in naprav; (1) Na območju OPPN je zgrajeno javno vodovodno formatorske postaje in bo prečkala predvideno cesto. (obveznosti investitorja in izvajalcev) – kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik omrežje. Javni vodovod PE O110 poteka vzdolž obstoječe (3) Na obravnavanem območju je predvidena ureditev Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo ter za­ prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževa-ceste Pot na Tojnice od vzhoda do Čistilne naprave Vrhni-obstoječih SN in NN vodov. Po potrebi se izvede nova SN radi zagotavljanja kakovosti bivalnega in delavnega okolja nje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec ka. V križišču s severno cesto pri Komunalnem podjetju in NN elektro kabelska kanalizacija, ki mora biti usklajena med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci nasle­ posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti Vrhnika se odcepi obstoječi vodovod PE O90, ki poteka z že izvedenimi deli Elektra Ljubljana na območju urejanja. dnje obveznosti: služnost; severno od obravnavanega območja. (4) Po novo predvideni SN elektro kabelski kanalizaciji – zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek – gradnja infrastrukturnih naprav in objektov mora po-(2) Poleg primarnega vodovoda PE O250, ki je predviden se položijo SN zemeljski kabli ustreznega tipa, ki se jih na vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; tekati usklajeno; vzdolž celotne trase načrtovane ceste, je predvidena tudi celotni trasi uvleče v cevi kabelske kanalizacije, izvedene s infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob – dopustne so delne in začasne ureditve v skladu s pro-gradnja novega sekundarnega vodovoda PE O110, in sicer PVC cevmi premera 160 mm in vmesnimi tipskimi kabel­gradnji poškodovani; grami upravljavcev vodov, ki morajo biti izvedene tako, od predvidene industrijske cone Tojnice 1 do konca pred-skimi jaški ustreznih dimenzij, opremljenimi s povoznimi – v času gradnje morajo zagotoviti nemoteno delovanje da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve po-videne povezovalne ceste v smeri proti vzhodu. Dolžina pokrovi ustreznih dimenzij in ustrezne nosilnosti. Ob SN sosednjih objektov in morajo sočasno z gradnjo ceste sameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to ob-predvidenega sekundarnega vodovoda je približno 440 m, elektro kabelski kanalizacijo se položijo dodatne cevi za in mostu zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh močje; od tega je 286 m obnove obstoječega vodovoda, 154 m pa potrebe NN kabelskih povezav. infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih – projektiranje in gradnja komunalno energetskih ter podaljšanje obstoječega vodovoda. Predviden vodovod se (5) Obstoječa SN elektro kabelska kanalizacija, ki pove­za nemoteno delovanje sosednjih objektov; komunikacijskih naprav in objektov mora potekati v bo na vzhodni strani obravnavanega območja navezoval zuje obstoječo transformatorsko postajo TP Vrhnika Igrad – zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodova­skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja na obstoječi javni vodovod (PE), in sicer v obstoječem jašku, 1978, obstoječo transformatorsko postajo TP Vrhnika Ko­nih objektov, pripadajočih ureditev in naprav; prostora, ki se nahajajo v obvezni prilogi tega OPPN ter kjer so umeščeni zasuni. Vodovod bo povezan s predvide-munala in obstoječo razdelilno transformatorsko postajo – v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavni-nim primarnim vodovodom. RTP Vrhnika v naselju Mokrice, se po potrebi prestavi. nadzor; mi tehničnimi predpisi in standardi. (3) Nov javni vodovod se za potrebe varovanja območja (6) Na lokacijah, kjer nova cesta poteka pod obstoječim – promet v času gradnje morajo organizirati tako, da se (2) Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacij-pred požarom opremi z nadtalnimi hidranti, ki se postavi-daljnovodom, se predvidi prestavitev obstoječih SN drogov prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne skih vodov in naprav je razviden iz grafičnih načrtov št. jo skladno z zahtevami Pravilnika o tehničnih normativih izven območja ceste. SN drogovi morajo biti odmaknjeni 2 prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju; 4.2 »Komunalna infrastruktura (1/2)« in 4.3 »Komunalna za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Hidranti DN80 m od ceste. Tam, kjer se zaradi prestavitve poveča razdalja – v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni infrastruktura (2/2)«. lomne izvedbe se postavijo ob javnem vodovodu na nepo-med drogovoma, se predvidi nov vmesni drog. hrupa; voznih površinah. Prav tako se nov odsek javnega vodovo-(7) Pred izdelavo posameznih dokumentacij za prido­ – zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih od­ 29. člen da opremi z vsemi potrebnimi armaturami, ki omogočajo bitev gradbenega dovoljenja za priključitev in pred izdajo padkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela. (kanalizacijsko omrežje) nemoteno delovanje vodovoda (sektorski zasuni, zračniki gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti projektne in blatniki na lomih nivelete). pogoje in soglasje za priključitev. XI .USMERITVE ZA DOLOČITEV MER IL IN POGO­(1) Na območju OPPN poteka gravitacijski kanal dimen-(4) Prečkanje predvidenega primarnega vodovoda čez JEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN zije DN800, ki je zgrajen iz salonitnih cevi. Kanal poteka iz Ljubljanico se izvede z obešanjem cevovoda na mostno 33. člen zahodne smeri proti Čistilni napravi Vrhnika. Na obrav-konstrukcijo. Pred mostom se na vodovodu predvidi jašek (telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) 37. člen navanem območju je kanalizacijsko omrežje zasnovano in zračnik. Pritrjevanje vodovoda na mostno konstrukcijo (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju v mešanem sistemu in delno ločenem sistemu. Vzdolž mora zagotavljati stabilnost in zadostno varnost pred odtr-(1) Po Poti v Tojnice ter do objektov Stare opekarne je veljavnosti OPPN) obravnavane ceste poteka iz vzhodne strani proti čistilni ganjem. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba upo-zgrajeno elektronsko telekomunikacijsko omrežje. napravi še gravitacijski kanal dimenzije DN250, ki je zgra-števati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh (2) V sklopu gradnje komunalne infrastrukture je po-Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po jen iz PVC cevi. Poleg gravitacijskih kanalov, potekata na straneh vodovoda. Vodovod, ki bo potekal pod mostno trebno urediti zaščito obstoječega telekomunikacijskega prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi: tem območju še dva tlačna voda dimenzije O160 in O365. konstrukcijo, mora biti ustrezno toplotno izoliran. omrežja in dograditev za potrebe telekomunikacijskih po­ – vzdrževalna dela zunanjih površin; (2) Ob izgradnji povezovalne ceste je potrebno izvesti (5) Vodovod se zgradi v skupnem koridorju z drugimi vezav objektov v območju OPPN in na sosednjih območjih. – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu rekonstrukcijo obstoječega gravitacijskega kanala DN800, komunalnimi vodi na ustreznih odmikih od predvidenih (3) Upoštevati je potrebno obstoječe omrežje operaterja z 10. členom tega odloka. ki poteka pod predvideno cesto. Dolžina predvidene re-in obstoječih komunalnih vodov (po navodilih upravljal-Telekom, ki se ga deloma prestavi in zgradi v podzemni iz­konstrukcije kanala je približno 300 m. Na območju gra-cev) in objektov (5 m), ter na globini temenskega kritja cevi vedbi v kabelski kanalizaciji. XII. KONČNE DOLOČBE dnje mostu čez Ljubljanico je potrebno prestaviti oba tlač-vsaj 1,2 m. (4) Vzdolž JV roba ceste in čez most je predvidena gra­38. člen na voda (O160 in O365) in gravitacijski kanal tako, da bo (6) V sklopu gradnje novega javnega vodovoda je po-dnja nove kabelske kanalizacije iz PVC cevi za potrebe (vpogled OPPN) odmik kanalov od temeljev predvidenega objekta vsaj 3 m. trebno obnoviti vse obstoječe hišne vodovodne priključke Telekoma in drugih operaterjev. Tako se omogoči tudi (3) Komunalne odpadne vode iz objektov se bodo preko in priključiti morebitne nepriključene objekte. Vodovodni možnost navezave območja stare opekarne na javno TK OPPN je na vpogled na Občinski upravi Občine Vrhni­interne kanalizacije za komunalne odpadne vode priklju-priključek se lahko izvede le na podlagi projektne doku-omrežje. ka, na Oddelku za prostor. čevale na prestavljen gravitacijski kanal DN800. mentacije in pisnega soglasja upravljavca javnega vodovo-(5) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati tra­ (4) Komunalne odpadne vode z območja Starih ope-da ob nadzoru predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti se obstoječega TK omrežja in pridobiti soglasje Telekoma 39. člen karn se bodo odvajale preko predvidenega črpališča za izvedbe del izdela zapisnik. Slovenije, d .d., k projektnim rešitvam. (inšpekcijski nadzor) komunalne odpadne vode in tlačnega voda s priključkom (7) Na sekundarnem vodovodu se predvidi odcepno me­na javno kanalizacijo. Črpališče je predvideno južno od sto za napajanje nove industrijske cone Tojnice 1, za napa-34. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne obstoječe transformatorske postaje med predvideno cesto janje načrtovanega turističnega naselja na območju Starih (javna razsvetljava) inšpekcijske službe. in površino za pešce in kolesarje. Predviden je tlačni vod opekarn pa se na primarnem vodovodu zgradi odcepno dimenzije PE d110 in dolžine 170 m, ki se priključi v jašek mesto (T-kos z zasunom in X-kosom). (1) Na obravnavanem območju še ni izvedena javna raz­40. člen rekonstruiranega kanala DN800. Za prehod čez Ljublja-(8) Križanja vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi svetljava. Najbližja obstoječa javna razsvetljava je na cesti (pričetek veljavnosti) nico je predvideno obešanje ali vgradnja tlačnega voda v morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi pri Komunalnem podjetju Vrhnika, kjer je tudi že obsto­mostno konstrukcijo. Za napajanje črpališča je predviden predpisi. Zagotoviti je potrebno primerno zaščito cevovo-ječe prižigališče. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem nizko napetostni elektro dovod do lokacije črpališča. da. Križanje se izvede pravokotno na os cevovoda oz. s čim (2) Predvidena je gradnja nove javne razsvetljave, ki bo občinskem glasilu Naš časopis. (5) Pri dimenzioniranju črpališča in tlačnega voda je manjšim odstopanjem od pravega kota. priključena na obstoječo javno razsvetljavo na cesti pri potrebno upoštevati predvidene kapacitete načrtovanih (9) Nad vodovodom niso dovoljeni nobeni gradbeni Komunalnem podjetju Vrhnika. Vklop javne razsvetljave objektov in vrste dejavnosti na tem območju, kar ni pred-posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, se predvidi preko obstoječega prižigališča pri JP Komu­Štev i lka: 3505-16/2015 (5-01) met OPPN. gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih nalnem podjetju Vrhnika. Javna razsvetljava je predvide-Vrhnika, dne 10. 11. 2016(6) Padavinske vode iz ceste se vodijo ločeno od že ob-vodov. V primeru gradnje na mestu vodovoda, se mora ta na na celotni trasi predvidene ceste ter na podvozu pod Župan stoječega mešanega javnega kanalizacijskega omrežja, skla-prestaviti na stroške investitorja. avtocesto. Občine Vrhnika dno z veljavnimi predpisi v okolje. (3) V območju predvidene ceste je potrebno vgraditi Stojan Jakin l.r. (7) Za zaledne vode in padavinsko vodo, ki odteka s 31. člen cevno kanalizacijo za javno razsvetljavo. Drogovi naj bodo cestišča javnih cest, je treba pri načrtovanju zagotoviti (plinovodno omrežje) ustrezne višine z ustreznimi svetilkami z LED tehnologijo. razpršeno odvajanje padavinske vode, če je to tehnično iz-Drogovi se namestijo v betonske cevi (temelje), ki se jih lo­Številka: 3505-2/2016 vedljivo ob upoštevanju ekonomsko upravičenih stroškov. (1) Na območju gradnje povezovalne ceste poteka pli-cira na ustreznih mestih ob cesti. Kabelska trasa naj poteka Datum: 10. 11. 2016 Pri zasnovi in projektiranju odvoda padavinskih vod je po-novod PE 100 d 160. Plinovod poteka v cestnem telesu Pot ob cestah in poteh z vmesnimi potrebnimi kabelskimi ja­trebno upoštevati veljavne predpise o emisiji snovi v okolje na Tojnice. ški. Vsi kabelski jaški naj bodo ustreznih dimenzij, skupaj z in pogoje soglasodajalcev. (2) V projektni dokumentaciji predvidene povezovalne ustreznim pokrovom z napisom JAVNA RAZSVETLJAVA, OBVESTILO (8) Za odvodnjavanje mostu čez Ljubljanico se predvidi ceste je potrebno zagotoviti zaščito obstoječega plinovoda. ustrezne nosilnosti glede na lokacijo postavitve. Drogovi točkovno odvodnjavanje padavinske odpadne vode, skla-V območju gradnje mostu je potrebno zagotoviti zadosten naj bodo jekleni segmentni in pocinkani. Minimalna neto dno z veljavnimi predpisi o emisiji snovi v okolje in pogoji odmik plinovoda od temeljev mostne konstrukcije. Pred-višina drogov je 6,0 m. soglasodajalcev. videna je delna prestavitev plinovoda izven območja vpliva (4) Nova trasa javne razsvetljave bo speljana čez most Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (9) Na odsekih ceste, kjer sta obojestransko načrtovana mostne konstrukcije na obstoječ plinovod. Zaradi potreb-čez Ljubljanico. Kabelska trasa preko mostu se predvidi v (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – kolesarska steza in mešana površina za pešce in kolesarje, ne rekonstrukcije gravitacijskega kanala DN800 v cesti Pot ustreznih ceveh ustreznega preseka, pritrjenih s konzolo ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP -je predvidena izgradnja kanalizacije za odvod padavinske na Tojnice, bo potrebna zaščita plinovoda oziroma delna na AB konstrukcijo mostu. Po celotni trasi javne razsve-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) je Odde­vode iz ceste. Na odseku od cestnega profila P13 do P17 je prestavitev. tljave morajo biti zagotovljeni ustrezni odmiki med posa-lek za prostor na Občini Vrhnika pripravil javno razgrnitev zasnovan kanal M1 profila DN 250–300 v dolžini 70 m. Na (3) Predvidena je širitev plinovodnega omrežja od novo meznimi komunalnimi vodi. in javno obravnavo Sprememb in dopolnitev odloka o odseku od P22 do P44 sta zasnovana kanala M2 in M3. Ka-predvidenega mostu po cesti proti jugu do območja Starih (5) Trasa javne razsvetljave južno od mostu je predvi-zazidalnem načrtu Osnovne šole pod Hruševco na Vrhniki, ki je potekala od 4. 10. 2016 do vključno 19. 10. 2016. V tem času so lahko podali vsi zainteresirani organi in širša zainteresirana javnost svoje pripombe in predloge na razgrnjen akt. Sporočamo, da v času javne razgrnitve in javne obravna­ve ni bilo podanih pripomb na pripravljen dopolnjen osnu­tek. Postopek priprave akta se nadaljuje s pripravo predloga odloka, ki se ga bo posredovalo v mnenja vsem pristojnim nosilcem urejanja prostora. ŽupanObčine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Številka: 3505-3/2015 (5-08) Datum: 15. 11. 2016 S T A L I Š Č A do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega po­drobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas) je potekala 30 dni, v času od 12. 9. do vključno 11. 10. 2016. V nadaljevanju so podane pripombe oz. predlogi, podani v času javne razgrnitve, ter stališča oz. pojasnila: VPRAŠANJE 1: Glede na dostopne podatke iz portala E-prostor (geodetskega posnetka še ni), je razvidno, da je indeks zazidanosti obstoječega objekta večji kot je predpi­san v OPPN. Ali so kljub temu dopustni vsi posegi, ki so opredeljeni v OPPN? POJASNILO 1: Odlok je treba uporabljati v celoti, ne samo posamezne določbe. Če je indeks zazidanosti na zemljišču, namenjenemu gradnji (oz. po starem gradbeni parceli), že presežen, to pomeni, da dozidave niso dopu­stne. Rekonstrukcije ali drugi posegi, ki ne povečujejo in­deksa zazidanosti, so dopustni. VPRAŠANJE 2: Obstoječi objekt Na klancu 6 je v delu ožji od 8,00 m, v delu pa širši kot 8,00 m. Kateri kriterij se upošteva pri izvedbi kolenčnega zidu? Do 0,4 m ali do 1,2 m? POJASNILO 2: Pogoj glede širine objekta se črta; objekti K+P+1N+M ali višji imajo kolenčni zid največ 80 cm; objekti višine K+P+M ali nižji imajo kolenčni zid največ 14 0 cm. VPR AŠANJE 3: Ali obstaja normativ/faktor za zelene površine na gradbeni parceli?POJASNILO 3: Faktor zelenih površin ni določen. PR IPOMBA 4: Objekt Stara cesta 28 ni zgrajen pravil­no, kajti do objekta Stara cesta 29 sedaj ni mogoče priti z avtomobilom, kaj šele s strojem, ko se bo obnavljal objekt. Poleg tega se pri objektu Stara cesta 28 parkira tovorno vozilo. STA LIŠČE 4: Pripomba se upošteva. V OPPN se določi sanacija javne poti in objekta Stara cesta 28 tako, da bo možen dostop za avtomobile do objekta Stara cesta 29. Neustrezno parkiranje vozil ni predmet OPPN. PRIPOMBA 5: Problem je, ker nameravate namestiti parkirni prostor pred hišo Stara cesta 30A, kjer ga do se­daj ni bilo, in to ga hočete izpred okna, da nam bo zakrilo kompletno svetlobo in da bomo vdihavali izpušne pline. Parkirnih prostorov ne rabijo obiskovalci bifejev, saj šoferji ne smejo piti, če vozijo. Prihajajo pa ne iz oddaljenih krajev, ampak do 200 m oddaljeni, da lahko ponoči kalijo nočni mir. Saj so bili trije parkirni prostori narisani pri objektu Stara cesta 33 in so bili pred dvema letoma izbrisani zara­di varnosti otrok in ovinka. Zakaj ne naredite parkirnih prostorov od »Berzota« pa do »Optike«? Šanke umaknite. STALIŠČE 5: Pripomba se upošteva. Tri načrto­vana parkirišča pred objekti Stara cesta 28, 30 in 30A se izbrišejo. PR IPOMBA 6: Avtomobili bodo bolj ovirali promet, kot pa korita z rožami. Sedaj se ne vozi po pločniku in imajo mamice in otroci prost pločnik z vozički, prej so pa morali bežati iz pločnika, da so se vozili po pločniku z av­tomobili do »Kocke«, ker je pri nas znižan robnik. POJASNILO 6: Z OPPN je načrtovanih več površin za pešce kot doslej, površina vozišča pa je ožja. Načrtovana je funkcionalna členitev prometnih površin tako, da je vedno vsaj 1,2 m površine izključno namenjene pešcem. PRIPOMBA 7: Kolenčni zid mansarde novogradnje na zemljišču s parc. št. 2215/2, k.o. Vrhnika, naj bo visok 1,40 m in ne 1,20 m, kot je določeno v osnutku OPPN, saj je v primeru višjega kolenčnega zida omogočena boljša izraba prostora in možna je vgradnja vertikalnih oken. STALIŠČE 7: Pripomba se upošteva. Objekti K+P+1N+M ali višji imajo kolenčni zid največ 80 cm; objekti višine K+P+M ali nižji imajo kolenčni zid največ 140 cm. PR IPOMBA 8: Pripomba na streho z napuščem 60 cm, ki bi pri kolenčnem zidu 1,40 m zakrival okna. Prosiva, da se za parcelo 2215/5 dovoli napušč strehe 20 cm, da le-ta ne zakriva okna mansarde. STALIŠČE 8: Pripomba se upošteva. OPPN se do­polni v skupnih določbah za oblikovanje strešnih oken. PR IPOMBA 9: Pripomba na trikotno frčado, ki je do­ločena za območje A03. Prosiva, da se za parcelo 2215/2 dovoli trapezna frčada, saj ne bi bistveno vplivala na okoli­co, pravzaprav se jo niti ne bi videlo, ker ne bi bila obrnjena proti cesti, ampak proti stavbi na Stari cesti, ki pa je večja, torej se hiše iz Stare ceste sploh nič ne vidi. Nama pa bi trapezna frčada predstavljala veliko boljšo izrabo prosto­rov v hiši. STALIŠČE 9: Pripomba se upošteva. Na zaledni strani objektov so sprejemljive tudi drugačne rešitve obli­kovanja odprtin na strehi, npr. ležeča okna, strešna terasa ipd. PRIPOMBA 10: Najmanjši odmik nove parcelne meje od roba obstoječe garaže na zemljišču s parc. št. 2067/4, k.o. Vrhnika, naj bo 7,30 m. S predlaganim odmikom bo obsto­ječemu objektu »Kovačija« ostalo funkcionalno zemljišče, nujno potrebno za normalno funkcioniranje objekta. Na ta način bo omogočeno tudi zagotavljanje dodatnih par­kirnih mest za morebitno poslovno dejavnost v pritličju obstoječega objekta, kar je ena od prioritet oživljanja Stare ceste. Nova parcelacija bo omogočila graditev manjšega enostanovanjskega objekta s funkcionalnim zemljiščem, glede na indeks zazidanosti in ostale parametre, določene v tekstualnem delu tega OPPN, obenem pa se obstoječe­mu objektu ne bodo poslabšale razmere za bivanje. Novi objekt se bo lahko s soglasjem približal novi meji na manj kot 2,5 m. STALIŠČE 10: Pripomba se upošteva. OPPN se do­polni v grafičnem prikazu s predlaganimi odmiki. PRIPOMBA 11: Dostop do novega objekta na zemlji­šču s parc. št. 2067/4, k.o. Vrhnika, naj bo iz Poštne ulice (označeno na grafiki). POJASNILO 11: Dovoz iz Poštne ulice je že prikazan v OPPN, izboljša se grafični prikaz. PRIPOMBA 12: Sprememba namembnosti pritličja (9. člen) – ni korektno do lastnikov hiš v omenjenem območju, da se predlaga spremembo namembnosti le iz stanovanj­ske namembnosti v poslovno. Menim, da mora obstajati možnost v obe smeri, tudi iz poslovne nazaj v stanovanjsko. To nima nobene zveze z dodatnimi potrebnimi parkirišči (za vsako stanovanje 2 parkirni mesti), saj ne bo zaradi tega nastal več stanovanjski objekt, ampak ostaja enostanovanj­ski, ki ga bo za svoje potrebe uporabljal lastnik hiše (npr. soba za bivanje). Že več kot 10 let oglašujemo za oddajo poslovnih prostorov na Stari cesti, vendar ni interesa za na­jem, ker bodoči najemniki raje najamejo poslovne prostore v bližnjih trgovskih centrih (Loka center, Spar, Tedi), saj so tam prostori sodobnejši, kvalitetnejši za opravljanje dejav­nosti (večje izložbe z več naravne svetlobe, večje kvadratu­re, urejeno parkirišče v bližini). V mestnem jedru na Stari cesti pa se zaradi kulturne dediščine ne dovoli spreminja­nja odprtin v pritličju hiš. V primeru, da lastnik ne more oddati poslovnega prostora, ga po vašem ne more upora­bljati niti za svoj lasten namen za svojo bivalno sobo, kar ni korektno niti logično, prostor pa bo zaradi tega propadal. Po drugi strani pravite, da je lastnina sveta, zato ima vsak lastnik pravico odločati, za kaj bo uporabljal svoj objekt, seveda pri ohranjanju zunanjega videza objekta. Razumem, da predpišete smernice za nepremičnine, ki so kulturna dediščina (npr. rojstna hiša Ivana Cankarja, itd.), ne pa za ostale nepremičnine, ki nikoli niso imele v svojih prostorih vsebine kulturne dediščine, so le v neposrednem območju postavljene. Dolgoročno si bo Občina izmislila še davek na prazne poslovne prostore, ki jih lastnik ne bo mogel oddati v obratovanje, seveda ne po lastni krivdi. Pravimo, da smo v demokraciji in ne socializmu, ko so nam podržavili poslov­ne prostore in smo morali svojo lastnino ponovno pridobiti nazaj z denacionalizacijo, za kar smo morali sodne stroške plačati iz lastnega žepa. To je korak nazaj. Namesto, da bi se tudi Občina približala stanovalcem in bi bilo za nas laž­je, nam zadevo še otežuje. Že sedaj plačujemo višji NUSZ za poslovni prostor. Ali Občina prevzema poslovni riziko, ki pade na lastnika – plačilo davka in ceno vzdrževanja zaradi ne možnosti uporabe le teh, v primeru nelogične spremembe odloka?! In ali razmišlja, da bi te prostore davč­no razbremenila, oz. plačevala davek namesto lastnikov. V prejšnjih časih smo bili lastniki v takih objektih opravičeni plačila davka. Najlažje je teoretično ugibanje nekaterih ura­dnikov, praksa po svetu kaže drugače. Je bolj napredna in človeška in gre ljudem v prid. STALIŠČE 12: Pripomba se upošteva. Poslovne prostore v pritličjih stanovanjski stavb je možno uporabiti za bivalne prostore, vendar tako, da se število stanovanj­skih enot v objektu ne poveča. Obstoječi poslovni in go­spodarski objekti se ne smejo spremeniti v stanovanjske. PRIPOMBA 13: Sprememba objekta v največ 3 sta­novanjski objekt – predlagam, da se omogoči lastniku spremembo namembnosti objekta iz enega v največ tri stanovanjski objekt, kot je bilo ponekod že predhodno na Stari cesti. Pri tem si mora lastnik hiše pridobiti oz. zaku­piti potrebna parkirišča v bližini objekta oz. okolici, kar je pogoj za spremembo (pogodba o nakupu ali več letnem najemu, ki ga podaljšuje), v primeru, da mu najemna po­godba preteče, gre ponovno v enostanovanjski objekt. To argumentiram, da so obstoječe hiše velikih kvadratur in je za enega lastnika – družino prevelik objekt. Oziroma ločitev etaž zaradi ločenega življenja staršev in otrok. Ne razumem, zakaj se to omejuje, dejstvo je, da mora lastnik za vsako novo stanovanje pridobiti ustrezna parkirišča v neposredni bližini oz. okolici, najpomembnejše je, da vozila niso izven dostavnega časa na ulici (novi 2 parkirni mesti za vsako novo stanovanje – govorimo o celotni etaži in ena dodatna soba ne pomeni novo stanovanje, kot si to eni raz­lagajo). Tako je tudi v Mestni občini Ljubljana (tudi v To­kyo), kjer nadzorujemo nepravilno parkiranje z mestnimi redarji, ostale nepravilnosti na javnih površinah pa nadzira naš mestni Inšpektorat in to že več kot 20 let uspešno. Za lastnike hiš v mestnem jedru je v bližini parkirna hiša Kon­gresni trg (preden je bila zgrajena pa so bila tam parkirišča, stanovalci pa so si pridobili dovolilnice za parkiranje), ga­ražna hiša Kapitelj… V Ljubljani v mestnem jedru imamo v starih hišah tudi Hostle (nad gostiščem Maček, itd…) in oddajanje sob za potrebe turistov. Tam turisti sami svojo prtljago prinesejo, brez vozil, pa ni nikakršnih parkirnih mest pred objektom, le dostava potrebnega blaga se vrši v dostavnem času. STALIŠČE 13: Pripomba se ne upošteva. Na obmo­čju Stare ceste ni dovolj parkirnih mest niti za obstoječe število stanovanjskih enot. Število stanovanj v obstoječih objektih se zato ne sme povečevati. V ulici Čuža so predvi­dena nova parkirna mesta, kjer je možno parkiranje v do­govoru z lastnikom zemljišča. Novogradnje stanovanjskih objektov se omejuje na eno stanovanjsko enoto; parkirna mesta se zagotavlja na gradbeni parceli objekta. PRIPOMBA 14: Pritličja z dejavnostmi (24. člen) – predlagam, da se za zastiranje pogleda v lokal omogoči tudi uporaba karnise (tudi rolo senčila) in ne samo peskane foli­je oz. tudi folije z narisano 3D izložbo, z izgledom, kot, da je dejansko viden prostor z dejavnostjo. Danes je tehnologija tiska tako kvalitetna, da se skoraj ne opazi, da gre za tisk na folijo. In kaj, če gre za dejavnost, ki potrebuje za delovanje intimo (frizerski salon, pedikura, masažni salon, zobozdra­vstvena ordinacija, mini predavalnica seminarjev). STALIŠČE 14: Pripomba se upošteva. OPPN se do­polni z določbami glede zastiranja pogledov v lokal. Mo­žna je uporaba notranjih lamelnih ali rolo senčil. Določbe OPPN ne omejujejo uporabe notranjih rolojev, senčil, zaves. Tridimenzionalni ali dvodimenzionalni barvni tisk z raz­ličnimi podobami je neprimerna oblika urejanja okenskih odprtin za varovano območje kulturne dediščine (primeri na Cankarjevem trgu). PRIPOMBA 15: Strešna kritina – dovoli naj se zame­njava kritine z betonsko kritino ali kovinsko kritino (zaradi manjše teže in obremenitve obstoječe stare tesane nosilne strešne konstrukcije, vendar v obliki bobrovca ali zare­znika, ter le v odtenkih opečnate rdeče. Na Stari cesti 14 navajate, da je kritina bobrovec, vendar je kovinska kritina Gerard v obliki bobrovca. Kar niti niste opazili zaradi po­dobnosti. Poleg tega gre razvoj kritin tehnološko naprej, pri čedalje nižji teži in odpornosti na točo in celo orkanskim vetrovom. Te lastnosti ima Gerard. STALIŠČE 15: Pripomba se ne upošteva. V varova­ni kulturni dediščini se varuje tudi materialna substanca. PRIPOMBA 16: Stavbno pohištvo – okna – nelogič­no je predpisovati barvo oken glede na sosednje varovane objekte kulturne dediščine, saj so te lahko različne (od bele, kombinacije zeleno belih, do lesno rjavih). Se pravi, če pre­hitim sosede z zamenjavo drugih barv, bosta morala sose­da vgraditi take barve, kot sem jih pred njima. Pomembno je, da so okna lesena in v barvi, ki se bo najbolje prilagodila novi barvi fasade. Možne barve so lesni različni odtenki, bela in zelena. Kot so bile že originalne v prejšnjih zgodo­vinskih časih. STALIŠČE 16: Pripomba se upošteva. V OPPN se dopolni določba glede barv stavbnega pohištva. PRIPOMBA 17: Barve fasade – dopolni se lestvico ze­meljskih barv še z dodatnimi odtenki oranžne barve. Po­membno je, da je fasada barvana samo iz treh zemeljskih barv in ni pomemben točen odtenek iz konservatorskega načrta. STALIŠČE 17: Pripomba se ne upošteva. Paleta predlaganih barv dopušča dovolj možnosti izbire in je usklajena s pristojno službo varstva nepremične kulturne dediščine. Na objektih varovane kulturne dediščine pa se barva fasade določi na podlagi sondiranja. PRIPOMBA 18: Barve in oblike kovinskih rolet v pri­tličju objektov – dopolni se barve odtenkov z odtenki (črna, bakrena, temno rjava, bela, zelena), glede na celoten konč­ni estetski videz barvane fasade (ob lastnikovem predlogu novih barv barvna skica, ki je priloga vlogi za spremembo barv fasade). Ponekod so nameščene še originalne rolete izpred vojnih časov (moja hiša Stara cesta 12), ki jih danes ni možno kupiti in zamenjati z identičnimi (starodavne I. Bernik Ljubljana). Potrebno jih bo zamenjati zaradi dotra­janosti z novimi. Možna zamenjava s sodobnejšo obliko, vendar z vgrajeno roletno kaseto in ne zunanjo kaseto. STALIŠČE 18: Pripomba se upošteva. Odlok in KNP se dopolnita s pogoji za oblikovanje zunanjih rolet. PRIPOMBA 19: Kovinske rešetke, ograje – možnost namestitve kovinskih starodavnih kroparskih rešetk iz navpičnih elementov na zunanji strani izložbenega okna zaradi zaščite proti kraji in vandalizmu, vendar poravnane z licem fasade. Dodati je potrebno še dodatne nove odtenke barv, saj v starih časih niso obstajale le črne kovane, ampak so bile tudi bakrene, temno rjave barve. Doda se še bakre­no in temno rjavo barvo. STALIŠČE 19: Pripomba se upošteva. OPPN se do­polni s pogoji za oblikovanje okenskih rešetk. PRIPOMBA 20: Obrobe oken – okoli oken se dovoli namestitev okenskih baročnih obrob, v primerni estetiki in skladju (v eni od treh zemeljskih barv fasade) STALIŠČE 20: Pripomba se ne upošteva. Okraše­vanje fasad odprtin na objektih, ki teh fasadnih elementov v preteklosti niso imeli, je nesprejemljivo. Interpretacije pojmov primerna estetika in skladje žal v prostorskem do­kumentu ni mogoče določiti na jasen in razumljiv način. PRIPOMBA 21: Rolete in žaluzije na oknih – ne sodijo v stara mestna jedra! Ali se nam predpiše zamenjavo na vseh hišah ali nobeni, ne, da imajo nekateri lahko rolete, drugi ne. STALIŠČE 21: Pripomba se upošteva. Odlok in KNP se dopolnita s pogoji za zunanje rolete. PRIPOMBA 22: Simetrija v pritličju objekta z zgornji­mi etažami – fasado – ni smiselna in ponekod neizvedljiva v praksi, zaradi upoštevanja nosilnosti zidov in ohranja­nja statike. V nekaterih objektih predhodno nikoli ni bilo nekaterih odprtin in so bile za nove potrebe poslovnega prostora naknadno narejene (npr. Stara cesta 10 – levi lokal in Stara cesta 7 – izložba naknadno narejena, Stara cesta 16, Stara cesta 19, Stara cesta 22, Stara cesta 24 – Urška bar – povsod nesimetrija z osjo fasade, Stara cesta 14 uničeni veliki izložbi (prej enaki, kot na Stari cesti 16 in zamenjani z okni) in se bo po nekod dogajalo tudi v bodoče, kar pa ne more biti vedno skladno z gornjo simetrijo hiše. Tako po priporočilih konservatorskega načrta na moji hiši Stara cesta 12 – ni možno preoblikovati garažna vrata skladno s simetrijo fasade, ker je na levi strani vrat nosilna armirano­betonska preklada (med garažo in poslovnim prostorom), ki nosi celotno statično konstrukcijo zgornje etaže, desno pa je že debel nosilni zid. Tako bi bil del roletnih garažnih vrat v nosilnem desnem zidu. Res pa je, da spodnji del fasa­de ni bil nikoli točno oblikovno opredeljen, zato je trenutno v temnejšem grobem špricanem ometu. Tudi zgornji del ni bil nikoli točno arhitekturno – urbanistično določen. Nov predlog oblike bom podal ob morebiti adaptaciji fasade, v primeru finančne zmožnosti. Upošteval bom smernice iz podobnega objekta v starem mestnem jedru Ljubljane (ze­meljska opečna oranžna z gladkimi črtnimi režami in gro­be fasade – v prilogi). Kot je nekaj spomeniško zaščitenih objektov v starih mestnih jedrih po Sloveniji. STALIŠČE 22: Pripomba se upošteva. Simetrija v OPPN ni predpisana, dopolni se KNP. PRIPOMBA 23: Pomožni objekti za lastne potre­be (3.3.5) – vrtna lopa do 15 m2 – ne razumem, zakaj le možnost strehe enokapnice, če je večino lop (lesenih ali kovinskih), ki se jih lahko narejene kupi v trgovskih cen­trih dvokapnic, ličnih in bolj praktičnih, kot enokapnica. Predlagam popravek, da se doda tudi streha dvokapnica. Tudi na nezazidanih obstoječih zemljiščih – vrtovih so ponekod že postavljene dvokapnice. Vrtovi so večinoma za hišami in nevidni z ulične strani. Prav tako ne razumem, da ostali pomožni objekti nimajo določene oblike strehe enokapnice (garaža, drvarnica, lopa za orodje, steklenjak je vedno po navadi dvokapna streha, uta oz. senčnica tudi. Ti pomožni objekti imajo določeno le, da je streha istočasno strop objekta. Če prav razumem, postavim na vrtu name­sto vrtne lope, drvarnico za drva in nisem vezan na streho enokapnico. Predlagam, da se pri predlogu odstrani po­goj enokapnica, ker je nelogična, glede na ostale pomožne objekte, ki nimajo določene oblike enokapnice. Tudi samo pravokotna oblika oz. kvadratna oblika ni smiselna, saj so vrtovi zasebni, izven vidnega polja iz pogleda ulice in imajo lahko lastniki možnost tudi postavitve okroglih paviljonov. STALIŠČE 23: Pripomba se upošteva. Za pomožne objekte se dopusti ravna streha ali streha v nagibu 350 do 450. Enokapna streha je predpisana zato, da so pomožni objekti tudi v vertikalnih gabaritih podrejeni osnovnemu objektu (da streha vrtne lope ne sega preko oken prvega nadstropja). PRIPOMBA 24: Elektroenergetsko omrežje (62. člen), telekomunikacije in CATV omrežje (65. člen) – do Stare ceste 14 so vsi zemeljski vodi pripravljeni za omenjene in­štalacije in jih lahko operaterji brez dodatnih gradbenih del premestijo iz fasad (vse omarice do omenjene lokacije že nameščene na vseh objektih). Ko sem nazadnje prosil Te­lekom za premestitev vodov iz fasade, ker bom nekoč adap­tiral fasado, mi je odgovorni zabrusil, da bom stroške kril jaz, kar ni razumljivo in skrajno nesramno vedenje pred­stavnika Telekoma. Prosim, da se operaterje ob sprejetju OPPN takoj seznani in zahteva premestitev vodov v zemljo. STALIŠČE 24: Pripomba se upošteva. V OPPN se navede in vriše obstoječi kablovod za elektrovod, teleko­munikacije in CATV. PRIPOMBA 25: Javna razsvetljava (63. člen) – Kropar­ske svetilke uporabljenega tipa so vizualno lične, vendar bi morale biti dveh dimenzij (večjih in manjših), da bi se proporcionalno in lično uskladile s pročelji fasad. Na višjih objektih (višje nameščenih) obstoječe dimenzije, na nižjih objektih (nižje nameščenih) skoraj polovico manjše. Slab in ne ličen primer postavitve je na objektu je na Stari cesti 13, nizko postavljena prevelika svetilka. Človek ima nepri­jeten – čuden občutek, ko gre mimo nje. Ali se jo premakne desno na višji del objekta (nad bivšim gostinskem lokalom) ali namesti manjšo. Prav tako ni potrebna namestitev javne razsvetljave na vsak objekt, ampak na vsak drugi, le sve­tilnost trenutnih žarnic je preslaba. To se vidi v zadnjem delu Stare ceste do potoka. Danes je LED tehnologija že tako dovršena, da ima minimalno porabo električne ener­gije pri visoki svetilnosti. Če gremo še podrobneje v detajle svetilnosti, bi morala biti na tem področju toplo bela raz­svetljava, da bi spominjala na staro plinsko – petrolejsko in ne hladno bela, kot je trenutno. POJASNILO 25: Pripomba se nanaša na obstoječo ulično svetilko in obstoječe žarnice javne razsvetljave, in ne na OPPN. Oddelek za okolje in komunalo je seznanjen s pripombo. PRIPOMBA 26: Varstvo pred hrupom (71. člen) – lito­železne kanalete na sredini cestišča Stare ceste, ki so name­njene uličnim meteornim vodam, povzročajo nevzdržen hrup, zato v imenu tukajšnjih stanovalcev prosim za popra­vek in vstavitev PVC oz. gumijastih tesnil, ki bi preprečile hrup rešetk (vsaj na tem delu, kjer se pri Stari cesti 11 začne krivina, zato vozila vozijo po njih). POJASNILO 26: Pripomba se nanaša na izvedeno - obstoječe stanje cestišča, in ne na OPPN. Oddelek za okolje in komunalo je seznanjen s pripombo. PRIPOMBA 27: Upoštevanje pobud (3.4.22) – pobuda neposrednega mejaša – iz hiše Stare ceste 14, ki predlaga izdelavo balkona z nadstreškom na zadnji strani objekta ni izvedljiva in je nedopustna, saj gre za črno gradnjo (kar do­kazuje tudi nemožnost priključitve vseh stanovanj v lastne el. števce – el. ne da soglasja, zato so vgrajeni le odštevalni el. števci iz ene glavne el. omarice), ter je bil objekt neu­strezno rekonstruiran in povečan (celotna zadnja terasa in zgornja nadzidana in zaprta z PVC okni, kar na obstoječo nosilno armiranobetonsko ploščo, ki je bila mnoga leta iz­postavljena zunanjim vremenskim obremenitvam, statika pa je vprašljiva. Moje zemljišče je moja last in posest do fasade omenjene hiše iz vrtne stani. Moje soglasje sem sicer podal za obnovo fasade in strehe, dovolil gradbene odre na mojem zemljišču, zaradi ohranjanja dobrih sosedskih odnosov, nikoli pa mi ni lastnica predložila skic – načr­tov dejanskega končnega izgleda. Prav tako je bila streha podaljšana proti mojemu vrtu, nad mojim zemljiščem, kar optično vizualno zmanjša izgled mojega vrta. Na vse to sem pristal pod določenimi pogoji, da se na fasadnih zidovih, ki mejijo proti mojim zemljiščem ne nameščajo nikakršni izobeski, klimatske naprave in druge zvočno moteče naprave (skratka ničesar), ter da se ne povzroča škoda (naj omenim, da je na najvišji etaži dotrajana armi­ranobetonska plošča, iz katere odlomljeni kosi padajo na moje zemljišče in so resnično nevarni). Za vse pogoje obeh sosedov je bil napisan medsosedski sporazum in aneks k temu in velja za vse pravne naslednike in kupce obeh hiš, ter je overjen pri notarju. Poleg tega predlaga konservator­ski načrt za prenovo – načrtovalni del, ob celoviti prenovi znižanje objekta za eno etažo. Konservatorski načrt navaja za ta objekt kritino bobrovec, dejansko pa je objekt prekrit s pločevinasto kritino Gerard. Prosim, da se pobuda zavrne in navede, kot neupoštevana. STALIŠČE 27: Pripomba se ne upošteva. OPPN določa dovoljene posege iz arhitekturnega in urbanistič­nega vidika, ne iz lastniško-pravnega. Če lastnik zemljišča kot mejaš ne dovoli posega na svoje zemljišče ali ne dovoli zmanjšanega odmika, posledično poseg ni dovoljen, čeprav je arhitekturno ustrezen. PR IPOMBA 28: Glede na to, da so ostale občine šle nasproti lastnikom hiš, ki živijo v starih mestnih jedrih, jih občine v celoti oz. vsaj delno sofinancirajo pri adaptaciji fa­sadnih pročelij oz. celotnih fasad (Mestna občina Ljubljana financira 40 % in več investicije fasade). Za ta namen so EU sredstva, ki se jih da pridobiti, so pa tudi sredstva konser­vatorskega sklada in posamičnih postavk občin. POJASNILO 28: Financiranje obnove objektov ni predmet OPPN. PRIPOMBA 29: Zanima me »Žontova gasa« na lokaciji Stara cesta 18, kjer živim in naj bi bila povezovalna med Staro cesto in Tržaško cesto in naj bi bila po OPPN pre­hodna za pešce in kolesarje. Za nas stanovalce Stare ceste 18, kjer je bila nekoč kmetija z ene strani in z druge stano­vanjski objekt, nam tale ureditev nikakor ni po godu, ker nam boste pred vhodnimi vrati po tej ureditvi napravili promenado in s tem pomeni to tudi potek po povezava z dveh strani našega poslopja. In kam naj z vsemi vozili, ki jih imamo že desetletja na t.i. dvorišču? In nam redarska služba občasno primila kazen za napačno parkirano vozilo. Po mojem mnenju je dovolj povezava med Staro cesto in Tržaško za našim poslopjem, ker je prvič krajša in drugič tam ni neposredno stanovalcev, ki bi jih ves hrup in ostale s tem povezane stvari motile. Besedilo predloga za Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Podana je pobuda za spremembo na­membnosti ceste 2855/18, ki poteka neposredno ob hiši Stara cesta 18. Pot povezuje Staro cesto, mimo obrtniškega doma do Tržaške ceste. Podana je pobuda vseh stanujo­čih in lastnikov (Stara cesta 18), da se cesta, ki se več ne uporablja kot javna pot, odkupi. Odkupili bi zemljišče do Obrtniškega doma. Za pešpot je poskrbljeno med objekti trgovine DG in gospodarskim poslopjem na omenjenih parcelah. Samo zaprtje ceste ne ovira delovanja ter življe­nja bližnjih stanovalcev in okoliške dejavnosti. Za gasilska intervencijska vozila je odsek kot javna cesta neuporaben. Dostopnost do ostalih objektov, pa je z nasprotne strani omogočen. STALIŠČE 29: Pripomba se upošteva. Del Žontove gase od Stare ceste do Doma obrtnikov se zapre za pro-met. Zemljišča s parc. št. 2855/67 (del), 2855/19, 2855/20 in 2855/21, vse k.o. Vrhnika, se izvzamejo iz javnega dobra in prodajo v zasebno last stanovalcev Stara cesta 18. K pro­daji morajo podati soglasje tudi ostali lastniki zemljišč na tem območju: *27/1, *27/2, *813, *28, *814/1, *814/2, vse k.o. Vrhnika. Območje postane zasebno dvorišče. Žontova gasa od Tržaške ceste do Doma obrtnikov se asfaltira. Izvzem iz javnega dobra oz. ukinitev javne poti je možna, ker je takoj za objektom Stara cesta 18b javni prehod med Staro cesto in Tržaško cesto (skozi park Mlečna). PR IPOMBA 30: Sosedje imajo načrt na parceli 2066 nameravano graditev večje stavbe na zemljišču, ki merile 351 m2 in ki torej ne dosega minimuma 400 m2 . Po smrti prejšnjega lastnika prehaja parcela št. 2066, kot kaže, zdaj že v tretje roke, ki po nekaterih poročilih nameravajo tam opravljati celo obrt, čeprav je bilo to ze­mljišče vsaj 130 let le vrt, ki je spadal pod hišno številko Stara cesta 31. STALIŠČE 30: Pripomba se ne upošteva. Za staro mestno jedro Vrhnike (Stara cesta, Na klancu idr.) so zna­čilne majhne parcele ter strnjena gradnja. Na zemljišču s parc. št. 2066, k.o. Vrhnika, je dovoljena gradnja enostano­vanjske hiše. Določene so gradbene meje 4 m od parcelnih meja ter faktor pozidanosti 60 %. Posledično bo to manjši objekt. V območju OPPN je dovoljena tudi proizvodna de­javnost, vendar brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih skladišč, deponij ipd. PR IPOMBA 31: Ne strinjamo se, da je dovoz za novo­gradnjo zraven objekta Stara cesta 31 urejen preko parcele 2071/7, ampak naj bo iz Stare ceste direktno do novogra­dnje, saj objekt meji na glavno cesto. Zemljišče 2066 zdaj nima lastnega vhoda s Stare ceste, ampak uporablja naš vhod, ker je bilo to prej solastninska parcela, na kateri je prejšnji lastnik namesto dotedanje majhne lesene šupe po­stavil tolikšno zidano, in njegova občasna prihajanja do te šupe tudi po razdelitvi skupnega premoženja niso motila. Tolikšna sprememba namembnosti seveda bistveno spre­minja režim prehoda skozi našo parcelo št. 2071/7, saj gre prehod tik dveh spalnic, ene v pritličju in druge v nadstro­pju. Zato sem ob svojem obisku pri vas navedla, da bomo ta prehod zaprli in, da zato nameravamo postaviti ob vzhodni meji parcele 2071/7 ograjo. Rekla sem, da mora lastnik par­cele št. 2066 napraviti svoj vhod s Stare ceste, za kar zdaj ni nikakršne gradbene ovire. STA LIŠČE 31: Pripomba se upošteva. V OPPN se vriše direkten dostop na parc. št. 2066 iz Stare ceste. PR IPOMBA 32: Predlog spremembe 38. člena, točka (3) Usmeritve za prenovo, alineja 4, obstoječe besedilo: »..Dopustna je izraba mansarde v obstoječih gabaritih za­radi izpostavljenosti strehe z odpiranjem (frčade) na zale­dno stran objekta..«. Predlagano besedilo: »Dopustna je izraba mansarde v obstoječih gabaritih. Na ulično stran so dopustne frčade v spodnji vrsti v fasadnih oseh in v zgornji vrsti s strešnimi okni položenimi v strešino.«. Utemeljitev: 1. V KNP poglavji 2.4 in 2.8 v delu, ki se nanaša na objekt Cankarjev trg 10, nista usklajeni. V poglavju 2.4 Us­meritve po območjih in objektih, je na strani 48 za streho objekta Cankarjev trg 10 zapisano: »V primeru, da je mogo­ča so na ulično stran dopustne frčade v eni vrsti v fasadnih oseh.«, medtem, ko v poglavju 2.8 piše »Dopustna izraba mansarde v obstoječih gabaritih, zaradi izpostavljenosti strehe z odpiranjem (frčade) na zaledno stran objekta.«. 2. Površina mansarde je 95 m2, mansardni pro­stori so izredno visoki – višina v slemenskem delu je več kot 6 m. Ob takšnem volumnu osvetlitev zgolj s frčadami na zelo majhno zaledno stran objekta nikakor ne zadošča. Usmeritev, ko t je zapisana v obstoječem osnutku OPPN s tem, da ne predvideva zadostne osvetlitve mansarde, ome­juje mojo pravico do uporabe, uživanja in razpolaganja z nepremičnino. 3. Frčade na objektu Cankarjev trg 10 so po mo­jem mišljenju sprejemljive tudi zato, ker frčade že ima ob­jekt na nasprotni strani ceste t.j. Cankarjev trg 11. STALIŠČE 32: Pripomba se upošteva. Glede na iz­postavljenost objekta na ulično stran je v tem delu strešin dopustna izvedba frčad v eni vrsti v okenskih oseh, na za­ledni strani objekta pa oblikovanje strešine na način, da bo osvetlitev zadostna. Temu je potrebno prilagoditi notranjo organizacijo in oblikovanje prostorov. Pogoje za prenovo bo izdal ZVKDS. PRIPOMBA 33: Kot lastnik stavbe Robova cesta 3 zavzemam stališče, da izdelovalec osnutka OPPN ni imel nikakršne pravne podlage za oblikovanje takega stališča in predvidenih posegov vanjo, zato se z navedeno zahtevo nikakor ne strinjam iz sledečih razlogov: 1. Stavba je bila kot novogradnja zgrajena leta 1948 po takrat veljavnih gradbenih predpisih, z vsemi dovoljenji in po predpisanih načrtih. Kasneje se tekom uporabe stav­be njeni gabariti, površine in nakloni streh, mikrolokacije prozornih delov stavbe in njihove dimenzije nikoli niso spreminjale. Zanjo se skladno z gradbenimi predpisi šteje, da ima stavba gradbeno in uporabno dovoljenje. 2. V letih 1987 – 1993 so bila na stavbi izvedena večja vzdrževalna dela, ki pa niso posegala v zunanje di­menzije stavbe. Zamenjana so bila kritina, okna in vhodna vrata, obnovljena je bila fasada. Za navedena vzdrževalna dela so bila pridobljena vsa v času obnove potrebna dovo­ljenja in soglasja (priglasitev del, lokacijska informacija). Nobeden izmed navedenih dokumentov ni omenjal ni­kakršnih omejitev glede višine stavbe, orientacije slemen stavbe ali česarkoli drugega. 3. Tudi sicer do danes kot lastnik nisem prejel nikakršnega pisnega ali ustnega mnenja o ustreznosti ob­ravnavane stavbe, njene oblike in kakovosti gradnje. 4. Nihče izmed devetih nosilcev urejanja prostora, ki jih je Občina Vrhnika pozvala k podaji smernic za iz­delavo osnutka OPPN, v svojih dokumentih, ki so navedeni v osnutku OPPN, ni podal smernic, ki bi na kakršen koli način obravnavala ožje območje obravnavane stavbe ali konkretno obravnavano stavbo in s tem napeljevala izde­lovalca OPPN k oblikovanju stališča glede sanacije stavbe (znižanju višine stavbe za eno etažo ali spremembi usmer­jenosti njene strehe). 5. Tudi sicer nikjer v osnutku OPPN niso podani razlogi za zahtevano sanacijo obravnavane stavbe, niti ni podana obrazložitev, zakaj obravnavana stavba spada v območje urejanja OPPN za prenovo mestnega jedra Vrh­nike – del Stara cesta – Vas, saj stavba po času gradnje, arhitekturno, prometno in infrastrukturno ne spada v ožje mestno jedro Vrhnike. 6. Sanacija stavbe na predviden način bi bistveno zmanjšala uporabno površino stavbe, s tem pa bistveno posegla v lastninsko pravico lastnika stavbe, kar predsta­vlja poseg v ustavno kategorijo. Navedeno pritrjuje mojemu stališču, da izdelovalec osnutka OPPN nima pravne podlage, da od lastnika stav­be zahteva posege, kot so navedeni. Zato pričakujem umik navedene alineje (37. člen, 1. odstavek, 1. alineja) iz osnutka OPPN. STALIŠČE 33: Pripomba se upošteva. V OPPN se pogoji za skladno oblikovanje na lokacijah iz 37. člena opredelijo v pogojih za novogradnje (kot nadomestitev objektov). VPRAŠANJE 34: Kdo konkretno je napisal mnenje o neprimernosti stavbe z naslovom Robova cesta 3 (ime in priimek)? Poklic in status te osebe zaradi možnosti prever­janja strokovnosti in revidiranja tega mnenja? POJASNILO 34: Ukrepi sanacije izhajajo iz Konserva­torskega načrta za prenovo -načrtovalski del, izdelovalec je Krajinska arhitektura, Miran Krivec s.p., Maroltova ulica 12, 2000 Maribor. G. Miran Krivec je univ. dipl. inž. kra­jinske arhitekture z licenco KA – krajinska arhitektura, in konservator z licenco za izdelavo konservatorskih načrtov prenove. VPRAŠANJE 35: S kakšnim namenom občina podpira rušitve legalno zgrajenih objektov njenih občanov? POJASNILO 35: Določila niso bila napisana v smislu rušitve objektov, temveč v smislu določil za gradnjo novega objekta. Torej za primere, ko se objekt odstrani in gradi novega. V takem primeru veljajo določila za novogradnjo objektov. PRIPOMBA 36: Predlagava, da se parcela/objekt št. 2253/7 izloči iz OPPN, ker ne sodi v območje načrtovane prostorske ureditve varovane naselbinske dediščine me­stnega jedra Vrhnike. Objekt je bil novogradnja v začetku 80-ih let (1979 – 1983) in posledično ne more biti vključen med ostale objekte, ki imajo dejansko zgodovino in pred­stavljajo del dediščine mestnega jedra Vrhnike. STALIŠČE 36: Pripomba se ne upošteva. Zemljišče s parc. št. 2253/7, k.o. Vrhnika, je v območju naselbinske dediščine Vrhnika – Trško jedro. Območje določa Mini­strstvo za kulturo. Izvzem ni možen. PRIPOMBA 37: Pripomba na 10. člen, točka (3): Pre­dlagava, da se v okviru OPPN dovoli postavljanje naprav za pridobivanje električne energije, kajti v ne tako oddaljeni prihodnosti bo vse več poudarka na energetsko neodvisnih hišah/objektih/naseljih. Pravzaprav že trenutna zakonoda­ja (PURES 2010) predvideva in zahteva uporabo obnovlji­vih virov energije. V trenutnem predlogu OPPN je ta vizija povsem izključena oz. nedovoljena. STALIŠČE 37: Pripomba se upošteva. Kolektorji so v območju kulturne dediščine možni, če ne vplivajo na po­javnost obstoječih objektov in njihove neposredne okolice. Videz in oblika strehe morajo ostati enaki obstoječim. PRIPOMBA 38: Pripomba na poglavje 3.3.7 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za sanacije neskladnih objek­tov (objekt Na klancu 10a): Objekt ima vsa potrebna oz. veljavna dovoljenja. Načrt objekta je bil v letu 1977 potrjen s strani Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo kot edini ustrezen. Meniva, da tako kot zakon tudi OPPN ne more veljati retroaktivno, zato se ne more zah­tevati sanacija objekta, ki je bil zgrajen z vsemi potrebnimi dovoljeni in soglasji. STALIŠČE 38: Pripomba se upošteva. V OPPN se pogoji za skladno oblikovanje na lokacijah iz 37. člena opredelijo v pogojih za novogradnje (kot nadomestitev objektov). Župan Stojan Jakin, l.r. Štev i lka: 3505-17/2016 (5-01) Datum: 10. 11. 2015 OBVESTILO Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP - A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) je Od­delek za prostor na Občini Vrhnika pripravil javno razgr­nitev in javno obravnavo Občinskega podrobnega pro­storskega načrta za Industrijsko cono Tojnice 1, ki je potekala od 3. 10. 2016 do vključno 31. 10. 2016. V tem času so lahko podali vsi zainteresirani organi in širša zainteresi­rana javnost svoje pripombe in predloge na razgrnjen akt. Sporočamo, da v času javne razgrnitve in javne obravna­ve ni bilo podanih pripomb na pripravljen dopolnjen osnu­tek. Postopek priprave akta se nadaljuje s pripravo predloga odloka, ki se ga bo posredovalo v mnenja vsem pristojnim nosilcem urejanja prostora. ŽupanObčine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 54. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Nadzorni odbor Občine Vrhnika na 7. redni seji 16. 11. 2016 sprejel P O S L O V N I K Nadzornega odbora Občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Ta poslovnik ureja pristojnosti in naloge, orga­nizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Vrhni­ka (v nadaljevanju: nadzorni odbor) pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, način odločanja, pripravo, skli­cevanje in vodenje sej. 2. člen (1) Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v notranjem krogu na zgornji polovici napis Občina Vrhnika v spodnji polovici pa Nad­zorni odbor. V sredini žiga je grb Občine Vrhnika. 3. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zah­tevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, dru­gim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno obja­vi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge,zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za infor­macijo javnega značaja. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 4. člen (1) Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, pošteno, vestno, nepristransko in v skladu z zakonom. Pri svojem delu je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nad­zorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, dru­gim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dosto­janstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb. 5. člen (1) Nadzorni odbor odloča na sejah. Udeležba na sejah nadzornega odbora je dolžnost članov. V primeru, da so zadržani, morajo to sporočiti predsedniku nadzornega odbora in uslužbencu občinske uprave zadolženemu za nadzorni odbor. 6. člen (1) Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora. 7. člen (1) Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predlo­žiti zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nad­ zora. Porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet nadzora. II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE 8. člen (1) Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženj­skopravnim in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati učinkovitost in gospodarnost po­rabe proračunskih sredstev. V ta namen nadzorni odbor opravlja naslednje naloge: nadzoruje odločitve ter izvajanje odločitev občinskega sveta in župana s področja javne porabe, nadzoruje namenskost in učinkovitost ter smotrnost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev, nadzoruje finančno poslovanje porabnikov proračun­skih sredstev, preverja skladnost proračuna občine s pravnimi pred­pisi s področja javnih financ in drugih področij, z odlo­ki, pravilniki in drugimi akti občinskega sveta, preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta, preverja skladnosti finančnih načrtov javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna, preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog iz­vrševanja občinskega proračuna, preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z ob­činskim premoženjem, proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in po­slovne knjige), izdela nadzorstveni zapisnik in poročilo, prouči pripombe strank v postopkih nadzora, sprejema poročila, mnenja in priporočila oziroma pre­dloge ukrepov, obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti in obvešča javnost o ugotovitvah. (2) V primeru hujše kršitve predpisov ali nepravil­nosti pri poslovanju občine mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (3) V primeru utemeljenega suma, da je nadzorova­na oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posre­dovati pristojnemu organu pregona. 9. člen (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program, ki ga po sprejemu predloži županu in občinskemu svetu. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nad­zorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega progra­ma mora biti obrazložena. (3) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje upo­rabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih za­vodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (4) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna. (5) V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. (6) Nadzorni odbor posreduje letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca janu­arja koledarskega leta za preteklo leto. (7) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenimi ožjimi deli, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. III. ORGANIZACIJA IN PREDSTAVLJANJE NAD­ZORNEGA ODBOR A 10. člen (1) Delo nadzornega odbora vodi in organizira predse­dnik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga pooblasti predsednik. (2) Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani na konstitutivni seji. Predsednik je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. (3) Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovlje­nem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. 11. člen (1) Predsednik nadzornega odbora: vodi in organizira delo nadzornega odbora, pripravlja, predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovi­tve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega od­bora, pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora, sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo. (2) Predsednik nadzornega odbora ali od njega poobla­ščeni član se udeležuje sej, občinskega sveta, zastopa stali­šča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poro­ čati na naslednji seji nadzornega odbora. 12. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nad­zornega odbora zagotavlja delavec občinske uprave, ki ga imenuje župan. IV. NAČIN DELA 13. člen (1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik v skladu z letnim programom nadzora ob pripravah na izvajanje posame­znega nadzora. (2) Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora. (3) O poteku seje se vodi zapisnik. 14. člen (1) Konstitutivno sejo skliče župan in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora. 15. člen (1) Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. (2) Glasovanje je javno, razen če nadzorni odbor sklene, da bo glasoval tajno. 16. člen (1) Predsednik v soglasju s člani nadzornega odbora po­vabi pripravljavce gradiva oziroma predstavnike institucij, ki so predmet nadzora. 17. člen (1) Vabilo za sejo se skupaj z gradivom posreduje članom nadzornega odbora pet dni pred dnevom predvi­dene seje, razen če Nadzorni odbor sklene drugače. 18. člen (1) Predsednik nadzornega odbora na vsaki seji predlaga dnevni red, člani odbora pa z glasovanjem le – tega po­trdijo. Sledi glasovanje o sprejemu zapisnika prejšnje seje. 19. člen (1) Po opravljeni razpravi k posamezni točki dnevnega reda oblikuje predsednik nadzornega odbora sklep in ga da na glasovanje. Sejo zaključi, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora lah­ko predlaga prekinitev seje, kadar meni, da je to potrebno. Prekinjena seja se nadaljuje na dan, ki ga določi predsednik. 20. člen (1) Seje nadzornega odbora se snemajo. (2) O seji nadzornega odbora se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo sklepi nadzornega odbora. 21. člen (1) Dokumentarno gradivo nadzornega odbora mora vsebovati izvirnik zapisnika in vsa gradiva, ki so bila pre­dložena za sejo. Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se po končanem mandatu arhivirajo na občini. 22. člen (1) Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomičnost postopka, opravi ko­respondenčni sejo. Korespondenčna seja lahko poteka po elektronskih medijih, tako, da vsak član glasuje o predla­ganem sklepu. (2) O korespondenčni seji, se napiše zapisnik, ki ga potr­dijo člani na naslednji redni seji. (3) Sklepi, sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je zanje glasovala večina članov nadzornega odbora. V. POSTOPEK NADZORA 23. člen (1) Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa. V njem se lahko določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nadzor, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe po­sameznega nadzora. (2) Pri določanju letnega programa nadzorni odbor od­loča tudi o morebitnih predlogih po uvedbi nadzora, ki jih vloži župan ali občinski svet. Z letnim programom nadzor­ni odbor seznani občinski svet in župana. 24. člen (1) Nadzorni odbor izvede nadzor v skladu s Pravilni­kom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. 25. člen (1) Na predlog nadzornega odbora lahko občinski svet imenuje izvedenca za opravljanje posameznih strokovnih nalog nadzora. Pogodbo o opravljanju storitev z izveden­cem sklene župan. (2) Nadzorovana oseba lahko vloži ugovor zoper izbiro izvedenca in predlaga drugega izvedenca izmed neodvi­snih izvedencev. Ugovor mora biti vložen v osmih dneh po sprejemu sklepa iz prvega odstavka tega člena. O ugovoru odloči nadzorni odbor na prvi seji po vložitvi ugovora. (3) Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nad­zornega odbora lahko nadzorni odbor pooblasti posa­meznega člana oziroma v ta namen oblikovano delovno skupino. 26. člen (1) Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o za­devah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah do prvega kolena. Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelo­vati in odločati v postopku nadzora, če je član organa upra­vljanja v javnem zavodu, skladu, društvu ali drugi organi­zaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbeno delo za uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor oziroma je takšno delo opravljal eno leto pred opravljanjem nadzora. (2) O izločitvi člana nadzornega odbora odloča predse­dnik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor. (3) Član nadzornega odbora se mora izogibati nasprotju interesov skladno s 37. členom zakona o integriteti in pre­prečevanju korupcije. Član nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Član nadzornega od­bora svoje funkcije ne sme uporabljati zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kak nedovoljen zasebni interes. 27. člen (1) Na podlagi letnega programa predsednik nadzornega odbora izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se oprede­li nadzorovana oseba, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe nadzora. 28. člen (1) Nadzor je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena, pri če­mer se morajo ugotoviti vsa dejstva in zbrati vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje v postopku nadzora. (2) Predstavnik nadzorovane osebe v postopku je lah­ko ves čas prisoten. O opravljenem pregledu se lahko vodi zapisnik, ki ga podpišejo vse osebe, navzoče pri pregledu. 29. člen (1) Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor pi­sno poročilo skladno s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. (2) Končno poročilo nadzornega odbora s priporočili in predlogi je na podlagi 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja informacija javnega značaja in se ga objavi na spletni strani občine. 30. člen (1) Nadzorni odbor mora obvestiti pristojno mi­nistrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije v roku petnajst dni, če v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v tem poslovniku. 31. člen (1) Hujše kršitve predstavljajo: 1. kršitve predpisov, pri katerih materialna škoda presega znesek 100.000,00 EUR, 2. kršenje zakonskih določil, ki se v zakonu o izvrševanju proračuna RS štejejo za prekrške, 3. utemeljen sum kaznivega dejanja, ki jih člani nadzor­nega odbora ugotovijo pri nadzoru ali v zvezi z nadzorom, 4. ugotovljene nepravilnosti, ki se nanašajo na: - uporabo državnih sredstev v nasprotju z določili zako­na - oddajo javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila oziroma oddajo del ali nakup blaga brez izvedbe javnega razpisa, če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti razpis. IV. KONČNE DOLOČBE 32. člen (1) Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega. Poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi. 33. člen (1) Spremembe tega poslovnika se sprejmejo po enakem postopku kot poslovnik. 34. člen (1) Za vprašanje in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso določena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika, če niso v nasprotju s tem poslovnikom. Številka: 007-3/2016 (1-02) DatumČ 16. 11. 2016 Predsednik Nadzornega odbora Občine Vrhnika Matevž Caserman, l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načr to­ vanju – ZPNačr t (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO­-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), v povezavi s 35. členom Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), je župan Občine Vrhnika sprejel SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev odloka zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Predlagajo se spremembe in dopolnitve za zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št. 969/12, 969/17, 972/9, 970/6, 970/5, 969/18, 969/19, 972/11 k. o. Vrhnika. 2) Za območje predlaganih sprememb velja Odlok o za­zidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 (Naš časopis, št. 278/2001, 318/2005, 395/2012, 408/2013, 430/2015; v nadaljevanju Odlok o ZN Gabrče 2). Le-ta predvideva eno ali dvostanovanjsko gradnjo s pripadajočo cestno, komunalno in telekomunikacijsko infrastrukturo. 3) Območje predlaganih sprememb spada po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – popr., 71/14 – popr., 92/14 – popr., 53/15, 75/15 – popr. ) v območje osnovne namenske rabe S - območja stanovanj; s podrobnejšo namensko rabo SSeb - stanovanjske površine eno- ali dvostanovanjskih objektov na razgibanem terenu, ki se ureja s občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). 4) Pobudo za pripravo in sprejem sprememb in dopol­nitev Odlok o ZN Gabrče 2 je podalo podjetje Družba KSG za svetovanje in posredništvo d.o.o., Gabrče 41, 1360 Vrhnika (investitor) oz. v njegovem imenu pooblaščenka odvetnica mag. Katja Seljak Varga, Radio cesta 12, 1230 Domžale. 5) Pobuda je nanaša na spremembo faznosti oz. posto­pnosti gradnje. Trenutno veljavna določila ne omogočajo gradnje posameznega stanovanjskega objekta oz. določajo da je pred gradnjo nujna izgradnja celotne dostopne ceste z oznako 6. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta) 1) Območje sprememb in dopolnitev Odloka o ZN Gabrče 2 obsega za zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št. 969/12, 969/17, 972/9, 970/6, 970/5, 969/18, 969/19, 972/11 k. o. Vrhnika. 2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko v postopku priprave spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi : – prikaza stanja prostora, – Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrh­nika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – popr., 71/14 – popr., 92/14 – popr., 53/15, 75/15 – popr. ), – Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V 2/S2 Gabrče 2 na Vrhniki s spremembami (Naš časopis, št. 278/2001, 318/2005, 395/2012, 408/2013, 430/2015), – investicijskih namer investitorja prostorskega akta, – smernic nosilcev urejanja, – strokovnih podlag. 2) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in med­sebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalne­ga in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 se vodi po skrajšanem postopku v naslednjih fazah: FAZA OK VIR N I ROK I Sk lep o začetku postopka November 2016 Osnutek prostorskega a kta December 2016 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora Ja nua r 2017 (15 dni) Obvestilo o CPVO Dopolnitev osnutka prostorskega akta Febr u a r 2 017 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnit ve Javna razgrnitev in javna obravnava Marec 2017 (15 dni) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti Ma rec 2 017 Priprava predloga prostorskega akta Apri l 2017 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora Maj 2017 (15 dni) Pred ložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem Maj 2017 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu Junij 2017 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se Krajevni skupnosti Vrhnika - Vas. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrto­vanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 2. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 3. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacija, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 4. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tr­žaška c. 1, 1360 Vrhnika; 5. Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v po­stopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, spre­memb prostorskega akta ter stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja investitor podjetje Družba KSG za sveto­vanje in posredništvo d.o.o., Gabrče 41, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati na­slednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Ob­čine Vrhnika. Št: 3505 – 6/2016 Vrhnika, dne 21. 11. 2016 ŽupanObčine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načr tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO­-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji S K L E P o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrtaza proizvodno-obrtno-komunalno cono Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorske­ga načrta za proizvodno-obrtno-komunalno cono Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1), ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za proizvodno-obrtno­-komunalno cono Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 372/2010), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker investitor leta 2011 s postop­kom ni nadaljeval. Investitor je leta 2016 podal pobudo za pripravo OPPN za ožje območje Tojnic, ki je trenutno v pripravi. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-8/2008 (5-08) Vrhnika, 21. 11. 2016 Župan Stojan Jakin Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VRHNIKA 1. PREDMET OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NA­ČRTA Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo samo na tekstualni del OPN, in sicer na način urejanja območja za nadomestne habitate: BB_2074, BB_2076, BB_2075, BB_ 3435, BB_3436. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN bo poteka­la v času od 12. 12. do vključno 31. 12. 2016. Dopolnjen osnutek OPN bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika in na spletni strani Občine Vrhnika. 3. JAV NA OBR AV NAVA Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN bo pote­kala v sredo, 14. 12. 2016, ob 17. uri v prostorih Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika (sejna soba v kleti). 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico podati pri­pombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPN. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrni­tve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali se posre­dujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: prostor.obcina@ vrhnika.si. Številka: 3500-1/2016 (5-08) Datum: 24. 11. 2016 ŽU PA N Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Vizija Borovnice 2026 Občina Borovnica prvič v svoji zgodovini kurilnimi napravami na lesno biomaso pripomoglo k boljši oblikuje svoj osnovni strateški razvojni kakovosti zunanjega zraka v dokument. času kurilne sezone. Trgovska Namen Celovite in vk ljuču-delavnico o prostorskih vidikih in gostinska ponudba se bosta joče razvojne strategije Občine razvojne vizije občine. Delavnic izboljšali z izgradnjo trgovsko-Borovnica 2016–2026 (plus) je, se je udeležilo od 8 do 25 obča--storitvenega centra ob severni da na podlagi pregleda stanja na nov, moderirala pa jih je ga. Mi-meji industrijsko-obrtne cone, različnih področjih v občini in lena Marega iz Centra za parti-zdravstvena oskrba pa s pro­ob upoštevanju razvojih doku-cipativne procese. Udeleženci grami fizioterapije. Starejšim mentov na ravni Ljubljanskega so v konstruktivnem vzdušju občanom bo na voljo dnevni barja z zaledjem, Ljubljanske za posamezna področja dopol-center, ki bo skupaj z medgene­urbane regije, Slovenije in EU nili opise stanj, opravili analize racijskim centrom, novo knji­opredeli svoje primerjalne ra-prednosti, slabosti, nevarnosti žnico z večnamensko dvorano zvojne prednosti ter ključne ci-in priložnosti ter oblikovali ra-in novim mladinskim centrom lje in dejavnosti za njihovo ure-zvojno vizijo. prispeval tudi k boljšemu med­sničitev na različnih področjih. sebojnemu poznavanju in sode- Pri tem strategija izhaja IZ lovanju različnih generacij ter analize prednosti, slabosti, ne-Povzetek razvojne vizije prenosu znanj in izkušenj med varnosti in priložnosti v občini Borovnice 2026 njimi. na področjih: Borovnica bo do leta 2026 po-Obogateno kulturno življenje a) prostorskega razvoja, var-stala občina, v kateri bo kako-in športne aktivnosti ter mo­stva okolja in narave; vostno živelo dobrih 5.000 nad-žnosti rekreacije na prostem na b) gospodarstva, kmetijstva povprečno zdravih prebivalcev. prenovljeni in novi infrastruk­in turizma; Ti bodo zaposlitev našli tudi v turi bodo poleg izboljšane ka­c) infrastrukture, prometnih novih obrtnih, industrijskih in kovosti življenja prispevale tudi režimov in prometne kulture; storit venih dejavnostih v oži-k boljši integraciji priseljencev. menjena bo prometna ureditev urejene in označene tematske Borovnica z okolico – pred­d) družbenih dejavnosti in vljeni in urejeni gospodarsko-Občina bo na osnovi konzer-v Borovnici, saj bodo hitrostne pohodniške poti na Planino, ob vsem sotesko Pekel z urejenimi e) socialnega kapitala ter in--obrtni coni na območju nekda-vatorskih načrtov spodbujala ovire urejene tako, da bodo bolj cesti na Pokojišče pa bo par-parkirišči in počivališči za avto­ stitucionalnih in organizacij-njega industrijskega kombinata. prenovo spomeniško zaščitenih prijazne do kmetijske mehani-kirišče, od koder bo urejena dome – bo postala privlačna in sk i h zmog ljivosti. Tako se bo dohodek na prebi-objektov, obnovila Staro pošto zacije, do šole in vrtca pa bodo dostopna pot do arheološko vse bolj priljubljena turistična valca v občini s sedanjih 85 % ter uredila Košutov vrt z okoli-iz večine naselij potekale varne obnovljenih ostankov rimskega destinacija za vedno večje šte- V začetku leta 2016 so bila pri-povsem približa l slovenskemu co v trg s parkom, ki bo ohranil peš in kolesarske poti. zapornega zidu, nadgrajenih s vilo prebivalcev in obiskovalcev pravljena izhodišča za pripravo povprečju. Vsi večji porabniki bistvene poteze vrta. Košutova Delež oskrbe z lokalno pri-»pametnimi aplikacijami«, ki Ljubljane. Ti bodo tudi v naši strategije za posamezna po-v Borovnici se bodo ogrevali hiša bo na osnovi javno-zaseb-delano zelenjavo in sadjem bodo omogočale, da ga bo mo-občini odkrivali čare, lepoto ter dročja, ki so jih spomladi 2016 preko daljinskega ogrevanja na nega partnerstva namenjena ter tržno usmerjena pridelava goče videti tudi v njegovem pr-kulturno in naravno dediščino obravnavali Občinski svet Ob-lesno biomaso, katerega kotlov-programom in dejavnostim s borovnic se bosta povečala s votnem stanju. Ljubljanskega barja in njegovega čine Borovnica, njegovi odbori nica bo na območju LIKO. To kulturnimi vsebinami. Ob Bo-povečanjem površin (tudi vr-Urejena pohodniško-kolesar-hribovitega zaledja peš, s kole­ter politične skupine, zastopane bo skupaj z ozaveščanjem in rovniščici, ki bo z izgradnjo ma-tovi za tiste, ki sami nimajo sko-konjeniška pot bo vodila som ali na konju oz. s kombi­v občinskem svetu, in društva, informiranjem prebivalcev o lih komunalnih čistilnih naprav, zemljišč), izboljšanimi postopki po trasi opuščene železniške nacijami javnega (vlak, avtobus, ki delujejo v občini. V drugi pravilnem kurjenju v napravah odstranitvijo vegetacije iz stru-in tehnologijami ter pridelavo proge preko obnovljenega Pa-rečni ladijski) in nemotorizira­polovici septembra se je začela na trda goriva ter dodatnimi ge ter sonaravnimi protipoplav-v rastlinjakih. Sadjarsko dru-škega mostu in lesene brvi na nega prometa. Nenazadnje tudi serija 6. moderiranih delavnic, spodbudami za zamenjavo sta-nimi ukrepi postala poleti spet št vo bo sistematično posredo-mestu porušenega mostu vse zaradi dobrih povezav z vlakom, ki se je zaključila 9. 11. 2016 z rih peči in kotlov s sodobnimi privlačna tudi za kopanje, bodo valo znanja in tako podpiralo do meje z občino Brezovica, nove železniške postaje s sodob­ potekale sprehajalno-kolesarske področje ekološke pridelave in kjer se bo nadaljevala do Preva-nim parkiriščem ter možnosti poti. Te bodo skupaj z izgradnjo predelave hrane. Ob poveča-lja. Z nje bo mogoče zaviti tudi izposoje navadnih, starodobnih pločnikov med Pakom, Bregom ni pridelavi zelenjave in prireji na borovniški del Ljubljanskega in e-koles ali najema prevoza s in Borovnico ter Dolom in Bo-mesa se bodo ohranili mozaič-barja, na katerem bodo z brvjo konjsko vprego oz. zapravljivčk­rovnico tudi omogočile varen na krajina Ljubljanskega barja čez Borovniščico in dostopni-om in doživljanja potovanja kot dostop peš in s kolesi iz okoli-in njegovi specifični habitati, s ma potema do nje z vsake stra-včasih, pred množično uporabo ških naselij do Borovnice. Kole-spremembo nekaterih pašnikov ni med seboj povezane poti in osebnega avtomobila. sarjem bo na voljo tudi kolesar-v pozno košene travnike pa raz-kolovozi na obeh straneh reke, Vsa gradiva in poročila z de-ski poligon, lastnikom psov pa širili življenjski prostori škurha, ki bodo omogočali različne lavnic za pripravo občinske ra­poligon za vadbo psov. kosca ter drugih za mokrotne krožne povezave vse tja do zvojne strategije si je mogoče Večina cest v občini bo na travnike značilnih, a redkih in Tehniškega muzeja Slovenije v ogledati na spletni strani obči­novo prekritih z asfaltom, pot ogroženih rastlinskih in žival-Bistri. Brv ali brod pri Kaminu ne Borovnica na podstrani Pro-do Pristave in nekateri še neas-skih vrst. bo pohodnikom in kolesarjem jekti. Končen osnutek besedila faltirani odseki poti na Lazah in Steber viadukta bo obnovljen omogočil tudi dostop do Bevk, dokumenta – brez prilog – bo Pakem bodo asfaltirani, mosto-in nadgrajen s sodobnimi IKT-od tam bo mogoče iti proti na spletni strani objavljen do 23. va čez Borovniščico (pot na Jele) -tehnologijami – s prikazom Vrhniki ali Brezovici. Označene 11. 2016 in ga bo na svoji nasle­ter čez Prušnico v Dražici pa njegove slavne zgodovine bo in z ustreznimi »pametnimi« dnji seji predvidoma obravnaval bosta ob prenovi tudi razširjena. nova turistična atrakcija v obči-aplikacijami bodo nadgrajene tudi občinski svet. Z izgradnjo dovozne ceste pre-ni. Od njega bosta v obe sme-tudi kolesarske poti po Menišiji ko območja LIKO do povečane-ri vodili turistični pešpoti po in delih Krimskega pogorja, kar Andrej Klemenc, višiji ga poslopja šole – povečal se bo ostankih železniške dediščine. bo omogočalo tudi privlačne svetovalec za razvoj in tudi vrtec – se bo zmanjšal pro-Iz naselij Borovnica, Zaboče-gorsko-kolesarske ture okoli razvojne projektemet po Paplerjevi cesti. Spre-vo in Breg - Pako bodo vodile Borovniške kotline. Občina Borovnica Pojasnila v zvezi z NUSZ V začetku oktobra so občani Borovnice, lastniki no javno razgrnitev eviden-zavezancev z več nepozidanimi so predvidene tudi druge spre-na pripisovanju (slabih) name­ce NUSZ. V tem času je prejela stavbnimi zemljišči občutno membe. Najpomembnejša je ta, nov ter neresnicah, si lahko NA zazidanih in/ali nezazidanih stavbnih zemljišč, preko 280 pripomb zavezan-poznale, NUSZ za nepozida- da bodo naslednje leto dobi-KONCU BOROVNIŠKIH prejeli informativne izračune za NUSZ za leto cev. Splošno gledano prejete na stavbna zemljišča za leto la obračun NUSZ vsa naselja, STRANI preberete osnovna 2016. Ker je skladno z zakonodajo izračun pripombe zadevajo določitev 2016 še ne bo vseboval fak-ki imajo značilnosti strnje-dejstva o NUSZ, veljavnem ob­narejen na podlagi posodobljenih evidenc o območij, komunalne opremlje-torja komunalne opremlje-nega stanovanjskega naselja, činskem odloku, višini NUSZ v nepremičninah in komunalni opremi in ker se je nosti glede na posamezno vrsto nosti zemljišča. Se mu pa pa so bila do sedaj izvzeta, ker primerjavi z nekaterim primer­Občina Borovnica odločila. komunalne opreme, velikosti občina v dobro skladnega pro-niso priključena na medobčin-ljivimi občinami ter spremem­ površine za odmero, višine od-storskega razvoja in optimalne- sk i vodovod. bah, ki so botrovale spremem- Da bo kot instrument skla-zemljišča upoštevala komunal-mere, lastništva ter nezazidanih ga razvoja komunalne opreme Po kuloarjih v občini poteka-bam izračuna NUSZ za leto dnega prostorskega razvoja in no opremljenost, so bili številni stavbnih zemljišč (NSZ). Ker je ne namerava odreči. Pripravlje-jo vroče razprave glede NUSZ. 2016. (ou)optimalnega načrtovanja in zavezanci neprijetno preseneče-prevladalo spoznanje, da brez ne so spremembe odloka, ki Da bi bilo ugibanj čim manj vzdrževanja komunalne opre-ni zaradi višine informativnega ustrezne predhodne obravnave bodo to breme ustrezno zmanj-in bi razprave o spremembah me odločila, da bo tudi pri izračuna. Občina Borovnica je ne kaže vpeljati naenkrat pre-šale, pri čemer bo imel zadnjo občinskega odloka v čim večji NUSZ za nepozidana stavbna oktobra organizirala 30-dnev-več sprememb, ki bi se v žepih besedo občinski svet. Ob tem meri temeljile na dejstvih, ne pa 140 let borovniške osnovne šole Šola - ponos kraja Oktobra je minilo 140 let, ko je znanja željnim otrokom svoja vrata odprla prva borovniška šola. Jubilej so obeležili z vrsto publikacij in dogodkov, ki so vrhunec dosegli z osrednjo proslavo, katere se je udeležila tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič. »Šola je bila in bo še na­prej ponos kraja« »Čast in posebno radost vži­vam denes, da vas morem poz­draviti pri tej važni svečanosti, katero obhajamo sedaj. Obrniti moram pred vsem vašo pozor­nost na vzvišeni pomen dana­šnje svečanosti in vam pov­darjati potrebo in korist šole. Roditelji ne morejo biti iz raznih razlogov tudi odgojitelji svojim otrokom, zadržani so navadno po mnogem poslu pri domačiji ali pa tudi radi pomanjkljivosti v lastnem znanji; v ta namen imamo šole, kjer vpeljava učitelj mladež v pravo življenje,« je rav­natelj Daniel Horvat v uvodu k proslavi ob okrogli, 140. oble­tnici borovniške osnovne šole citiral legendarnega nadučitelja Frančiška Paplerja. Znamenite besede je slednji izrekel ob od­lini daljnega leta 1848. Ravnatelj se je v nagovoru spomnil vseh preteklih mož in žena na polo­žaju, ki ga danes zaseda sam, ter njihovega dela: »Šola je ves ta čas doživljala različna obdobja, doživljala preobrazbe, ki so se kazale zunaj v arhitekturi, kakor tudi po vsebinski in organizacij­ski plati. Pred trinajstimi leti je doživela požar in prenovo po njem. Ves ta čas je kolektiv de­loval v povezavi s krajem. Šola je bila in bo še naprej ponos kraja.« Priznanje izjemnemu šolskemu kolektivu je ob tej priložnosti izrekel tudi župan Bojan Če­bela. »Le javno šolstvo lahko pomaga k napredku in sociali­zaciji takih urbanih okolij, kot je naša občina,« je dejal in še zatrdil, da je osnovna šola »de­ležnik, ki oblikuje vrline za vse nas«. S proslavo z naslovom Na mladih svet stoji, ki jo je režira­la učiteljica Metka Pristavec Repar, so se v šoli tokrat od­ločili izpostaviti svoje največje dosežke – učence, ki so ponesli njeno ime prek meja občine in celo prek meja države. Obele­ženje okrogle obletnice sicer ni bilo omejeno zgolj na petkov večer, temveč je po malem po­tekalo cel teden. Začelo se je z odprtjem razstave o dr. Marji Boršnik, se nadaljevalo s tradi­cionalnim Angelinim tekom, pa literarnim večerom, srečanjemudeležencev Šole za življenje in nastopom nekdanjih učencev, sedaj glasbenikov. Tudi ta večer so nastopali aktualni učenci in učenke v vlogah recitatorjev, glasbenikov in nosilcev novih vizij, kako spremeniti svet na bolje. »Šolski sistem je najtr­dnejši kamen in temelj« Nekdanji učenki borovniške šole, šolski ministrici dr. Maji Makovec Brenčič, ki z visoke državniške funkcije že dejavno spreminja naš svet, je pripadel slavnostni nagovor: »Res mi je v izjemno veselje in tudi po­nos, da sem danes lahko spet v moji ljubi šoli in da vidim toliko prtju prvega šolskega poslopja v Borovnici leta 1876, plodu pri­zadevanj številnih vizionarjev vse od začetkov šolstva v tej do- mojih učiteljic in učiteljev. To je tisto iskreno veselje ob spo­znanju, da je ta šola dala vsem nam, tistim, ki smo vstopili vanjo, en izjemen ne le temelj, ampak tudi zanos, da zmoremo in znamo. In to je bilo sporočilo, ki sem ga odnesla s seboj tudi v Ljubljano, pa še kam dlje. Vero v znanje, v to, da je trdo in trdno delo tisto, ki nas opogumlja, ki nam daje pravzaprav tiste prave človeške vrednote, sem prejela prav v teh prostorih. Velikokrat na tem odru, velikokrat skupaj z vami in velikokrat v iskanju novih idej, tudi iskrivosti, dru­gačne ustvarjalnosti, vse to je tisto, kar smo vsi skupaj vedno in znova občutili prav v tej nam zelo ljubi borovniški šoli. In res je, hvala župan, to je naše javno šolstvo, in moja naloga sedaj je, da seveda obranim tudi vse te vrednote, da skušam še opogu­mljati sistem, da deluje v dobro otroka, v dobro znanja in seveda njegove ustvarjalnosti in inova­tivnosti. Ta je tista, ki jo danes zahteva svet od nas, vsakdanje življenje. In seveda predvsem odgovornost drug do drugega. Čemu modri odsevniki na obcestnih količkih Na obcestnih količkih med Bistro in hajalo do trkov z divjadjo, na-kov (5 evrov/kos) in preproste mestili modre odsevnike, ki naj montaže dala v sodelovanju z Dolom so od poletja nameščeni še dodatni, bi živali odganjale ob prihodu devetimi lovskoupravljalnimi modri odsevniki. Vsem, ki jim je ta poteza av tomobila, sicer pa v ničemer območji poskusno namestiti Direkcije RS za ceste še vedno nerazumljiva, ovirale njihovega prehoda ceste. 1586 modrih odsevnikov na 23 pojasnjujemo, da novi odsevniki niso Učinek naj bi bil neverjeten, po kritičnih odsekov državnih cest, neposredno namenjeni voznikom, so pa tu podatkih proizvaja lcev menda med drugim tudi na bistriški zaradi večje varnosti vseh udeležencev v celo 75-odstotno zmanjšanje odsek. V primeru pozitivnih re­ tovrstnih nesreč. Blejski lovci, zultatov analize, ki bo izvedena prometu. ki so na slovenskih tleh prvi v začetku prihodnjega leta, na V Nemčiji so namreč z novimi še pa rdečo in oranžno. Modra samostojno preizkusili to no-direkciji obljubljajo obsežnejšo raziskavami prišli do spoznanja, naj bi bila za divjad pravzaprav votarijo, medtem poročajo o akcijo nameščanja modrih od­da divjad v nasprotju s prejšnji-celo nekako »strašljiva«, saj zmanjšanju trkov z divjadjo za sevnikov.mi domnevami, ne razlikuje da se v naravi skorajda nikdar najmanj polovico. Direkcija za zgolj bele in črne barve, temveč ne pojavi. Na nevidno stran ceste v uspeh tega ukrepa resda Damjan Debevec, zelo dobro tudi kratkovalovno obcestnih količkov so zato na ni bila povsem prepričana, a je foto: DD vijolično in modro, precej slab-odsekih cest, kjer je redno pri-zavoljo majhne cene odsevni­ pravi center dogajanja vedno in znova. Ko hodim okoli po Slo­veniji, verjemite, da če kje naj­demo pristnost, razumevanje in predvsem tisto verjetje, da se v kraju vedno in znova nekaj dogaja, je to prav v šoli. Zato ker tu stopimo skupaj in si skušamo povedati, da je prav, da iščemo trenutke, ko ni pravzaprav prav, da vidimo vse samo narobe, pa da ja vse samo izziv, ampak da se preprosto prepustimo temu, kar nam daje takšno skupno so­bivanje, preprosto in samo zato, ker smo ljudje. Res hvala mojim dragim učiteljicam in učiteljem, da lahko danes tudi v tistih pri­jaznih spominih na otroštvo, na veliko radosti in veliko vzne­Nič ni narobe, če se vrnemo k besedam Franca Paplerja, ki na nek način lepo opiše prav to, kar še danes gospod ravnatelj počnete skupaj s svojim kolek­tivom in seveda skupaj z vsemi deležniki v tej lokalni skupno­sti. Tisto, kar si bom za vedno zapomnila, pa je seveda to, da je vrsta idej, ki smo jih znali povedati tudi otroci, bila sliša­na. In da smo skupaj z učitelji­cami, učitelji, z vašo pomočjo, s pomočjo sokrajanov velikokrat tudi kaj ušpičili, a ponavadi kaj lepega. Zato pohvala vsem, da ste nas znali opogumiti. Hvala vsem, da ste nas razumeli tudi takrat, ko so kakšne vragolije šle tudi čez kakšno mejo, ampak bilo tukaj. Zato, tudi če smo malce starejši, še vedno bodi­mo radovedni. Ta radovednost spodbuja nova iskanja znanja in predvsem iskanja rešitev takrat, ko se zdi, da nič več ni mogoče, ampak je. In to znova in znova.« Nekoč učenci, danes glas­beniki, novinarji, razisko­valci Življenjski uspehi in presežki nekdanjih učencev borovniške šole so resda njihovi, a to nika­kor ni ovira, da bi se v njih ne mogli še malce najti vsi ostali. Navsezadnje se veselimo tudi uspehov olimpionikov, kot bi sami zavihteli ono kladivo v rekordne daljave. V tem oziru kandidat. Dr. Urban Pavlov­čič je asistent na Fakulteti za melj vsega, kar premore sloven­strojništvo, kjer preučuje laser­ska družba. Kajti tu se skriva sko tehniko in merilne sisteme, Če sem se česa naučila v tej šoli, naš skupni potencial. V otrocih, v prostem času je maratonec, je to, da zmoremo skupaj. Če mladih, starših, v lokalni sku­triatlonec ali pa poje na pred­si pomagamo, če se slišimo, če pnosti, ki še kako podpirate to, sedniških inavguracijah. Ana se skušamo razumeti in najti da naše šole dobro delujejo, da Makovec se je vpisala v zgodo­skupno pot. To je nekaj, kar me imajo ravnatelji sogovornike in vino kot nosilka ženskega sve­vodi, kot vrednote dela, pravza-da imate tudi starši, učitelji in tovnega globinskega rekorda ob prav vsak dan. In tudi z mojimi učiteljice mesto, kjer se lahko odkritju najglobljega slovenske­sodelavci, ko danes usmerjamo srečujete tudi za to, da pripo­ga brezna Čehi 2. Na odru so šolsko politiko, si želimo, da bi morete k skupnemu razvoju se izmenjali še mojstri glasbe: v Sloveniji vsi skupaj razumeli, loka lne skupnosti, pravzaprav organistka Ana Suhadolnik, kako pomembno je, da je šolski kar celotnega družbenega ži­pianistka in profesorica na Aka­sistem najtrdnejši kamen in te-vljenja. In šola je v Sloveniji demiji za glasbo Marta Kržič, klarinetist in član orkestra slo­venske opere Tadej Kenig ter harmonikar in učitelj Glasbene šole Vrhnika Dejan Mesec. Uspehom borovniških učencev Zahvala! bi lahko posvetili nekaj številk Našega časopisa, pa še ne bi Osnovna šola dr. Ivana Korošca je oktobra praznovala povedali vsega, zato prispevek 140-letnico svojega delovanja. Pripravili smo več različnih prireditev. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali z donacijami, pri pripravi in izvedbi pro­grama, vsem, ki ste se veselili z nami. mirjenja, ki ga je bilo vedno na so bile še vedno pristno otroške. tej šoli, tistega pravega vznemir-Ne pozabimo, da radovednost Kolektiv OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica jenja, delim zdaj te skupaj z mo-pravzaprav vedno znova poga­jimi sodelavci in se včasih spo-nja ta svet. In če smo je kje imeli mnim na to, kako je bilo nekoč. dovolj in je bila spodbujena, je Hop na motor in svobodno v svet Motoristična kultura borovniške doline počasi dobiva obličje in to prav privlačno za vse ljubitelje jeklenih konjičev. Vedno prepoznavnejši Bura Ridersi so izkoristili prvi septembrski vikend za nepozabno popotovanje do zahodnih meja Slovenije in nazaj. Obetal se je prelep sončen dan, ko je ekipa krenila iz Bo­rovnice, spotoma okrepila svoje vrste z Vrhničani in Cerkničani, nakar so se z logaškega polja spustili v idrijsko dolino. Uži­vajoč v lepi panoramski vožnji so si privoščili postanke v pre­stolnici slovenske čipke, pa sli­kovitem Mostu na Soči in šli vse do Kanala ob Soči. Sledil je po­vratek prek Nove Gorice nazaj v domači kraj. Vožnja je minila brez težav in v najboljšem duhu, najprej odpravili na krajšo vo-ustrezno zakusko. Sedaj so si-motoristične sezone, nato pa na Vrhničane iz sosednjega klu-žnjo, na kateri so se jim pridru-cer nastopili hladnejši meseci, bo že tradicionalni blagoslov, ki ba MTK Nauportus pa očitno žili še prijatelji iz primorskega ki motoristov ne vlečejo preveč se mu prav tako obetajo nove naredila tako močan vtis, da Vučjega Grada in se je končala v svobodni svet, imajo pa zato vsebine. so že v kratkem Borovničanom v Ohonici. Uradni zaključek dovolj časa za načrte. Naslednji Damjan Debevec, predlagali izvedbo skupnega pi-motoristične sezone so tu obe-skupni izlet nameravajo izvesti foto: Bura Riders knika. Konec meseca so se tako ležili z družabnimi igrami in že takoj spomladi, ob začetku televiziji Ksenija Horvat je povezovala program, s službe­nega mesta je prispel vojni do­pisnik Boštjan Videmšek, ki je obiskovalcem zaupal, da mu »je bilo vedno težje iti v šolo kot na fronto«. Iz Rima se je oglasila sodelavka slovenskega uredništva Radia Vatikan Kaja Pezdir. Na oder so prikorakali še trije mladi profesorji. Dr. Si­mon Vrhovec je zdaj docent na Fakulteti za varnostne vede, s črnim pasom v karateju bdi nad programom za informacij­sko varnost. Dr. Klemen Šivic se kot asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko ukvarja z algebraično geometrijo v po­vezavi z linearno algebro, za hobi pa je še šahovski mojstrski sklenimo z receptom mikro­biologinje dr. Jane Erjavec, ki mladim polaga na srce, naj ne ima Borovnica kar kaj pokazati. sledijo vizijam drugih, temveč Klopi naše šole je gulila slavno-naj drzno uresničijo lastne želje. stna govornica, šolska ministri­ca, bivša učenka, danes vodite-Damjan Debevec, ljica programa na nacionalni foto: DD OBVESTILO OBČANOM Dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta občine Borovnica (OPN Borovnica), skupaj z vsemi gradivi, je razgrnjen od ponedeljka, 14. 11. 2016, do srede, 14. 12. 2016: • v prostorih Občine Borovnica (sejna soba), Paplerjeva ulica 22, Borovnica , • na spletni strani Občine Borovnica (www. borovnica.si) ter na por talu GIS (ht tp://gis.iobcina.si/gisapp/?a=borovnica&URL=abb95801-66ea-4263­a058-99b45de24513). Na razgrnjen dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah ob­činskega prostorskega načr ta občine Borovnica (OPN) lahko med javno raz­grnitvijo in obravnavo le-tega podate pripombe in predloge, in sicer pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali posredujete na elektronski naslov obcina@borov­nica.si (v rubriki »zadeva« obvezno navesti ključne besede OPN Borovnica) do konca javne razgrnitve. OBČINA BOROVNICA Prva noč pod viaduktom Neverjetno kako se nekatere dobre ideje rodijo Že kmalu po 18.uri so se na vhodu v šotor pričeli zbirati naj­ v vaški gostilni ob skodelici kave in klepetu med bolj zagreti oboževalci zasedbe prijatelji. Tomislav Bralić in klapa Intrade. Tako se je na deževno aprilsko Zataknilo se je tudi pri termi-A jih je ob 19. uri z močno dozo nedeljsko jutro rodila tudi Noč nu prireditve, saj so bili glavni slovenske glasbe pričakala do-pod viaduktom. gostje zasedeni. Gasilci pa se mača zasedba Livada. Podpredsednik in poveljnik nismo dali in določili datum, ki Napetost je naraščala vse do gasilcev sta ugotovila, da v na-je bil vsem po godu. 21. ure, ko so na oder stopile šem kraju že dolgo ni bilo hu-Petkov večer je bil namenjen zvezde večera. V njihovi družbi dega žura in bi bilo dobro v naše domači sceni. V goste je pri-je ura zelo hitro odbila polnoč kraje pripeljati kakega znanega šla Petkova pumpa – najboljša in čas je bil za skupino Kalyp­glasbenika. vseslovenska radijska veselica z so, ki je uspešno zaključila dvo-Ideja je dobila potrditev na Johny Deejay za mešalno mizo. dnevno rajanje pod viaduktom. UO PGD Borovnica, kmalu za Ko se je elektronika utrudila, pa Veselica je bila nedvomno tem pa tudi pri lastniku zemlji-so na sceno prišli veseljaki iz uspešna, saj je po slovenski tra­šča, Mercatorju, ki je brezplač-sosednje vasi – Krimski lisjaki, diciji oba dneva tekla tudi kri – no odstopil prostor za šotor. ki so dodobra ogreli ozračje. Do res da bolj po nesreči kot zares, Vendar vse ni šlo gladko, 21. ure so na plesišču kraljevali a če že dež spremlja vse naše kmalu smo ugotovili, da je šo-predvsem najmlajši Borovniča-veselice, zakaj bi se tradicija iz­tor premajhen, za dva šotora ni, ko jih je premagal spanec in neverila? pa ni prostora na opuščenem so morali v “mižave”, pa so se Taka prireditev je velik fi-enkratno, prostora pa zadosti, pomoč so nam priskočili čisto Gostilna Bistra, GO-DO d.o.o., skladišču Mercatorja sredi vasi. zavrteli še ostali. nančni in organizacijski zalogaj. da se je lahko čisto vsak zavrtel vsi, ki smo jih prosili, velikokrat Mihael Šraj s.p., Kim-vi d.o.o., Pri širitvi na ozemlje Liko nam Po tradiciji je že prvi večer do-Vse ni šlo gladko, a gasilci smo v ritmih zabavne glasbe. le za ceno besede HVALA. Si-ma-ja, Špan d.o.o., Urh d.o.o. je priskočilo na pomoč podjetje gajanje blagoslovil dež in drugi znani po tem, da vsako težavo Ne gre prezreti zahvale vsem Sponzorji prireditve so bili: Lask, ki nam je tudi brezplačno dan je bil namenjen krpanju lu-hitro rešimo. dobrotnikom, ki so finančno ali AMT 24 d.o.o., Avtohiša Vič Posnetek koncerta si lahko odstopil nekaj elektrike – v bi-kenj v šotoru ter pospravljanju Koncert sicer ni bil razpro-z brezplačnim delom podprli d.o.o., Av totrade d.o.o., Birosis-pogledate tudi na spletu. >klik stvu kar veliko elektrike. smeti. dan, a je bilo vseeno vzdušje Noč pod viaduktom 2016. Na temi d.o.o., Biro OGIS d.o.o. , Še več otroškega veselja Poleti je v centru Borovnice, na delu med Paplerjevo ulico in Športnim parkom Borovnica, zraslo novo otroško igrišče z ustvarjalnimi igrali. Kmalu po začetku novega šolskega leta so bila igrala in igrišče tudi strokovno pregledani in igrišče je s strani pooblaščene osebe prejelo zeleno luč. Da je to sicer majhna, a po-igrali je pred dvema letoma dala membna pridobitev za otroke skupina staršev. K projektu jih in njihove starše, kažeta dobra je spodbudila raziskava, ki je obiskanost igrišča in vesel otro-pokazala, da je v občini nad­ški živ žav na njem. V dopol-povprečno visok delež otrok danskem času ga uporabljajo s prekomerno telesno težo in tudi otroci iz vrtca in osnovne slabo razvitimi gibalnimi spo­šole dr. Ivana Korošca. Omeniti sobnostmi. Podeželsko okolje velja še, da so se sosedje oz. me-in dobro ohranjena narava da­jaši igrišča strinjali, da je njego-nes očitno niso več jamstvo za va ograja lahko postavljena na to, da bodo otroci večino časa samem robu parcele oz. da kot aktivno in razgibano preživeli ograja igrišča služijo kar njiho-zunaj ter razvili svoje gibalne ve ograje in stavbe. S tem so sposobnosti. Prvotno je občina, prispevali k maksimalni izrabi v sodelovanju s prostovoljno prostora in znižanju stroškov. skupino staršev, nameravala Pobudo za postavitev otro-zgraditi otroško igrišče, ki bi škega igrišča z ustvarjalnimi spominjalo na nekdaj veličastni Borovniški viadukt in bi se te-Tina Stipančevič med drugim dnja strokovna priporočila s Borovnica pa so pod vodstvom matsko navezovalo na železnico povedala: »Izredno smo veseli, tega področja. Zunanja igrišča Bogomirja Celarca na plezalni in trajnostno mobilnost. Pogoj da nam je uspelo realizirati so namreč pomembna za otro-piramidi pokazali svoje ple­za to pa je bila pridobitev evrop-ta projekt. Veliko truda smo ke, saj se lahko tam sproščeno zalske spretnosti. Projekt še ni Predstavitev skih sredstev. Ko se je izkazalo, vložili že v samo pripravo do-izražajo skozi igro. Otrok vsa-končan, prihodnje leto bodo da v letošnjem letu s tem ne bo kumentacije. Bili smo popolnikodnevno potrebuje tek, plaze-dodali nova igrala, počasi pa nič, je padla odločitev, da se laiki, naučiti smo se morali nje, lazenje, plezanje, skakanje, naj bi se ustvaril tematski igral­zgradi igrišče, ki bo zadostovalo veliko. Ko nas je podprla obči-guganje itd. Dejavnosti na igra-ni park, ki bo povezan tudi z priročnika osnovnim zahtevam po aktivni na, smo dobili še večji zagon, lih, kot so na primer različne borovniško tradicijo. Ustvariti igri in razvijanju gibalnih spo-da naredimo nekaj dobrega gugalnice, tobogani, igrala za želimo prostor, kjer bodo otro-Predstavitev priročnika Jem zdravo, živim zdravo! s krat­sobnosti. in pozitivnega za naše otroke razvoj ravnotežja, plezala, vrti-kom, tudi tistim s posebnimi kim predavanjem o zdravi prehrani otrok Slovesno odprtje igrišča z in tudi za naš kraj. Zavedali ljaki, omogočajo otroku, da se potrebami, na voljo številna KJE? HUD Karel Barjanski, Rimska 28, Borovnica (stara zabavnim in kulturnim pro-smo se, da nekdo verjame v začne zavedati lastnega telesa ustvarjalna funkcijska igrala, ki pošta) gramom je bilo v soboto, 15. nas, zato smo konkretno za-in pridobi sposobnost upravlja-spodbujajo dobro motorično KDAJ? 30. 11. 2016 od 17.30 do 19.00 10. 2016, ob 15. uri. Okoli 150 vihali rokave. Nobena ovira nja z njim. gibljivost ter jih postavljajo pred ZAKAJ? Priročnik – uporabna in domiselna ideja za ob­otrok in njihovih staršev sta nam ni bila več nepremostlji-Ob odprtju, ki ga je povezo-gibalne, čutne in miselne izzive. darova njenagovorila župan Borovnice g. va. Prebrali smo ogromno ko-vala ga. Sanja Rejec, so starši Ob tem pa bi imeli otroci mo-Predavanje – kaj so »strupi v prehrani«, kako jesti zdravo in Bojan Čebela in ravnatelj OŠ ličino člankov, se posvetovali s v sodelovanju z Društvom po-žnost spoznavanja in odkriva­ okusno, kako se posladkati na zdrav način … dr. Ivana Korošca g. Danijel strokovnimi delavci s podro-deželskih žena Ajda pripravili nja zanimivih rastlin in zelišč v ZA KOGA? Za starše, otroke, babice, dedke, Horvat. Preden je skupaj s pred-čja pomena zunanjih igral in pogostitev z odličnim domačim labirintu, posebno dodano vre­ tete, strice … stavnikom občine g. Andrejem gibanja in se tudi povezali z pecivom, palačinkami in peče-dnost pa bi prispevale še čutne KDO? Anja Pristavec, univ. dipl. inž. prehr., svetovalka Klemencem prerezala vr vico in drugimi občinami, kjer smo nim kostanjem. Zapel je otroški poti in glasbena igrala. za zdravo prehrano, hujšanje in diabetes igrišče uradno predala njegove-si ogledali primere dobrih pevski zborček pod vodstvom Vabljeni, udeležba je brezplačna! Več informacij na anja@pre­mu namenu, je glavna pobu-praks.« Posebno pozornost je Mateje Milosavljević, zaigrala Andrej Klemenc, hrana.info in 051 234 278 dnica izgradnje igrišča in vodja ekipa staršev namenila izbiri sta harmonikarja Erazem Svete Občina Borovnica projektne skupine staršev ga. novih igral. Upoštevala je za-in Luka Črnilogar, plezalci PD Vabilo KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA, GLEDALIŠKA SKUPINA TA MLAD in ŠOTKI vabijo v Osnovno šolo Borovnica na igrico za najmlajše in mlajše, pa tudi babice in dedke VRABEC ŽIV ŽAV NAJDE PRIJATELJA in GREMO NA VLAK! V NEDELJO 18. decembra 2016 ob 16. uri. Pridite, čaka vas presenečenje! Vabljeni! Vabilo SILVESTRSKA KOMEDIJA Vsak čas bo silvestrovo in Gledališka skupina ŠOTA Kulturnega društva Borovnica vas vabi na SILVESTRSKO KOMEDIJO DEDIŠČINA v soboto, 31. decembra 2016, ob 20.30 v Osnovni šoli Borovnica. Vljudno vabljeni, veselimo se Vašega obiska! KD Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA Vabljeni! V Fenolitu o zdravem življenju Center za krepitev zdravja, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Vrhnika, in družba Fenolit sta na sedežu družbe na Bregu pri Borovnici v okviru promocije zdravja. Na delovnem mestu organizi-organov, ki so bila nakupljena rala v torek, 8. 11. 2016, z name-s pomočjo družbe Fenolit. Za­nom krepitve zdravja zaposle-poslenim sta izmerili krvni tlak nih dogodek .Kako živeti zdravo in svetovali v primeru njego­v sodobnem času. V okviru do-vega odstopanja od normalnih godka sta vodja centra za krepi-vrednosti. Predstavili sta pro­tev zdravja ga. Jerneja Filipič in blematiko in količino uživanja njena sodelavka ga. Saša Prelog alkohola, »skritega« sladkorja zaposlene podrobno seznanili v živilih in pijačah ter življenje s škodljivostjo kajenja. Posledi-z diabetesom in pomen pravil­ce škodljivega vpliva nevarnih nega in zadostnega vnosa vode snovi v cigaretnem dimu na v človeško telo. V več ur traja­ človeški organizem sta nazor-jočem aktivnem posvetu so si no predstavili tudi z maketami obiskovalci lahko postregli z sto vodo), na razpolago pa so bolezenskih stanj posameznih zdravo prehrano (s sadjem, či-bile tudi zgibanke z nasveti v Prvič v naši občini 300 otrok na konja V Konjeniškem centru Eohippus na Bregu pri tekmah žrebet. Na prireditvi so vsi udeležen- Borovnici je bil v petek, 21. 10. 2016, uspešno ci lahko krtačili, krmili, jahali izpeljan 1. projekt 300 otrok na konja v naši konja ali ponija, se udeležili občini. ust varjalnih delavnic, sodelo­vali v nagradnem žrebanju za 3 Projekt Konjeniške zveze ge članov, mladincev in mlajših poni pakete, poleg tega pa so si Slovenije (KZS) poteka po vsej mladincev v pokalu Slovenije lahko ogledali: čiščenje in nego Sloveniji že štiri leta, da bi se in priznanje Ministra za kme-konj, v različne programe s poniji tijstvo, gozdarstvo in prehrano zdanje in sedlanje, šolo jaha­in konji brezplačno vk ljučilo RS za dosežke v reji zaradi šte-nja, preskakovanje ovir. Za mr­čimveč otrok iz celotne drža-vilnih premiiranih žrebet, zmag zle prstke je bil na voljo topel čaj ve. KZS izvaja projekt v sode-v Sloveniji in na mednarodnih ob sladkih prigrizkih. lovanju z registriranimi konje­ niškimi centri po vsej Sloveniji, podpirata pa ga tudi Olimpijski komite Slovenije in Fundacija za šport. Cilj projekta je pred­vsem predstaviti konjeništvo širši javnosti, doseči dostopnost in popularizacijo konjeništva, saj nam ta izjemen šport poleg stika z naravo omogoča še šte­vilne druge prednosti. Konje­niški šport dokazano pozitivno vpliva na: gibalne in psihosoci­alne funkcije otrok, dinamično zdravljenje, ki ni usmerjeno le v odpravljanje ali zmanjševanje bolezni, ampak tudi v razvoj potencialov, samouresničenje, razvoj socialnosti in humanega odnosa, zmanšanje stresa. Konjeniški center Eohippus, ki je kot registriran član KZS prevzel izvedbo projekta bo naslednje leto praznoval 20 let svojega obstoja. Med najpo­membnejšimi dosežki centra so 1. in 3. mesto na državnem pr­venstvu v preskakovanju zaprek dve leti zapored, številne zma­zvezi z obravnavano tematiko. M. J. Zaradi dobrega odziva in številnih iskric v očeh najmlaj­ših bo projekt v letošnjem letu izveden še enkrat. Datum bo objavljen na ww w.eohippus.si in Facebook strani Eohippus d.o.o. Vsem sodelujočim se za­hvaljujemo za udeležbo in opra­vičujemo za malo čofotanja po lužah, ki jih je za sabo pustil deževen teden! Avtor:KonjeniškiCenter Eohippus D.O.O. V objemu megle V nedeljo, 16. oktobra, smo se člani MO PD Borovnica povzpeli na razgledni vrh, ki se dviga severno od Kamnika, Kamniški vrh. Z zbornega mesta smo se v koloni osmih avtomobilov odpeljali do vasi Slevo in parkirali pri manjšem kamnolomu. V krogu smo se pozdravili, paši. Na tem delu naj bi se nam prešteli. Naša četica je tokrat vrh odprl v vsej svoji veličini, s štela 33 udeležencev. Kljub tu-strmimi travnatimi pobočji in robnemu jutru nam dobre volje gruščnato grapo v sredini, ime­ni manjkalo. Sprva smo se vzpe-novano Slevška roža. Vendar njali po kolovozni poti. Pri od-je to čudovito sliko prekrivala cepu, ki vodi do planine Osre­dek, so nas pozdravili konji na NAS CASOPIS 443/28.11.2016 C M Y K 33 33 gosta megla. Malce več pozornosti in pazlji-dvakrat nam je pa le pomežiknilo. Otrokom je vosti je bilo potrebnih na ozkih stezicah in čez bilo sicer vseeno, zaposleni so bili s »pospravlja­debelo uro smo dosegli planino. Mogočna lipa, njem« suhih vej po gozdu. Z nekaterimi smo se ki se bohoti sredi planine, je bila ovita v sivino. spustili še do bivaka, ki pa je že v bolj slabem Klop, mokra od obilnega dežja prejšnjega dne, stanju. Spet smo žigosali dnevnike, spraznili na­je ostala prazna. Pomalicali smo kar stoje in v hrbtnike in jo mahnili v dolino po krajši, strmi svoje dnevnike pritisnili nov žig. Povzpeli smo poti, kar po pobočju Kamniškega vrha. V krogu se še do sedla in namesto čez razgledno Planja-smo se poslovili z našo himno in si zaželeli lep vo nadaljevali po prijetni stezici skozi gozd do preostanek dneva. sedla pod vrhom. Nismo sami vztrajali v turob­nem dnevu. Kar nekaj planincev se nam je še Za MO PD Borovnica pridružilo na vrhu, a nihče ni tako dolgo vztrajal Tatjana Pečlin in čakal obljubljenih sončnih žarkov kot mi. No, Dragi starši, stari starši, tete, strici in krajani!Šolski sklad vas vabi na tradicionalni dobrodelni Za vas bomo ob izdatni pomoči osnovne šole in vrtca ter Občine Borovnica pripravili pester program, ki se bo dogajal v četrtek, 1. decembra 2016 pred vhodom v šolo Sejemske izdelke so pripravili otroci, vzgojiteljice, učitelji in starši Na sejmu sodelujejo tudi lokalna društva s svojo ponudbo Vljudno vabljeni! Dragi starši, stari starši in krajani! Šolski sklad bo v začetku decembra tradicional-na smučeh in alpsko smučanje (šol. l. 2014/15). V preteklem no organiziral novoletni sejem. Preteklo leto smo šolskem letu pa smo vrtcu do­ ga ob pomoči občine in osnovne šole nekoliko nira li Orfova glasbi la. razširili, kar se je izkazalo kot zelo uspešno. Vljudno vabljeni na No-Letos smo k sodelovanju reditvah, so v prvi vrsti na-voletni sejem Šolskegapovabili tudi nekaj lokalnih menjena tistim otrokom, ki sklada OŠ Borovnica, ki bo društev, tako da bo ponud-zaradi finančne stiske ne mo-v četrtek, 1. 12. 2016, ob 17. ba še bolj pestra in zanimiva. rejo spremljati osnovnega in uri. Poskrbeli bomo tudi za za-razširjenega učnega programa. Tanja Avguštinbavo – tako otrok kot odra-V preteklih dveh šolskih letih Predsednica UO Šolskega slih. Sredstva za šolski sklad, pa je šolski sklad del sredstev sklada ki so zbrana na različnih pri-namenil nakupu opreme za tek Društvo Šola zdravja tudi v Borovnici Šola zdravja deluje že od leta 2007. Prva Vaje se izvajajo od ponedeljka do petka zjutraj od 8.00 do skupina je bila ustanovljena v Piranu. Sedaj je že 8.30. Vse dejavnosti v Društvu 130 podružnic po celi Sloveniji. Samo v Ljubljani šole zdravja so brezplačne in deluje 25 skupin. Društvo deluje v javnem delujejo na bazi prostovoljstva. interesu in ga finančno podpira ministrstvo za Vsak član plača letno članarino zdravje. 20 evrov. Informacije so javno dostopne na strani: w ww.srce- V Borovnici je na novo orga-določile še nove lokacije. Ju­-me-povezuje.si/solazdravja. Tu nizirana podružnica Društva tranje vaje se izvajajo v bližini je možen ogled vseh dejavnosti šole zdravja od 24. 10. 2016. nogometnega igrišča, v slabem vseh podružnic po Sloveniji. Prva enota bo delovala v vasi vremenu pa pod nadstreškomDol - Laze. Pozneje se bodo Doma krajanov Dol - Laze. Prvo mednarodno tekmovanje v orientaciji Planinska zveza Slovenije (PZS), članica pri Medvedovi konti. Tekmo­valcem smo zastavljali vpraša- Združenja planinskih organizacij Balkana (BMU), nja iz orientacije, prve pomoči, je prva organizirala mednarodno orientacijsko poznavanja vozlov. Na nočni tekmovanje na Pokljuki, ki je potekalo od 30. tekmi pa smo jih čakali skriti v septembra do 2. oktobra 2016. Glavno vlogo pri temnem gozdu v okolici Šport pripravah in izvedbi je imela Mladinska komisija Hotela. Vsi smo uživali, tekmo-PZS. valci pa še posebno v pokljuški pokrajini in prelepih razgledih. Tekmovanje na splošno za-PZS in planinska društva Roga-Priznanja in nagrade so bili jema znanja planinske šole, ške orientacijske lige 14. in 15. podeljeni takole: v najmlajši ka­uporabo kompasa, karte, ori-maja 2016: PD Poljčane, Polzela, tegoriji so se pred ekipi iz Srbije entiranje v naravi, k boljšim re-Ptuj in PD Vransko. in Makedonije postavili tekmo­zultatom pa pripomorejo tudi Da Pokljuka velja za orienta­valci PD Polzela. Med starejšimi dobra fizična pripravljenost in cijsko trd oreh, so izkusile prav sta prvi dve mesti zavzeli ekipi izkušnje. Ekipno tekmovanje je vse ekipe. Proge so bile speljane PD Polzela in Ptuj, Črna gora potekalo v treh starostnih sku-od vojašnice proti Viševniku, pa je slavila na tretjem mestu. pinah: mladi od 15. do 18. leta Zlatim vodam, pod Velikim vr-V najzahtevnejši kategoriji so na lažji progi, člani nad 15 let s hom do Blejske koče, od tam pa vsa tri odličja odnesle sloven­polnoletnim vodjem ekipe so se do Medvedove konte ter spet do ske ekipe: prvo in drugo mesto spopadli z zelo zahtevno progo, vojašnice. Pri organiziranju smo PD Poljčane, tretje mesto pa PD starejši nad 40 let pa so mora-na pomoč priskočili tudi člani Vransko. Tokrat je tekmovanje li znanje pokazati na zahtevni MO PD Borovnica in Vrhnika: temeljilo na pravilih in načinu progi. Tekmovalce sta čakali Tine se je izkazal v vlogi štar­tekmovanja, ki se pri nas uvelja­dnevna in nočna preizkušnja. terja na dnevni in nočni tekmi, vlja že leta. Naslednje leto bo or-Sodelovalo je 21 ekip iz Bo-ostali pa na kontrolnih točkah. ganizacijo tekmovanja prevzela sne in Hercegovine, Črne gore, Midva s Primožem sva zavzela Planinska zveza Srbije. Bomo Makedonije, Srbije, Hrvaške in najrazglednejšo in najbolj od­videli, komu bo pa takrat sreča Slovenije. Slovenijo so zastopale daljeno točko na trasi na višini naklonjena. ekipe, ki so zmagale na držav-1820 m na sedelcu pod Debelim Za MO PD Borovnica nem tekmovanju SPOT, ki so ga vrhom. Kristina in Ana pa sta se Tatjana Pečlin organizirali Mladinska komisija skrivali na točki v bližini Brezna Marja Boršnik končno doma Ob 140-letnici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica dnji pano prikazuje njeno teo­rijo ustvarjalnih ritmov, ki še in 110-letnici rojstva dr. Marje Boršnik na ogled danes v znanosti ni doživela del obsežne razstave o prvi dami slovenske pravega odmeva. Av torici pano­ slavistike jev sta dr. Eva Premk Bogataj in Razstava o življenju in delu Borovnici, tragedijo pr ve sve-ddr. Francka Premk, oblikovala profesorice dr. Marje Boršnik tovne vojne, ki ji je vzela očeta pa jih je Anja Premk, Zavod JAS. (1906–1982), ki je bila od de-in sestro, ljubljansko šolanje v V Borovnici so bili na ogled cembra 2015 toplo sprejeta že pomanjkanju in bedi, pehanje tudi osebni predmeti, s katerimi v večjih knjižnicah po Sloveni-za službo in politični izgon v so obiskovalci lahko stopili v de­ji, je nedavno gostovala tudi v Leskovac, žalostno in obenem lovni prostor literarne zgodovi-Borovnici, kjer bo v spominski srečno obdobje druge svetovne narke: od rokovnikov, majhnih sobi nove knjižnice nekoč tudi vojne, ko je rodila hčer Franc-lističev in blokov za zapisovanje njeno stalno mesto. V Borovnici ko v zaporu in izgubila moža. vseh zelo pomembnih podrob­so bili na ogled razstavni panoji Nadalje pa sledimo začetkom nosti, do tipkalnega stroja, ki ji s fotografijami, veznim besedi-njene strokovne poti po vojni, je velikokrat služil dolgo v noč, lom in številnimi navedki avto-ko je postala pravi literarno-številnih svinčnikov, pisal in ričinih stavkov. Predstavljeno zgodovinski detektiv, sreči, ko drugega. Zanimiva je bila tudi demiki (Jože Toporišič, Franc dr. Marje Boršnik, Občina Bo-Repar pripravili tudi kulturni je bilo življenje ženske, ki je v je končno dobila mesto docenta razstavljena korespondenca z Zadravec, Ciril Zlobec, Boris rovnica, HUD Karel Barjanski program ob odprtju. znanosti na številnih področjih na univerzi, in s tem drugemu znanimi imeni tistega in kasnej-Paternu, Matjaž Kmecl, France in OŠ dr. Ivana Korošca Borov-Simona Stražišar in Eva orala ledino. Panoji predstavlja-življenjskemu obdobju izredne ših časov, tudi z njenimi štu-Bernik itn.). Razstavo so v Bo-nica. Borovniški osnovnošolci Premk Bogataj jo njeno brezskrbno otroštvo v angažiranosti v slavistiki. Za-denti, ki so kasneje postali aka-rovnici organizirali: Knjižnica so z mentorico Metko Pristavec Iz vrtca Mavrica Sredi oktobra so se otroci iz skupin Mačje mesto, Škrati in Žabice udeležili naravoslovnega tabora v domu Medved na Medvedjem Brdu. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, za domotožje ni bilo časa, saj so bili otroci ves čas zaposleni z dejavnostmi, ki so jih vodili strokovni delavci doma. Naučili so se veliko novih, za-najbolj znana ozvezdja in po­nimivih stvari. Najprej so se se-slušali mite o njih. Iz različnega znanili z okolico doma, plezali naravnega materiala so gradili po plezalni steni, z zabavnimi hiške za škratke, si ogledali ži­gibalnimi igrami so spoznavali, vali, ki živijo v domu Medved kako se vreme neprestano spre-in božali morskega prašička minja. Pekli so piškote, s kate-Olija. Tekmovali so v štafetnih rimi so se posladkali po kosilu. gibalnih igrah. Tudi ob večerih Podali so se na »čutno pot«, na je bilo zabavno. Prvi večer so se kateri so s tipom in vonjem pre-kljub dežju v pelerinah podali poznavali različne materiale in na sprehod z baterijami, dru­snovi. Na orientacijskem poho-gi večer pa je bil na programu du so reševali uganke in iskali ples. Trije dnevi so minili, kot zaklad – slastne suhe jabolčne bi mignil, in polni vtisov so se krhlje, s katerimi so se okrepča-otroci vrnili domov. li. Spoznavali so skrivnosti ve-Avtor:Mitja Zotti solja, planete našega osončja ter 115-letnico rojstva in Janez Premk. Oba sta bila dobra prijatelja pokojne Koj- Jesenski Živ-žav Martina Kojca čeve žene Tončke in njenega (1903–1978) bo sina Dušana. Skupaj so veliko založba Domus, ki je govorili o Kojčevi misli, njego-Čeprav nam jo jeseni prostovoljne prispevke za šolski nadstandardnih storitev vrtca prehitro minil, saj nas je tema izdala tudi uspešnico vem življenju in nauku, ki ga dež dostikrat zagode, sklad, ki pomaga otrokom iz so-in šole. Zopet je bil naš Živ-žav pregnala domov. Učbenik življenja, v je zapisoval v knjige, potem ko cialno šibkih družin pri plačilu zelo prijeten dogodek, ki je kar Jana Sedej se v vrtcu Borovnica Borovnici obeležila ni več vodil praktičnih posve­ vsako jesen tovalnic v Berlinu in Ljublja­ s predstavitvijo treh veselimo našega ni. Letos je pri založbi Domus knjižnih novosti. izšla še knjiga Srečevanja z tradicionalnega Martinom Kojcem in nov druženja. Verjetno je redek slovenski prevod Kojčeve knjige Moč dom, v katerega duhovni ve­ spomina in pozornosti. likan Martin Kojc še ni vsto- Tudi letos smo se otroci, star- Duhovna naslednika Martina pil. Običajno njegove knjige ši in strokovne delavke zbrali Kojca, ddr. Francka in Janez vzamemo v roke takrat, ko je sredi oktobra na vrtčevskem Premk, bosta v organizaciji nam ali našim bližnjim težko, igrišču. Otroci so prinesli ko- Knjižnice dr. Marje Boršnik in ko smo bolni ali na razpotju, stanj, ki nam ga je vedno na­ društva HUD Karel Barjanski ko ne vemo, kako naprej, ali smejan hišnik Marko pekel v torek, 13. 12. 2016, ob 18. uri ima vse skupaj sploh še smi- celo popoldne. Pocrkljali smo z nami v galeriji Barje (na Sta­ sel. Takrat nam znanec, pri- se tudi s toplim čajem in pe­ ri pošti) delila svoje vedenje in jatelj, največkrat pa najbližji čenim krompirjem. Na stojnici spomine ter ponazorila, kako sorodnik ponudi roko … in Podarim-dobim so otroci iz­ pozornost in spomin urimo s v roki knjigo Martina Kojca. menjevali igrače. Vsak je lahko stavkom: vsak začetek je težak. »Ko je stiska največja, je po- prinesel eno ali več igrač in jih Lepo vabljeni! moč najbližja,« pravita preva-potem zamenjal za igrače, ki so jalca njegove knjige Prebuja-jih predhodno že prinesli drugi Dr. Eva Premk Bogataj joči se človek ddr. Francka otroci. Na pikniku smo zbirali Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini Borovnica Vsi želimo imeti kakovostno oskrbo z elektriko in pitno vodo, dobro javno razsvetljavo in učinkovito kanalizacijo ter se voziti po dobrih občinskih cestah, ob katerih naj bi bilo tudi čim več pločnikov. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je najpomembnejši izvirni prihodek občine, ki služi razvoju in vzdrževanju komunalne opreme. V začetku oktobra so občani Borovnice, lastniki zazidanih in/ ali nezazidanih stavbnih zemljišč, prejeli informativni izračun za NUSZ za leto 2016. Ta temelji na posodobljenih geodet­skih evidencah tako lege, namembnosti in površine stavbe oz. stavbnega zemljišča kot tudi glede pripadajoče opremljenosti z in­dividualno in kolektivno infrastrukturo, ki jih je Občina Borovnica zakonsko dolžna upoštevati. Zato je v številnih primerih prišlo do znatnih sprememb glede višine N USZ glede na preteklo leto, ko je izračun temeljil še na evidencah, ki so bile vzpostavljene še za časa skupne občine Vrhnika in so se sproti spreminjale na podlagi dokazil in zahtevkov zavezancev. Do največjih razlik pa je prišlo, ker je Občina Borovnica nakazala, da bo začela voditi bolj aktivno politiko urejanja prostora in v letošnji informativni izračun NUSZ pri nezazidanih stavbnih zemljiščih začela obračunavati tudi prispevek za komunal­no opremljenost. Ta pri večini upravičencev znese okoli polovico prispevka. Občina želi s tem ne le povečati svoje neposredne pri­hodke in ublažiti znaten izpad prejemkov iz državnega proračuna, temveč ublažiti tudi pritiske na prostor in stroške razvoja in vzdr­ževanja komunalne opreme. V času hitrega razcveta nepremičninskega trga sredi prejšnjega desetletja so številni lastniki zemljišč računali, da bodo lahko s spremembo nezazidljivih v stavbna zemljišča na hitro obogateli. Pritiskali so na občine, da čim bolj uredijo komunalno opremo, ker je to pomenilo večjo vrednost zasebnih zazidljivih parcel. Ko je po letu 2009 v Sloveniji prišlo do hitrega upada nepremičninske­ga trga so temu tudi v naši občini z zamikom sledile tudi vloge za spremembo namembnosti zazidljivih v nezazidljiva zemljišča. Ni nepomembno dejstvo, da je bilo še lani v evidenci nepozidanih stavbnih zemljišč v občini Borovnica 923 parcel s skupno povr­šino 79 ha, letos pa je v njej zgolj 472 parcel s površino 44 ha. Pri obračunu NUSZ za leto 2016 pa bo to število še nižje, saj bo občina izvzela tiste parcele, za katere so občani lansko leto pri spremem­bah OPN podali pobudo za izvzem iz stavbnih zemljišč. Občina si tako prizadeva ugoditi interesom tistih, ki želijo (ponovno) spremeniti namembnost zemljišč, ker ne želijo plačevati (polnega) NUSZ. Po drugi strani pa se mora občina zavarovati pred preveliki­mi in nerealnimi apetiti po gradnji ter špekulacijami z ne­pozidanimi stavbnimi zemljišči. Lastniki nepozidanih stavb­nih zemljišč na njih velikokrat pravzaprav ne nameravajo reševati svojega stanovanjskega problema, temveč jih želijo čim dražje pro­dati. To je seveda njihov legitimni interes. Velikokrat nekomu, ki tudi ne namerava graditi, temveč še dražje prodati ali pa graditi na podlagi napihnjenih pričakovanj, ki rezultirajo v neprodanih ne­premičninah, ki za kraj pomenijo samo breme. Zaradi špekulacij s stavbnimi prihaja tudi do pritiskov za spremembo namembnosti in gradnjo na obrobjih naselij. Predvsem s strani tistih, ki dejansko želijo rešiti svoj stanovanjski problem, a si dražjih komunalno bolje opremljenih stavb oz. parcel v samih naseljih, ki so predmet finanč­nih špekulacij, ne morejo privoščiti. To pa še dodatno degradira prostor in zvišuje stroške komunalne opreme in storitev. A to so pač tveganja prostega nepremičninskega trga. Za to, da špekulacije ne podivjajo v nebo in da ne pride do tega, da skupnost nosi stroške tveganj, medtem ko dobički končajo le v zasebnih žepih, so potrebne varovalke. Ena od osnovnih je, da se plačuje NUSZ tudi za nepozidana stavbna zemljišča. Dodatna pa ta, da se pri tem ustrezno obračuna tudi prispevek za komunalno opremljenost. Obračunavanje pri­spevka za komunalno opremljenost pri zaračunavanju NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča tako ni le skladno z zakonodajo in že sprejetimi odloki, na katere sedanji Občinski svet, župan in občinska uprava niso vplivali, temveč je tudi pravično in po­trebno za skladen prostorski razvoj občine in optimalnem razvoj komunalno opreme. Čeprav so primerjalno gledano tako prispevki za pozidana kot nepozidana stavbna zemljišča v naši občini med najnižjimi v osrednjeslovenski regiji, pa so reakcije na informativni izračun pokazale, da bi glede na po veljavnem odloku izračunano višino nadomestila za uporabo nepozidanega stavbnega zemljišča ob upoštevanju faktorja za komunalno opremo predstavljalo znatno večji znesek od lanskega, s čimer niso računali. Občina je to upo­števala. Tako NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča za leto 2016 še ne bo vseboval faktorja komunalne opremljenosti zemljišča. Se mu pa občina v dobro skladnega prostorskega razvo­ja in optimalnega razvoja komunalne opreme ne namerava odre­či. Pripravljene so spremembe odloka, ki bodo to breme ustrezno zmanjšale, pri čemer bo imel zadnjo besedo Občinski svet. Ob tem pa so predvidene tudi druge spremembe. Kot najpomembnejšaobračun NUSZ v vseh naseljih, ki imajo značilnosti strnje­nega stanovanjskega naselja, pa so bila do sedaj izvzeta, ker niso priključena na medobčinski vodovod. Osnutek odloka, ki je v javni obravnavi, si lahko ogledate na: http://w ww.borovnica.si Večina med vami je verjetno seznanjena, da država na tem po­dročju že dalj časa predvideva odpravo NUSZ in njegovo nado­mestitev z davkom na nepremičnine. Kdaj bo do njegove uvedbe dejansko prišlo lahko samo ugibamo, verjetno pa še ne v času man-data sedanje vlade. Da bi bilo ugibanj o NUSZ čim manj in da bodo razprave o spre­membah občinskega odloka v čim večji meri temeljile na dejstvih, ne pa na pripisovanju (slabih) namenov ter na neresnicah, si v na­daljevanju lahko preberete osnovna dejstva o NUSZ, veljavnem občinskem odloku, višini NUSZ v primerjavi z nekaterim primer­ljivimi občinami ter spremembam, ki so botrovale spremembam izračuna NUSZ za leto 2016. Splošno o NUSZ Za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje nadomestilo za upo­rabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ). Plačuje se na ob­močju: a - mest in naselij mestnega značaja; b - na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; c - na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in d - na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območje, na katerem se plačuje NUSZ, določi občinski svet z odlokom. NUSZ se plačuje tako za nezazidana kot za zazidana stavbna zemljišča. Za nezazidana stavbna zemljišča se NUSZ obračuna glede na površino parcele, namenjene gradnji, za zazidana stavbna zemljišča pa glede na stanovanjsko oz. poslovno površino stavbe. Stanovanjska površina, od katere se obračuna nadomestilo, je neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov v stavbi. (Zmotno je torej mnenje, da se NUSZ za zazidana stavbna zemljišča obračunava od tlorisne površine projekcije stavbe na zemljišče ali od uporabne po­vršine stavbe. NUSZ se obračunava od vseh prostorov, ki se naha­jajo v stavbi, ne glede na dejstvo ali so zaključeni, se ne uporabljajo ipd.) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega pro­stora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim. Ob­čina lahko določi, da so poslovne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno. V primeru občine Borovnica, se tovrstne površine obračunavajo. Osnovna podlaga, na kateri temelji inštitut nadomestila, je leta 1984 sprejeti Zakon o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ-84), ki je pojem nadomestila za uporabo mestnega zemljišča vpeljal. Kasneje, leta 2003, je Zakon o graditvi objektov pojem nadome­stila dodatno razširil, ni pa v ničemer posegel v merila za obračun NUSZ. ZSZ-84 določa območja, na katerih se nadomestilo obraču­na, določa oprostitve plačila nadomestila za posebne upravičence in merila, na podlagi katerih se določi višina nadomestila. Potrebno je poudariti, da ta zakon še vedno velja, kljub dejstvu, da predstavlja predpis, sprejet v prejšnji državi. NUSZ je splošna in zakonsko določena dajatev, ki se obračunava v občinah po vsej Sloveniji. Občinam predstavlja največji izvirni prihodek, ki služi vzdrževanju komunalne opreme (vzdrževanju cest, vodovoda, javnih parkirnih mest, javne razsvetljave itd.). V spodnjih preglednicah je prikazana primerjava višine letne odmere nadomestila v nekaterih slovenskih občinah. Preglednica 1: Višina letne odmere NUSZ v nekaterih slovenskih občinah v EUR (1. del) Preglednica 2: Višina letne odmere NUSZ v nekaterih slovenskih občinah v EUR (2. del) Objekt ObčinaBorovnica ObčinaBrezovica ObčinaŠenčur ObčinaDomžale Stanovanje vcentru - 120 m2 63,44 77,76 51,33 113,76 Stanovanjeizven centra - 120 m2 40,37 51,84 40,10 49,30 Poslovni prostor vcentru - 500 m2 648,81 972,00 1.122,74 1.279,80 Poslovni prostor izvencentra - 300 m2 153,86 324,00 673,65 876,90 Objekt ObčinaBorovnica ObčinaBrezovica ObčinaŠenčur ObčinaDomžale NSZ v centru - 800 m2 76,92 144,00 86,20 164,77 NSZ izven centra - 800 m2 51,24 57,60 68,93 107,10 Objekt Občina Borovnica Občina Komenda Občina Trzin Občina Kamnik Stanovanje v cen­tru - 120 m2 63,44 68,23 111,42 120,00 Stanovanje izvencentra - 120 m2 40,37 60,28 111,42 67,90 Poslovni prostor vconi - 500 m2 648,81 1.106,76 1.075,41 1.280,54 Poslovni prostorizven cone - 300 m2 153,86 471,96 630,42 634,31 NSZ v centru - 800 m2 76,92 48,38 90,58 / - ne ob­računava NSZ izven centra - 800 m2 51,24 42,24 90,58 / - ne ob­računava Iz primerjave je jasno razvidno, da je odmera NUSZ v naši občini nizka. Odmera NUSZ za stanovanja je najnižja med primerjanimi občinami. To je posledica socialne naravnanosti Občine, ki ne želi prekomerno obremenjevati občanov. Hkrati pa imamo v občini zelo nizko tudi odmero NUSZ za poslovne namene, kar pa ni več socialna kategorija. Tu moramo biti pošteni do sebe in upoštevati dejstva, da so v drugih občinah zneski lahko bistveno višji. Povzetek obstoječega odloka NUSZ v občini Borovnica za leto 2016 je bilo obračunano na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika ter na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika, ki je obstoječi odlok posodobil v ve­čini členov. To pomeni, da občinska uprava (in občinski svet) na višino odmere NUSZ za letošnje leto nima bistvenega vpliva. V skladu z ZSZ-84 se NUSZ v občini Borovnica odmeri za neza­zidana ter zazidana stavbna zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanih stavbnih zemljišč se plaču­je od stanovanjske oziroma poslovne površine. Mesečna višina NUSZ se obračuna tako, da se vsota točk iz namena uporabe in iz komunalne opremljenosti pomnoži s stanovanjsko ali s poslovno površino zavezančevega objekta ter z vrednostjo točke za izračun nadomestila. Vrednost točke se določi ob koncu leta za naslednje leto s sklepom Občinskega sveta , na predlog občinske uprave. Za leto 2016 znaša 0,000267 EUR/m2 * mesec. Višino NUSZ za celotno leto izračunamo tako, da mesečno višino pomnožimo s št. mesecev v enem letu. Odmera NUSZ 2016 = (št. točk namen + št. točk komunalna opremljenost) * površina * 0,000267 EUR/ m2 * 12 Območja, na katerih se odmeri nadomestilo, so zapisana v od­loku. V občini Borovnica imamo štiri območja, od katerih je od­visno št. točk namena uporabe. Primer, stanovanjski namen v I. območju se točkuje s 60 točkami, v III. pa z 20 točkami. V odloku so definirani trije nameni (stanovanjski, počitniški ter poslovni, vendar se točkovanje za počitniški namen v praksi ne izvaja). Ko­munalna opremljenost je lahko kolektivna ali pa individualna, zato npr. kanalizacijo določamo na parcelo natančno, zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo pa na območje (naselje) natančno. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in naprave je v odloku opredeljena v 19 postavkah, vendar pa se za odmero NUSZ 2016 upošteva le naslednjih 12: sodobna cesta s hodniki za pešce 20 javna cesta z asfaltiranim cestiščem brez hodnikov za pešce 15 javna cesta v makadamski izvedbi 10 urejena cesta kanalizacija 10 cestna javna razsvetljava 5 javni parkirni prostor 5 večje centralne zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo 15 vodovod s hidrantno mrežo 15 vodovod brez hidrantne mreže 10 kanalizacija 20 električno distributivno omrežje 10 bližina avtobusne in železniške postaje - do 500 m zračne razdalje 10 - od 500 m zračne razdalje 5 Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z iz­vedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objek­tov, ki niso objekti gospodarske javne infrastruk­ture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določit ve za zazidano stavbno zemlji­šče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne ze­mljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega stavbnega zemljišča se izračuna po kriterijih iz predhodnega člena z upošteva­njem 50 % seštevka točk. Odmera NUSZ 2016 (NSZ) = (št. točk na­men) * površina * 0,000267 EUR/ m2 * 12 * 0,5 Odmera NUSZ v letu 2016 V letošnjem letu se je evidenca NUSZ poso­dobila, zato je pri nekaterih zavezancih prišlo do sprememb. Te spremembe so poglavitno posle­dica: -posodobitev evidence komunalne opremljen­osti posameznih območij, -posodobitve podatkov o površini stavbe ter -nove vzpostavitve evidence nezazidanih stavb­nih zemljišč. Komunalna opremljenost stavb se deli na in­dividualno, kjer se upošteva ali se posamezna stavba lahko priključi na vodovod, elektriko, ka­nalizacijo… in kolektivno, kjer se za zaključeno območje (naselje) določi, ali je opremljeno z javno razsvetljavo, zelenimi površinami, cestnim odvo­dnjavanjem ipd. Občina poseduje komunalne katastre, iz ka­terih je mogoče ugotoviti stopnjo opremljenosti posameznega objekta. Če vseeno pride do napa­ke, ima vsakdo možnost pritožbe. Tako je v pre­teklem mesecu na Občini potekala javna razgrni­tev, kjer so bile sprejete vse pritožbe zavezancev. Hkrati ima vsak pravico, da na odločbo NUSZ, ki jo prejme s strani FURS, poda pritožbo. Podatke o površini je Občina vzela iz evidenc geodetske uprave RS in jih sama ni spreminjala oziroma popravljala. Če posameznik meni, da podatek o površini njegove stavbe ni točen, mora to urediti na geodetski upravi ter o tem obvestiti Občino. Drugega načina reševanja navedenega neskladja ni. Občina je namreč dolžna podatke o površini stavb vzeti iz geodetskih evidenc. V občini je bil v preteklem letu sprejet občinski prostorski načrt, ki je na novo določil območja stavbnih zemljišč. Posledično je Občina v leto­šnjem letu evidenco nezazidanih stavbnih ze­mljišč vzpostavila povsem na novo. Tako je evi­denca nezazidanih stavbnih zemljišč v letu 2016 bistveno skromnejša, kot v preteklih letih, saj je bilo iz nje izključena množica zemljiških parcel. (Za primerjavo lahko navedemo, da je bila še lan­sko leto odmera za nezazidano stavbno zemlji­šče izvedena za 923 parcel, skupne površine 79 ha, letos je v isti evidenci zgolj 472 parcel, skupne površine 43 ha.) Za parcele, ki so ostale v evidenci NUSZ in so posamezniki v preteklih letih podali pobudo za njihov izvzem iz območja stavbnih ze­mljišč, bo Občina iz evidence NUSZ izločila. Dodatno naj navedeno, da Odlok predvideva odmero NUSZ za zemljišča, ki so opremljena z najmanj vodovodnim in električnim omrežjem, zato se NUSZ za stavbe, ki niso priključene na javno vodovodno omrežje, v letu 2016 ne more obračunati. V prihodnjem letu (če bo v letošnjem letu sprejet novi odlok NUSZ) se bo NUSZ ob­računaval tudi na območjih, kjer ni javnega vo­dovoda, predstavljajo pa strnjena naselja (Dražica, Zabočevo, Niževec, Brezovica…). Javna razgrnitev evidence NUSZ Občina je v mesecu oktobru organizirala 30 dnevno javno razgrnitev evidence NUSZ. Tekom njene izvedbe je bilo prejetih preko 280 pripomb zavezancev. Splošno gledano prejete pripombe zadevajo določitev območij, komunalne opre­mljenosti glede na posamezno vrsto komuna l-ne opreme, velikosti površine za odmero, višine odmere, lastništva, ter nezazidanih stavbnih ze­m ljišč (NSZ). Glede pripomb je Občina sprejela naslednja izhodišča: če so pripombe, vezane na določitev območja upravičene, to pomeni da se skladajo z odlokom, se jim ugodi. Tu gre pred­vsem za razdelitev naselja Borovnica na tri ločena območja. Pripombe glede vodovoda, kanalizacije, javne ceste, elektrike so obravnavane na parcelo na­tančno. Pripombe o zelenih površinah z otro­škimi igrišči, javne razsvetljave, cestne kanali­zacije, železniške postaje ter o javnih parkirnih prostorih so obravnavane na območje natančno. Obravnava posameznih vrst komunalne opreme je opisana v spodnjih alinejah: -Vodovod s hidrantno mrežo: za stavbe v radiju 120 m od hidranta velja, da imajo dostop do hid­ranta, zato se za njih odmeri vodovod s hidrantno mrežo v višini 15 točk, za vse preostale pa vodo­vod brez hidrantne mreže v višini 10 točk. -Javna cesta: za odmero se upošteva stanje ja­vne ceste (pločnik/asfalt/makadam), ki vodi do posamezne parcele oz. do posameznega indi­vidualnega priključka na javno cesto. -Bližina av tobusne in železniške postaje: potrebno je poudariti, da je v odloku določena zračna razdalja 500 m in ne razdalja po cesti. Občina mora to dejstvo upoštevati in spoštovati. -Urejenost cestne kanalizacije in javne razsvetl­jave se presoja za vsak primer posebej. -Javna parkirišč oziroma zelene in rekreacijske površine so določene na območje natančno in ostanejo nespremenjene. Z javnimi parkirišči je opremljen ožji del naselja Borovnica. Z zelenimi in rekreacijskimi površinami ob šoli pa celotno naselje Borovnica. Glede lastništva je bilo pripombam ugodeno, če so bile zadeve urejene v zemljiški knjigi oz. če je zavezanec priložil ustrezne dokumente (naje­mna pogodba, prodajna pogodba…). Pri reševa­nju problema o lastništvu se je potrebno zavedati, da mora nadomestilo za uporabo stavbnega ze­mljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanova­nja oziroma poslovnih prostorov, imetnik stano­vanjske pravice). Občina je na informativnih izračunih, ki ste jih prejeli, prvič obračunala komunalno opre­mljenost nezazidanim stavbnim zemljiščem. Iz tega razloga je za NSZ prišlo do povečanja zne­ska nadomestila. Občina je ugotovila, da je višina odmere nadomestila za NSZ enostavno prevelika, zato zavezancem NSZ ne bo obračunala komu­nalne opremljenosti za leto 2016, posledično bo znesek, ki ga bodo prejeli za plačilo za približno polovico nižji (odvisno od vsakega primera pose­bej glede na razmerje točk namena in komunalne opremljenosti). Letos je občina pridobila podatke o velikosti stanovanjskih površin iz Registra nepremičnin, zato je pri nekaterih zavezancih prišlo do spre­memb. Če menite, da so podatki o površinah uporabljenih za izračun neskladne z dejanskim stanjem, jih lahko spremenite na Geodetski upra­ vi. Za letošnje leto jih na žalost ne bomo mogli več upoštevati, saj je javna razgrnitev zaključena, bodo pa upoštevane za odmero NUSZ 2017. Predlog novega odloka za leto 2017 in da­lje Občina je trenutno v postopku sprejema nove­ga odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Borovnica. Le-ta je trenutno v 30-dnevni javni obravnavi, znotraj katere lah­ko vsakdo predstavi svoje stališče oziroma poda konkretni predlog. Predlagane spremembe odlo­ka uvajajo večje število novosti, ki poenostavljajo in hkrati naredijo postopek odmere NUSZ pre­glednejši. S spremembo odloka želimo odpraviti neskladja obstoječega odloka – znižati odmero NUSZ na enoto površine. Tako za zazidana kot nezazidana stavbna zemljišča. Iz primerjav na začetku besedila lahko raz­beremo, da naša občina v primerjavi z drugimi občinami občanov ne bremeni visoko. To stanje želimo obdržati tudi v prihodnje. Andrej Klemenc, univ, dipl. politolog, višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Gvido Modrijan, univ. dipl. ing. grad., Structura d.o.o. O čistilni napravi v Podolnici Župan Janko Prebil je občinske svetnike na skladno z izdanim gradbenim čistilno napravo pa 218.685,50 tev ustreznega čiščenja je bil komunalne odpadne vode iz­dovoljenjem (investitor Občina evra), je občina 34,88 % sola-vk ljučen tako projektant, ka-brana neprimerna tehnologija oktobrski seji seznanil, da čistilna naprava Horjul) in projekti, na podlagi stnica čistilne naprave v viši- kor tudi dobavitelj ČN, vendar čiščenja, ki v normalnih pogojih in kanalizacija v naselju Podolnica še vedno katerih je bilo investitorju iz-ni 76.277,87 evra ter 16,78 % tudi z njuno pomočjo ni bilo obratovanja ne dosega zahteva­ obratujeta le 60-odstotno, kar ne dosega dano tudi uporabno dovoljenje lastnica kanalizacije v višini mogoče zagotoviti ustreznega nih parametrov čiščenja. S to pogojev obratovanja, ki zahtevajo minimalno s strani upravne enote, saj je 106.367,52 evra. Preostalo la-čiščenja. V vmesnem obdobju ugotovitvijo smo seznanili tudi 90-odstotno obratovanje. bila gradnja izvedena skladno s stništvo ima v rokah JP VO-KA. smo preverjali tudi prik ljuče-občino in predlagali, da uvelja­ projektno dokumentacijo.” Gle-Ne glede na nekoliko različna ne objekte in s pomočjo sode-vlja odškodninsko odgovornost To krajani Podolnice najver-odločitev o izgradnji kanali-de finančnih obremenitev in tolmačenja smo se na podjetje lavcev iz občine uspešno rešili do projektanta. JP VO-KA za jetneje že vedo, saj so občasno zacijskega omrežja in čistilne lastništva pa so nam na občini VO-KA obrnili z vprašanjem, tudi posamezne primere,” so še nastalo stanje odgovornosti ne soočeni z neprijetnim vonjem, naprave. V JP VO-KA so nam Horjul dodatno pojasnili, da je kdaj so se, glede na zagotovila, zapisali. Na vprašanje, kaj je po prevzema.” Predstavniki občine ki prihaja z območja čistilne na-glede investicije, ki je šla v gra-bilo podjetje VO-KA s strani da je vse potekalo skladno z njihovem mnenju razlog za ne-pa ob tem poudarjajo, da skupaj prave. Pogosteje kot sicer pa tam dnjo v letu 2012, dokončana in občine skupaj z Javnih holdin-dokumentacijo in torej po pri-ustrezno delovanje skoraj nove s strokovnimi službami posku­vidijo tudi tovornjake Javnega predana v uporabo pa je bila gom Ljubljana pooblaščeno za čakovanjih, težave sploh poja-infrastrukture, ki je tudi po fi-šajo najti strokovno ustrezno podjetja Vodovod Kanalizacija leta 2014, pojasnili: »Investicijo izvedbo investicije, vključno z vile. Odgovorili so nam, da so nančni vrednosti ena večjih v rešitev za obstoječo situacijo, s (v nadaljevanju JP VO-KA), ki je po pooblastilu občine Horjul javnim naročilom, ki se je za-se težave začele šele po zagonu celotni zgodovini občine Hor-katero ni zadovoljna ne občina, je v naši občini pooblaščeno za vodila JP VO-KA na podlagi k ljučilo s podpisom pogodbe kanalizacijskega sistema in či-jul, in kako naprej, pa so navedli: ne JP VO-KA in razumejo za­skrb za kanalizacijo. projektne dokumentacije, ki med JP VO-KA in izvajalcem. stilne naprave Podolnica. “Tako “Na podlagi izvedenih aktivno-skrbljenost svetnikov ter pred- Znano je, da so v prejšnjem jo je pridobila Občina Horjul, Po zaključeni investiciji, kate-s strani JP VO-KA kot občine sti po zagonu kanalizacijskega stavnikov Podolnice, ko se spra­mandatu občinski svetniki in in sicer pri naročniku Komu-re skupna vrednost je znaša-je bilo vloženega veliko tru-sistema in ČN Podolnica ter šujejo, kako naprej. župan v želji po ureditvi ka-nala projekt, d. o. o., Ljubljana. la 959.289,52 evra (od tega za da, da bi vzpostavili normalno rezultatov čiščenja, smo lahko nalizacije v Podolnici sprejeli Izvedba gradnje je potekala kanalizacijo 740.604,02 evra, za delovanje sistema, v zagotovi-zaključili, da je bila za čiščenje Nadja Prosen Verbič Ali plačujemo realno ceno vode? O tem bodo na eni od prihodnjih občinskih sej Našem časopisu. Cena vode in voda v občini Horjul podražila. zato tudi prihodki na postavki S strani občine je bilo pojasnje­ bolj poglobljeno razpravljali občinski svetniki s tega naslova zadnja leta osta-no, da bi bilo odločanje na pa­ občine Horjul. jajo enaki. Občinske svetnike met, brez ustreznih podlag ne­je zanimalo, ali občani s trenu-primerno. Do dodelave katastra Občinski svet občine Horjul leto v skladu z metodologijo, tno ceno vode pokrijejo strošek vode, ki bo služil za točnejši iz­je bil na zadnji seji, 25. oktobra, ki jo predpiše država. To pa je vzdrževanja vodovodnega siste-račun dejanskega stroška, pa bi obveščen, da je občina pristopi-podlaga za izračun cene omre-ma. Odgovor je bil jasen – obči-bila smiselna minimalna uskla­la k dodelavi katastra vodovoda žnine in vodarine. na letno za namen vzdrževanja ditev. Bodo pa zadnjo besedo o in njegove infrastrukture. Cilj Župan in finančnica sta na in oskrbovanja občanov s pitno ceni vode dali občinski svetniki, projekta je zbrati relevantne seji pojasnila, da so podatki iz vodo porabi okoli 55.000 evrov, ki se bodo na eni od prihodnjih podatke in informacije glede katastra javnega vodovoda, ki prihodkov s strani vodarine iz sej glede na nova dejst va in po­vodovodnega omrežja, jih vrisa-ga občina trenutno še upo-gospodinjstev pa je mnogo nižji datke, podane s strani občinske ti v kataster in o tem pripraviti rablja, zastareli in nepopolni, in to je okoli 38.000 evrov. Raz-uprave, morali odločiti, kolikšna poročilo. Na to temo je občina prav tako je bilo v zadnjih letih lika do realne vrednosti se tako bo cena za Horjulce v prihodnje. Poplave? sklicala sestanek vseh predstav-vodovodno omrežje deležno subvencionira in gre v breme nikov vodovodnih odborov, ki mnogo nadgradenj in izboljšav, občinskega proračuna. Vpraša-Nadja Prosen Verbič pokrivajo to področje, ter se jim o katerih vas občinska uprava nje, ki je s strani svetnikov po­ob tem tudi zahvalila za njihovo obvešča vsako leto januarja v sledično sledilo, je bilo, ali se bo predano delo in hitro ukrepanje Ne, hvala! ob morebitnih okvarah. Po be­sedah Bogdana Marolta, ki je v Občina Horjul je že pred časom pristopila k občinski upravi zadolžen za ko­munalo, so se skupaj dogovorili celoviti obravnavi poplavne varnosti za območje glede načina dela in ekip, ki so naše občine. novembra na terenu že začele s popisi vseh ventilov vodovo-Ker bi postopke, kako urejati zadeve na poplavnem območju, dnega sistema, hidrantov, ja­ radi približali občanom, vas vabimo na javno razpravo, ki bo v škov in zajetij črpališč vodohra­ sredo, 14. decembra 2016, ob 17. uri v sejni sobi občine mov. In v prihodnjih tednih jih Horjul. boste še srečevali. Pripravljeni Lepo povabljeni vsi, še posebej tisti, ki živite neposredno ob dokumenti bodo bolj natančna naših vodotokih ali vodnih zemljiščih. podlaga ne le za odpravo okvar, Teme: pregled zakonskih predpisov in upravni postopki zaradi temveč tudi za pripravo ocene posega v vodno zemljišče, pridobitve grabenega dovoljenja; na­ višine realne cene vode, ki jo črt vzdrževanja za leto 2017; ukrepi protipoplavne varnosti za mora občina pripraviti vsako Horjul, Vrzdenec in Ljubgojno. Svetniki in župan o proračunu Na dan suverenosti, 25. oktobra, so se v sejni odstopanj, ne bo pa potrebno realizacije proračuna od plana vendar v tem letu do izvedbe še uprave Mojce Kucler Dolinar zaradi izvrševanja proračuna pa se bodo do konca leta po-ne bo prišlo. Navedla je še, da so je bila podana tudi informacija sobi občine zbrali horjulski občinski svetniki pripraviti rebalansa. Kot razlog kazala na investicijskem delu, v pr vem polletju letošnjega leta o notranji reviziji, ki jo je obči­ ter predstavniki občinske uprave občine Horjul. za nižjo realizacijo je navedel bodo pa ta sredst va prenesena tekoči prihodki presegli odhod-na glede na letni načrt dolžna Seznanili so se s polletno realizacijo proračuna dolgotrajnost postopkov pri v naslednja leta, ko se bo z in-ke za 262.042,99 evra, kar se opraviti. Tokrat je izvajalec pod občine Horjul za leto 2016 in projekti ter pridobivanju dokumentacije vesticijami nadaljevalo. Nave-skupaj s prenesenimi sredstvi iz drobnogled vzel javna naroči­dogodki, ki so v teku. in izvedbi javnih razpisov, prav dla je nekaj postavk, kjer se ta preteklega leta prenaša v priho-la in posledično tudi postopek tako so določene investicije po-odstopanja pričakujejo, in sicer: dnje obdobje, zato zadolževanje pregleda, sprejema in izvrše-Zakon o javnih financah ter posredovana polletna rea lizaci­ gojene s spremembo OPN, ki je ceste, zbiranje in ravnanje z od- tudi v prihodnje za pokrivanje vanja proračuna. Po njenih Odlok o proračunu Občine ja proračuna z izvršenimi pre­ še v teku, je poudaril in dodal, padki, ravnanjez odpadno vodo, trenutnih investicij ne bo po-besedah je bilo ugotovljeno, da Horjul za leto 2016 župana za-razporeditvami, konec oktobra da je večina v planu zajetih pro-urejanje pokopališč itd. To pa trebno. občina posluje skladno z zakoni, vezujeta, da občinski svet julija pa so o tem razpravljali na ob­jektov že v teku. Odgovorna za zaradi investicij, kot so čistilna Občinski svetniki so bili v nepravilnosti pa ni bilo zaznati, ali avgusta seznani z izvrševa-činski seji. pripravo proračuna, Joži Žitko naprava Horjul, kanalizacija nadaljevanju seznanjeni z aktu-v končnem poročilu pa je bilo njem proračuna in prerazpore-Župan Janko Prebil je uvodo- Pirc, je pojasnila, da se pri te-Zaklanec in Žažar, mrliška ve- alnostmi v občini in trenutnim podanih nekaj priporočil, ki jih ditvah v prvem polletju tekoče-ma povedal, da je med načrtom kočih odhodkih realizacija vrši žica Vrzdenec, cesta Korena idr., stanjem določenih projektov. bodo zaposleni v bodoče tudi ga leta. Tako je bila horjulskim in končno realizacijo kar nekaj po planu, bistvena odstopanja katerih postopki so se že začeli, S strani direktorice občinske upoštevali. svetnikom julija preko portala OBČINSKE NOVICE Poklon nedolžnim žrtvam Nepozabite na Miklavžev obisk V nedeljo, 4. decembra 2016, ob 16. uri bo otroke v Prosve­tnem domu Horjul obiskal Miklavž z darili. Prihaja zima Tudi letošnja zima nam bo prinesla sneg, ki ga bo potrebno odstraniti s cest, pločnikov in dvorišč. Letošnje leto skrbi za le­tno ter tudi zimsko vzdrževanje cest v Občini Horjul podjetje Janeza Marolta iz Korene. Ta bo s svojimi plugi in zaposlenimi skrbel, da bodo javne površine normalno prevozne, pločniki pa prehodni in posoljeni. Občina Horjul prosi vse občane, naj tudi sami poskrbijo, da bodo pločniki pred njihovimi hišami očišče­ni ter posledično normalno prehodni in se bodo predvsem pe­šci lahko varno sprehajali skozi vas ter tudi na ta način doživeli lepe praznično zasnežene dni okoli novega leta. OBVESTILO OBČANOM Kanalizacija Zaklanec Občina Horjul obvešča krajane Zaklanca, da bo od 5. do 12. decembra 2016 v prostorih Občine Horjul razgrnjena projektna dokumentacija Gradnja kanalizacije v naselju Zaklanec in po delu Stare ceste v Horjulu. Dokumentacijo si lahko ogledate na sedežu ob­čine, v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sredo od 8.00 do 16.30 in petek od 8.00 do 13.30. Občina Horjul Vabilo Občina Horjul vabi na Javno predstavitev projekta izgradnje čistilne naprave in kanalizacije v Žažarju, v torek, 13. 12. 2016, ob 19.30 v gasilskem domu v Žažarju. Vabljeni k aktivni udeležbi Stališča do pripomb na OPN že objavljena Občina Horjul obvešča vse, ki so podali pripombe na predlog osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostor­skega načrta, da so na spletni strani občine Horjul (w ww.hor­jul.si) in na oglasni deski občine objavljena stališča do pripomb z javne razgrnitve OPN, ki je potekala od 20. septembra do 21. oktobra 2016. 1. novembra, ko povsod po svetu praznujemo upanom Ladislavom Prebilom, žrtvam, ki so bili leta 1942 ubiti praznik vseh svetih oziroma obeležujemo dan direktorico občinske uprave na Ljubgojni. Ob lepo urejenem Mojco Kucler Dolinar ter ob-spomeniku je prisluhnil krat­ spomina na mrtve, je navada, da obiščemo činskim svetnikom in svojcem kemu ku lturnemu programu, grobove svojcev in znancev, tja prinašamo cvetje, Petrom Bastardo na spomenik ki so ga pripravili logaški učen­ sveče in se udeležimo žalnih slovesnosti in nekdanjega horjulskega župana ci, nato pa v govoru pozdravil drugega verskega obredja. Janeza Bastiča v Zagorici polo-zbrane, se jim zahvalil, da vsako V tem obdobju se padlim v ve. Na območju horjulske obči-žil venec. Odzval se je tudi na leto prihajajo, ter izrazil željo po prvi in drugi svetovni vojni ter ne je takšnih obeležij kar nekaj. vabilo Osnovne šole 8 talcev iz slogi, ki je vodilo, da do česa po­vojni za Slovenijo poklonijo Lepo gesto je izkazal tudi župan Logatca in se skupaj z njimi in dobnega ne bo več prišlo. tudi najvišji predstavniki drža-Janko Prebil ter skupaj s podž-nekaterimi sorodniki poklonil Nadja Prosen Verbič Četrti na Ljubljanskem maratonu O horjulskem maratoncu Jožetu Maroltu smo že pisali, zato ga ni potrebno posebej predstavljati. V drugi polovici sezone je nadaljeval z nastopi na tekmovanjih, nazadnje tudi na Ljubljanskem maratonu. Avgusta je odtekel nočni tek hkrati pa sta mi zelo pomagala na Vrhniki, kjer je na 10 km tudi sponzorja Žarek upanja in postavil osebni rekord – toč-As Marolt.” V veliko pomoč je no 36 minut in bil prvi v svoji Jožetu tudi Janez Garbajs, ma­skupini. V Slovenskih Konjicah ser, ki skrbi za njegove mišice je v skupini zasedel nehvaležno pred in po tekmi. 4. mesto in 10 mesto v skupni V drugi polovici novembra ga razvrstitvi, v Mengšu je bil prvi čaka maraton v Palmanovi, ki je v svoji skupini in sedmo v sku-še eden zadnjih tako velikih te­pnem seštevku. »Odtekel sem kov v regiji. »Upam da odtečem tudi 21 km na Ljubljanskem v času: ura sedemnajst minut. maratonu, kjer mi je ponagaja-Dokler mi to ne uspe, nisem la ura na katero sem naravnal izpolnil zadanega cilja letošnje svoj tempo in na koncu bil za sezone.« dve minuti počasnejši od pri-Prihajajoča zima pomeni čakovanj,« je povedal Jože, ki spremembe v ritmu tudi za te­je zasedel četrto mesto v svoji kače. Kot pravi Jože, bo nasto­skupini. Med pomembnejšimi pilo obdobje fitnesa oziroma nastopi je bil tudi maraton v Ro-krepitve mišic za pomladansko senheimu, kjer je v konkurenci sezono. »Moram obdržati nivo 700 tekačev iz vsega sveta, med telesne pripravljenosti, kot ga drugim je tekel tudi nemški dr-imam. Upam na sneg in da bom žavni rekorder, bil na skupnem kondicijo lahko ohranil tudi s devetem mestu, v svoji skupini tekom na smučeh, ki mi je tako pa je osvojil srebro. »Rosenheim ljubo.« je kar daleč v Nemčiji,, zato me Gašper Tominc je zelo razveselila pomoč Borisa in Žige Marolt, Blaža Lešnjaka, Janeza Veharja in Jožeta Pekolja, Župan prisluhnil učencem Kako malo je potrebno, da je želja izpolnjena, ali novitvenih del in novosti, ki so sicer v največje veselje oziroma pa bolje rečeno, kako pomembno je, kdo željo tokrat ugodje horjulskim otro­ izrazi, lahko zapišemo tokrat. kom, ravnatelj Primož Gara- Pobuda za eno od nedavno Poleg že omenjene investicije fol izreka zahvalo: “Kot smo v opravljenih investicij oziroma so v osnovni šoli v poletnih in Osnovni šoli Horjul že večkrat obnov v horjulski osnovni šoli jesenskih dneh obnovili tudi dejali, se horjulska dolina zave­je bila namreč izrečena na župa-stranišča v kotlovnici, stene da pomembnosti šolanja in je novem sprejemu lanskih odlič-učilnic na razredni stopnji so lahko ponosna na šolo – na to, njakov. Med pogovorom je žu-prebarvali in jim tako vdahnili kakšna je in kako se izboljšuje. pan Janko Prebil izzval učence, novo svežino, v garderobe so Zasluge za to ima seveda tudi naj mu zaupajo tudi stvari, ki so postavili nova obešala, ki skrbi-naša ustanoviteljica, Občina jih na osnovni šoli motile in ena jo za lepši in bolj urejen izgled. Horjul, ki redno vlaga v obna­od učenk je dejala, da bi bil že Novosti za horjulske učence v vljanje in prenovo šole. Zahva­čas, da se ustrezno uredijo de-novem šolskem letu so tudi dve ljujemo se občini in županu, da kliški toaletni prostori na pred-interaktivni tabli na razredni so bila z njihovo pomočjo med metni stopnji. Rečeno, storjeno.stopnji ter urejena vodovodna letošnjimi poletnimi počitni­Župan je k odpravi očitno edine in električna napeljava v učil-cami in v mesecu septembru Na vrhu pobočja vasi Koreno stoji 627 let vidom Kozjekom. V teh dneh pomanjk ljivost horjulskega hra-nici za gospodinjstvo, ki jo tudi izvedena obnovitvena dela v so dobavili kritino in potrebno stara cerkvica, posvečena zavetnikoma sv. ma učenosti hitro pristopil in že sicer čaka popolna preobrazba, dekliških sanitarijah na pred­pločevino. Dela bodo vaščani tekom šolskih počitnic so se na a o tem kdaj drugič. Vse našte- metni stopnji, prav tako je bilo Mohorju in Fortunatu. Je manjša cerkvica, kar opravili sami s pomočjo doma­ predmetni stopnji celostno ure-te investicije so opravili lokalni obnovljeno stranišče v kotlov-pa ne pomeni, da nima zanimive in burne čega krovca Boštjana Marolta. dila dekliška stranišča, ki sicer mojstri in obrtniki, stroški pa nici, svetlejšo in prebeljeno po-zgodovine. Naslednji večji projekt bo sa­ ne bodo več služila mladi dami, so bremenili proračun občine dobo pa so doživele učilnice na nacija zvonika, za katerega pa Zgrajena je bila leta 1389 z Občine Horjul g. Janka Prebila ki si je na glas upala povedati Horjul, z izjemo zadnjih dveh, razredni stopnji.” bo najprej potrebno pripraviti rokami naših daljnih predni-bila izražena želja, da se cerkev željo, bodo pa v zadovoljstvo ki jih je pokrila šola sama. Ob dokumentacijo. kov. V času turških vpadov je na Koreni prenese še lastniško naslednjim generacijam. zaključku vseh teh manjših ob-Nadja Prosen Verbič Da so na Koreni doma dobri bilo okoli nje zgrajeno obzidje, na župnijo Horjul in se tako ljudje, pričajo tudi besede leto­ki je varovalo tukajšnje prebi-uredijo pravno-formalne za­šnjega zlatomašnika, domači­valce pred sovražnikom. Na deve. Kar nekaj časa so trajali na Maksa Kozjeka, ki smo ga stenah cerkve najdemo freske, postopki prenosa lastništ va, po toliko letih toplo sprejeli v ki so bile odkrite za beležem in saj gre navsezadnje za sakralni domači vasici. Tudi on zna v predstavljajo veliko kulturno objekt, katerega prenos je mo­svojih pridigah veliko povedati dediščino. Tudi trije oltarji so rala potrditi tudi Ljubljanska o zgodovini tukajšnje cerkvice delo velikih mojstrov. Občina nadškofija. Zaradi dobrega so-in od letos naprej bo lahko s Horjul je leta 2006 cerkev na delovanja horjulskega župnika ponosom povedal tudi drugim, Koreni razglasila za kulturni g. Janeza Smrekarja, župnika da cerkev na Koreni spada od spomenik lokalnega pome-župnije Polhov Gradec g. Bog­leta 2016 naprej pod župnijo na. Moramo pa omeniti, da dana Oražma ter Občine Hor-Horjul. Vaščani se ob tej pri­je do letošnjega leta cerkev sv. jul je bila v poletnih mesecih ložnosti zahvaljujemo Občini Mohorja in Fortunata spadala letošnjega leta podpisana po-Horjul, župnikoma g. Janezu pod župnijo Polhov Gradec. godba o prenosu. Vezano na ta Smrekarju ter g. Bogdanu Ora-Do leta 1989 so farani Korene velik dogodek je Občina Hor­žmu za opravljeno veliko delo vse zadeve urejali v Polhovem jul takoj pristopila s finančni­in trud, ki ste ga vložili v to, da Gradcu. Po tem letu pa so za-mi sredstvi k ureditvi pokopa­lahko s ponosom povemo, da kramente že prejemali v župni-lišča ter obnovi strehe na ladji smo tudi mi sedaj del župnije ji Horjul. cerkve skupaj s ključarjema Horju l. Bogdan Marolt Letos je na pobudo župana Boštjanom Maroltom in Da- Pozdrav tekačem Horjul, 21. oktober – Občino Horjul so tokrat prečkali tekači, ki so zaradi projekta Mali koraki za velik cilj tri dni tekli po Sloveniji ter zbirali denar za izboljšanje življenja bolnikov s cistično fibrozo. S spodbudnimi napisi na s prijetnega in živahnega spre­transparentih in nasmejanih jema med Horjulci je prek te­obrazov so učenci Osnovne levizijskih in spletnih portalov šole Horjul ter vrtičkarji iz vrt-lahko spremljala širna Slovenija ca Marjetica skupaj z učitelji ter se pridružila akciji, ki je tudi in vzgojitelji prišli pozdravit in s pomočjo nakazil, klicev ter navijat za tekače, ki so kljub mu-SMS-sporočil letos zbirala de­hastemu jesenskemu vremenu narna sredstva za nekaj več kot nabirali kilometre za dober na-sto slovenskih bolnikov, ki živi­men. Tekačem v rdečih majicah jo z neozdravljivo gensko bole-z napisom Mali koraki za velik znijo – cistično fibrozo. Skupaj cilj so pripravili prijazen spre-so z malimi koraki dosegli velik jem ter z njimi vedoželjno po-cilj in za te bolnike zbrali dobrih k lepetali. Družbeno odgovorno 81.000 evrov ter jim tako olajšali akcijo, ki je potekala že šesto nakup zdravil, plačilo terapij in leto zapored na pobudo infor-različnih pripomočkov, ki jim mativne oddaje Svet na Kanalu vsakodnevno omogočajo in laj-A in pod okriljem medijske hiše šajo življenja. Pro Plus, pa sta prišla podpret tudi župan Janko Prebil in rav-Nadja Prosen Verbič natelj Primož Garafol. Utrinke December v Prosvetnem domu v Horjulu 4. 12. ob 16.00: MIKLAVŽEVANJE 9. 12. ob 19.00: koncert BIG BANDA VRHNIKA 18. 12. ob 18.00: predstava za otroke BOŽIČKOV HOKUS POKUS 26. 12. ob 18.00: prireditev prosvetnega društva Horjul PRAZNIKI PRIHAJAJO Člani Prosvetnega društ va Horjul sem vam zahvaljujemo za vaš obisk prireditev v preteklem letu. Upamo, da se tudi v prihajajočem letu čimvečkrat srečamo. Želimo vam lepe praznike ter srečno, zdravo in nasmejano leto 2017! Zahvala podjetjema Metrel Zahvaljujemo se horjulskima podjetjema Metrel merilna in regulacijska oprema, d. d., in Metrel mehanika, d. o. o., za pripravljenost pomagati pri obnovi dela naše šole. V njej je še nekaj stvari oz. prostorov, ki bi jih bilo potrebno obnoviti, vendar šola za to nima dovolj sredstev. Zelo nas veseli, da imamo 3.500 evrov, podjetje Me-v kraju podjetji, ki imata po-trel mehanika, d. o. o., pa sluh tudi za lokalno okolje in 2.500. Denar bomo pora­zagotavljanje boljših pogojev bili za ureditev nove go-v šoli. Podjetje Metrel me-spodinjske učilnice. V šoli rilna in regulacijska opre-imamo namreč učilnico za ma, d. d., nam je doniralo gospodinjski pouk, ki je stara že 40 let. Njena oprema je v zelo slabem stanju. Učilnica je opremljena za hkratno delo osem do devet učencev, ven­dar jih je pri uri povprečno devetnajst. Imamo navdušene učence, ki bi zelo radi kuha­li, vendar vsi učenci nimajo te možnosti. Vsako leto se prijavijo na tekmovanje Zla­ta kuhalnica, kjer dosegajo lepe uvrstitve. Gospodinjsko učilnico želimo prestaviti v drug, večji prostor. Uredili smo že potrebne vodovodne in elektroinštalacije. Sedaj želimo postaviti še kuhinj­ske elemente in aparate, za kar bomo porabili donirana sredstva. Donacija bo veliko doprinesla k še kakovostnej­šemu izvajanju izobraževal­nega dela v občini in se zanjo podjetjema Metrel merilna in regulacijska oprema, d. d., in Metrel mehanika, d. o. o., is­kreno zahvaljujemo. Primož Garafol, ravnatelj OŠ Horjul Vonj po pečenem in kuhanem kostanju nam zlato jesen prikaže še v lepši luči. Kostanjevi škratki so svo­je delo letos opravili več kot uspešno, saj so otroci s star­ši nabrali kar veliko kostanja. Nekaj smo ga nabrali tudi v dopoldanskem času na spre­hodu po okoliških gričih. Dan, namenjen sladkanju s kosta­njem, je bil lep in otroci so ga že navsezgodaj zjutraj pre­birali za peko in kuho. Letos so nam ga kuharice spekle v pečici in bil je prav dober. Vanja Šubic Obujanje starih ljudskih običajev Jesenski letni čas je čas, ko se s polj spravlja še zadnje poljščine. V današnjem času spravilo poljščin poteka bolj ali manj po hitrem postop­ ku, saj to omogočajo moderni stroji. Včasih pa je bilo to delo bolj ali manj ročno, kar je pome­ nilo, da je bilo potrebnih veliko pridnih rok, da se je vse spravilo s polj in pospravilo v shrambe. Sosed je prišel pomagat sose-ter tja pa se še najdejo ljudje, ki du. Skupaj so kakšno zapeli, po-se zavedajo pomena ohranjanja pili sveže stisnjen domač mošt starih ljudskih običajev in na­ in prigriznili kakšen kostanj ali vad. Takšni dogodki so posebej kos sveže pečene špehovke. To zanimivi in dragoceni za mlajšo so bili časi, čudoviti trenutki, ki generacijo. Pri Prebilovih v Po­ jih je dandanes glede na hiter dolnici so na predlog starejše tempo življenja premalo. Sem generacije za vnuke pripravili ličkanje koruze, ti pa so v druž­bo povabili še prijatelje. Ko je bila koruza poličkana na dva perja, so bile potrebne roke sta­rejših, ki so po dve koruzi nato zvezali jih obesili v late domače­ga kozolca, da se posuši. Takšno pa bo potrebno še orobkati in že bo nared za domače kokoši. Ko je bilo delo opravljeno, so si pri­dni otroci zaslužili malico, ob kateri so ugotavljali, da so bila nekoč takšna druženja prav pri­jetna, saj je lahko ličkanje koru­ze prav zabavno. Nadja Prosen Verbič Foto: Lado Prebil Vrzdenški pingpong Prvenstvo Vrzdenca v pingpongu bi najboljše opisali na veverico za naše najmlajše, smo se po končanih dvobojih vseeno spomni­ kot turnir, katerega je v soboto, 15. oktobra, za vaščane li tudi nanje. Pred spanjem smo jim s organiziralo ŠD Vrzdenec v domačem gasilskem domu. projektorjem gasilskega doma zavrteli Turnir je bil namenjen zgolj Vrzden-sta se v dvoboju za tretje mesto pome-risanko Vesele nogice. Kot se za pra­ čanom, zaradi česar je obstajalo nekaj rila Andrej in Aleš in po dobri partiji je vi kino spodobi, so seveda dobili tudi tveganja, da bi bila morda udeležba na koncu zmagal Aleš. V finalu z Mar-porcijo kokic. Da je bila to prava zaba­premajhna, a se je izkazalo, da je bila tinom pa je na koncu slavil Stanko, ki va, verjetno ni dvoma. Turnir je torej odločitev kar prava. Skupno 23 tek-je upravičil vlogo favorita in dokazal, uspel bolje od pričakovanj in pokazal, movalcev, od tega tudi 4 ženske, je vih-da nima zaman za seboj veliko ur igra-da namizni tenis na Vrzdencu še zda­telo loparje preko celega dne na dveh nja in je trenutno pač nepremagljiv za leč ni šel v pozabo. Torej ni dvoma, da mizah. Sistem je bil tak, da se je igralo to konkurenco. Pri ženskah pa so se se v prihodnjem letu na tem športnem na dva dobljena seta do 11. točke, s či-pomerile tri Mateje in Nika. Zmago-dogodku ne zbere vsaj toliko, če ne mer je tekmovanje potekalo še hitreje valni trio so po zanimivih in daleč od še več tekmovalcev. Naš naslednji pro­od pričakovanj. Pri fantih so pokazali slabih iger sestavljale zmagovalka Ma-jekt v začetku prihodnjega leta pa bo Vaja največ znanja in se uvrstili v polfinale teja Skubic, drugouvrščena Nika Filipič Dan horjulske odbojke. Za več objav Stanko Petrovčič, ki je premagal An-in kot tretja Mateja Kralj. Ker smo za-in informacij o tem dogodku pa spre­dreja Mrzlikarja, ter Martin Skubic, ki radi slabega vremena morali odpove-mljajte našo FB-stran. je bil uspešnejši od Aleša Sečnika. Tako dati predvidene Igre brez meja in Lov ŠD Vrzdenec, Uroš Mrzlikar evakuacije v vrtcu Horjul V mesecu požarne varnosti smo v vzgojno-varstveni enoti pri Osnovni šoli Horjul 18. 10. 2016 izvedli vajo eva­kuacije. Letos smo se odločili, da preverimo, kako smo pripravljeni na potres. V dnevih pred evakuacijo smo se z otroki pogovarjali in vadili, kaj storimo v primeru potresa. Poiskali smo varna mesta v posameznih igralnicah, ogledali smo si, kje vse lahko vrtec zapustimo, in se pogovarjali, v katerih primerih bi morali vrtec zapustiti. V četrtek se je ob 9.30 začelo zares. Vodja vrtca je z zvočnim signalom naznanila začetek, malo kasneje pa še konec potresnega sunka. Otroci so se vživeli v dogajanje. Poskrili so se pod mize in se postavili ob nosilne stene. Po končanem »potresnem sunku« smo se po najbližji poti odpravili do zbirnega mesta, lepo v koloni, kot se za vrtičkarje spodobi. Naj­starejša skupina se je iz telovadnice vrtca umaknila po novih požarnih stopni­cah, kar je bilo za otroke pravo doživetje. Na zbirnem mestu smo ugotovili, da smo vsi varno zapustili vrtec in to v zelo kratkem času, za kar so zaslužne tudi kuharice, ki so pomagale mlajšim skupinam. Po končani vaji smo se zbrali v telovadnici vrtca. Otrokom so gasilci Urška Zdešar, Mojca Jazbar in Ladislav Prebil predstavili gasilsko opremo in nam pustili, da smo nekaj opreme tudi preizkusili. Glede na odziv otrok se nam ni bati, da bi v horjulski dolini zmanj­kalo gasilskega podmladka. Tomaž Kužnik Drugi teden v oktobru je bil za našo šolo prav poseben. ban teden se je zaključil z jesenskim plesom v petek zvečer, ko so se učenci Obiskali so nas učitelji in učenci iz naših partnerskih šol iz še zadnjič skupaj poveselili in se po­ Nemčije, Walesa, Italije, s Poljske in Švedske. slovili, saj so v soboto vsi odpotovali Poleg druženja je bila to izvrstna pri-šoli pa so naši učenci pripravili prire-domov. Ves teden je bil izjemna izku­ložnost, da smo lahko našim gostom ditev, na kateri so pokazali marsikate-šnja, tako za učitelje kot učence, tako za pokazali lepote naše dežele. Prve tri dni re svoje talente ter predstavili drobce goste kot domače. Najdragocenejši so smo preživeli na obali v družbi še ne-naše kulturne dediščine. Večino časa verjetno tisti trenutki in tiste podrob­katerih učencev naše šole. Skupaj smo so učenci opravljali naloge, povezane nosti, ki jih je težko opisati, nasmehi, raziskovali Piran in si ogledali Lipico, s temo našega projekta, predstavljali pričakovanja, pogledi predvsem pa Postojnsko jamo in Predjamski grad. V svoje ugotovitve in pripravljali prispev-prijateljstva, pogovori in doživetja, ki sredo, po obisku Bleda in prestolnice, ke ter izdelke. Kljub mnogim nalogam, ostanejo v spominu. smo zvečer prispeli v Horjul. Gostujo-ki so jih morali opraviti, smo imeli čas Sonja Videčnik, koordinatorica či učenci so se naselili h gostiteljskim za sprehod po domačem kraju, ko so družinam, ki so jih toplo sprejele. Če-domači učenci gostom razkazali Hor­trtek in petek smo preživeli v Horjulu. jul, in okusno kosilo na Korenu, kjer so Obiskali smo Občino Horjul, kjer nas imeli možnost poskusiti tudi slovenske je sprejel gospod župan Janko Prebil, v domače jedi. Izjemno pester in razgi- NAS CASOPIS 443/28. 11.2016 C M Y K 42 Občina Dobrova-Polhov Gradec Prihaja najbolj prazničen del leta, to je čarobni december. Lučke, mraz, možje, ki nosijo darila, vonj po piškotih in kuhanem vinu: čas, ko se obdarujemo, čas, ko mislimo na družino, prijatelje, znance, čas, ko se obiskujemo, čas, ko se imamo najlepše. Da, vse to in še mnogo več je december. V Polhograjski graščini pripravljamo pester decembrski program dogodkov. Posebej vas vabimo na Miklavžev sejem, ki nas obišče že v prvih dneh meseca. Pripravljamo še vrsto drugih dogodkov, ki bodo nam in vam polepšali mrzle decembrske dni. Spremljajte nas in vabljeni v dobro družbo. Miklavžev sejem 2016 Tudi v letošnjem letu nas bo obiskal tradicionalni Miklavžev sejem. Ta bo v Polhograjski graščini v petek, 2. 12. 2016, ko bomo ob 17. uri prižgali praznične lučke v parku in s tem odprli sejem, na katerega boste lahko prišli v soboto in nedeljo, 3. in 4. decembra 2016, od 9. do 19. ure. Pripravljamo bogat spremljevalni program. Vse razstavljavce še vabimo, da spremlja­te našo spletno in FB-stran, kjer je objavljena prijavnica in vse informacije o poteku sejma. Vabljeni po knjigo v graščino V Polhovem Gradcu že nekaj desetletij deluje manjša knjižnica. Nahaja se v pritličju graščine in je odprta ob četrtkih od 17. do 19. ure in sobotah od 10. do 12. ure. Deluje pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana. V naši mali knjižnici se vedno najde za vsake­ga nekaj. Lepo vabljeni!Novo: izposodili si boste lahko tudi knjige, ki so na voljo le v Knjižnici pod krošnjami. Knjižnica bo svoja vrata odprla tudi v času Miklavževega sejma. Božični koncert December vedno spremlja in polepša pesem. V petek, 16. de­cembra 2016, vas ob 19. uri vabimo v graščino na božični kon­cert Tine Debevc in Klemena Torkarja z učenci. Vstop bo prost. Blagoslov konj v parku Štefanovo se praznuje 26. decembra 2016, na ta dan ima god sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj in dejavnosti, ki so poveza­ne s konji. Ob 10. uri vabljeni v grajski park na blagoslov konj. Še vedno pa velja vabilo ... Ogled dvorske cerkve Ko nam nedeljsko vreme ne postreže s sončnimi žarki, je vabilo na ogled gotskega bisera v Dvoru več kot na mestu. Marjan Ma­ lovrh, lokalni turistični vodič, vas bo tudi v nedeljo, 4. decem­ bra, od 14. do 16. ure popeljal skozi preteklost in zanimivosti dvorske cerk ve. Vodenje je brezplačno. Vabljeni! Muzej pošte in telekomunikacij Tudi v mesecu decembru vabljeni v Muzej pošte in telekomuni­ kacij. Muzej je odprt od torka do petka in v nedeljo od 10. do 17. ure (zadnji možni vstop ob 16. uri). V soboto, 3. 12. 2016, na Ta veseli dan kulture bo vstop za obiskovalce muzeja brezplačen. Javno vodstvo po muzejskih zbirkah je za upokojence organizi­ rano: 2., 9., 16., 23. in 30. 12. 2016 ob 13. uri. Počitniške muzejske delavnice: 27., 28., 29. in 30. 12. 2016 od 10. do 13. ure. Vabljeni! Več info: w ww.tms.si. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Ljubezen ne izbira časa, pride. Če razmišljata, da bi obrnila nov list na vajini skupni poti, vaju vabimo v objem zelenih polhograj­skih Dolomitov, stran od mestnega vrveža in gneče. Potrudili se bomo, da bo vajin dan ostal v najlepših spominih. Pokličita nas, še bolj pa bomo veseli vajinega obiska. Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo na voljo: Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Ana Oblak, Nina Slana, Ajda Kozjek, Julija Buh 8. oktobra 2016 je župan Franc Setnikar predal v uporabo novo vozilo znamke Fiat Panda (4x4) zaposlenim v Centru za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik, ki na območju občine po pogodbi opravlja izjemno pomembno in do ljudi prijazno socialno­ -varstveno delo. Ob krajši slovesnosti, ki je bila pred občinsko stavbo, so si izrekli pozdrave župan Franc Setnikar, v. d. direktorice Centra za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik Darja Kovačič, koordi­nator pomoči na domu Marino Bajič in socialna oskrbovalka ter nova uporabnica vozila Kristina Vrhovec. Vsi so izpostavili velik pomen novega vozila, ki bo ne­dvomno izboljšalo pogoje dela, saj bo s terenskima vozilom ob vsakem vremenu enostavneje priti tudi do najbolj oddaljenih oskrbovancev. Vozilo je v celoti kupila Občina Dobrova - Pol­hov Gradec in zanj namenila 14.284 evrov. Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu predstavlja eno izmed socialno­-varstvenih storitev ter obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in drugih primerih, ko le-ta lahko nadomesti institucionalno var­stvo. Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne Vabilo na tradicionalno prednovoletno srečanje V prednovoletnem času vabim vse občane, ki so dopolnili 75 let in več, da se ob kulturnem programu skupaj poveselimo in si ob prijetnem druženju izrečemo tople besede. prednovoletno srečanje Pričakujem vas v četrtek, 15. decembra 2016, ob 17. uri v večnamenski športni dvorani na Dobrovi. Franc Setnikar Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Predaja novega vozila in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju. Zaradi starosti, invalidnosti ali kronič­ne bolezni se ti ne morejo oskr­bovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo mo­žnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se vsaj za Poziv za objavo prireditve v koledarju 2017 Tisti, ki želite v Koledarju prireditev 2017 objaviti prireditve, nam najkasneje do 12. decembra po­sredujte informacije o prireditvah na naslov info@ grad-polhovgradec.si. Ker želimo koledar izdati v začetku leta, po tem datumu in­formacij o prireditvah ne bomo več sprejemali. JZ Polhograjska graščina določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki. Organizacija pomoči na domu je v pristojnosti občin, ki morajo zagotoviti mrežo javne službe na tem področju. V ob­čini Dobrova - Polhov Gradec storitev po pogodbi izvaja Cen­ter za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik. Polna cena stori­tve v občini Dobrova - Polhov Gradec znaša 16,38 evra, pri čemer 5,57 evra na uro storitve prispevajo uporabniki, 10,81 evra pa občina. Občina Dobro­va - Polhov Gradec že več let subvencionira stroške storit ve pomoči na domu v višjem zne­sku, kot je predpisano z zako­nom. S tem smo uporabnikom zagotovili nižjo ceno in tako sledili trendu večanja deleža storitve pomoči na domu v pri­merjavi z vključevanjem v insti­tucionalno varstvo. Oskrba na domu je bila v letu 2015 nudena 37 posameznikom in družinam, izvajali pa sta jo 2 oskrboval­ki. Glede na naraščajoče potre­be po pomoči je pomoč družini na domu izjemnega pomena ter je ustrezna in do ljudi prijazna oblika pomoči. (OU) Dimnikarje bomo izbirali Konec oktobra je bil sprejet predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki na tem področju uvaja nekatere spremembe. Glavna je ta, da s prvim ja­nuarjem uvaja licenčni sistem, koncesijski sistem pa se bo s koncem leta poslovil. Uporab­niki s predlaganim zakonom dobijo tudi določene obvezno­sti, ki jih doslej niso imeli. Do 30. junija 2017 bodo morali iz seznama dimnikarskih služb, ki ga bo pripravilo okoljsko ministrst vo, izbrati licencirano službo in z njo podpisati izja­vo ter jo predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Izbrani dimnikar bo opravljal dimni­karsko storitev na izbrani mali kurilni napravi najmanj leto dni. A za razliko od prej, ko so imeli dimnikarji teritoria lne konce­sije, bodo lahko lastniki malih kurilnih naprav licencirane dimnikarske službe izbirali po lastni presoji. Če uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne bo izbral dimni­karske službe, se bo štelo, da je izbral izvajalca, ki je na njego­vem območju do tedaj deloval kot koncesionar. Gašper Tominc Občina Dobrova-Polhov Gradec Praznični december Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse otroke v nedeljo, 11. decembra 2016, ob 16. uri v Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu k ogledu gledališke predstave PRAZNIČNA MINEŠTRA. Pikapolonica je jezna in ža­lostna. Pa prav zdaj, ko so pred vrati prazniki, ji gre vse narobe. V Božičkovi kuhinji mora sku­hati božično mineštro za vse, pa tako. Božičkov kuhar ni izginil, Mineštrone je vendar Božičkov Vstop je prost. ne najde recepta in ne lonca. In prav veselo se vrti v kuhinji, ven-pomočnik in tako čarobno bitje Primerna za predšolske kje so začimbe? Tudi Božičkov dar ga vidijo le tisti, ki so srečni kot škratje, Rudi in vsi, ki so del otroke in osnovnošolce. kuhar je izginil. Pa vendar ni in verjamejo v Božička: maestro Božičkove karavane ... Trajanje: približno 30 minut. Na delavnicah o preventivi za naše zdravje Že tretjo jesen se v organizaciji Občine Dobrova 10.2016, so predstavniki Rde-tistega v dobrovski športni dvo­čega križa Slovenije – OZ Lju-rani pa so si tudi ogledali. Slu­ - Polhov Gradec na območju obeh krajev izvaja bljana v prostoru Osnovne šole šatelji so bili opomnjeni, da je program Zdravje na vsakem koraku. Konec Polhov Gradec zbrane pripravili važno k človeku, ki leži nezave­ septembra je lepo število občanov pristopilo k na ustrezen odziv v primeru na-sten, pristopiti, sprva poskrbeti projektu ter se z zavzetostjo udeleževalo prvih ravne nesreče, pa naj bo popla-za lastno varnost in varnost so­delavnic, ki so jih izvajali strokovnjaki. va, požar ali potres. Seznanili so človeka, nato poklicati pomoč jih, kako se na nesrečo pripravi-(112), ga položiti na bok, preve­ S pokušino in praktičnim uporabnih nasvetov za kuho ter ti, kako ravnati in kaj po nesreči riti, ali diha, in šele nato začeti z prikazom zdrave prehrane se jim podala mnogo informacij storiti. Ob koncu so se preiz-oživljanjem, in sicer v razmerju je v četrtek, 20. 10. 2016, v mali o zdravilnih učinkih nekaterih kusili celo v gašenju, in sicer z 30 pritiskov, 2 vdiha oziroma dvorani OŠ Dobrova začel niz divjih rastlin, ki jih je svojim je-gasilnim aparatom. Predstavnik 30 : 5 pri otroku. Drugi del je delavnic Zdravje na vsakem dem primešala tokrat. Vse jedi Rdečega križa Slovenije je na bil namenjen praktičnemu delu. koraku. Z zdravim in oku-so udeleženci lahko ob koncu tretji delavnici zbrane seznanil Udeleženci so se preizkusili v snim pozdravom iz kuhinje je okusili in ni skrivnost, da so de-s temeljnimi postopki oživlja-obeh vlogah – vlogi bolnika in zbrane obiskovalce pogostila ževa le pohvale nad enostavnimi nja ter z načinom uporabe de-oskrbovalca ter izrazili upanje, voditeljica prve delavnice mag. recepti za jedi, ki pa imajo bo-fibrilatorja. Zbrane je seznanil z da v realnosti ne bodo ne v vlogi Marjetka Ferlan. V sklopu pri-gato hranilno vrednost za zdrav lokacijami, kjer so na območju enega, ne drugega. prave super zdravega menija je imunski sistem. občine Dobrova - Polhov Gra­navzočim natrosila kar nekaj Na drugi delavnici, 27. dec nameščeni defibrilatorji, Nadja Prosen Verbič Vabljeni na delavnico o zdravi prehrani 1. 12. ob 18. uri, Osnovna Robert Merzel, vodja kuhi-in/ali povišanim krvnim tla­nje in svetovalec za kulinari-kom. Predstavil bo, kako šola Polhov Gradec. ko na Brdu pri Kranju, bo zdravo in hitro pripraviti pre­ Praktičen prikaz zdrave pripravil jedi po odličnih proste jedi, ki bodo očarale z prehrane in pokušina receptih, poleg tega pa do-neverjetnimi okusi. hrane za sladkorne bolnike dal še praktične nasvete za in bolnike s povišanim pripravo jedi, ki so primerne krvnim tlakom. za ljudi s sladkorno boleznijo >> ženski,” je pojasnil. V prime­ru študije Polhograjske noše oziroma kostuma, za kar bi po njegovo bilo primernejše poimenovanje, je povedal, da ta ni bila tako zapletena, saj o njej obstaja izjemno dobra zapuščina. Tako so, kjer je bilo le mogoče, ustvarjalci izhajali iz arhivskih virov – Golden­steinove upodobitve, zapisa Leopolda Kordeža in drugih, skratka: “Kaj bi dali mi v Tr­žiču in po mnogih slovenskih krajih, da bi imeli takšno de­diščino, to je res edinstvena priložnost, ki ste jo na srečo izkoristili.” Besede pohvale celotni ekipi, ki je sodelovala v projektu, so bile v veliki meri namenjene tudi šivilji Andreji Stržinar iz Podnarta, ki se je tudi tokrat izkazala. Kot velik izziv in hkrati z veliko odgo­vornostjo je sprejela ponudbo za izdelavo noše in danes je vesela, da je bila sestavni del tega projekta, je povedala. Pri­znala je, da je bilo delo pogo­sto zelo naporno, saj je vsebo­valo ogromno ročnega šivanja, prav tako so bila srečevanja in izbira materialov pogosto zelo zapletena. Najtrši oreh sta ji predstavljala kožuh pri ženski in plašč pri moški noši, a tudi tega je z vso previdnostjo in natančnostjo sešila. Sledil je trenutek veselega pričakovanja. Pred zbrano množico sta stopila domačina, zakonca Kozjek, ki sta si to­krat častno nadela popolnoma novi polhograjski noši. Ta bo odslej še eden od pomembnih Vabilo prepoznavnih znakov Pol­hovega Gradca. Oči zbranih so se za trenutek ustavile in nemo obtičale ter se čudile zares lični in do zadnjega šiva natančno izdelani ženski in moški domači noši, za tem pa se prepustile še besedam strokovnjakov, ki so izdelek še predstavili. Ustavili so se tudi na zanimivih škornjih, ki jih je izdelal čevljar Primož Štrajnar iz Škofljice, izstopajoči moški polhovki, ki jo je naredil Bran­ko Grebenc iz okolice Ribnice, ter čipkarskih detajlih, ki so jih sk lekljale roke idrijske čipkari­ce. Veliko pohvalo in zahvalo pobudnikom in ustvarjalcem je izrekel tudi župan Franc Se­tnikar, saj so ti opravili veliko in nadvse pomembno delo ter zaključil z besedami: “V življe­nje jim je uspelo spraviti idejo o polhograjski noši, ki bo prav gotovo postala nov simbol Polhovega Gradca in okolice, s tem pa so prispevali nov ka­menček v mozaik uspešnega ustvarjanja prepoznavnosti občine Dobrova - Polhov Gra­dec.” Sledila je le še zahvala pobudnika vsem sodelujočim v projektu ter vsem, ki so s finančnimi zmožnostmi pri­spevali velik del k realizaciji dolgoletne želje. “Danes stoji pred nami edinstvena, izvirna in lepa polhograjska noša in upravičeno smo ponosni na­njo,” je zvenela ena od zaključ­nih misli povezovalke, ki pa se ji mnogi lahko le pridružimo. Nadja Prosen Verbič Prihod sv. Miklavža na Dobrovo Miklavž nas bo obiskal v ponedeljek, 5. 12. 2016, ob 17. uri v dvorani Zadružnega doma na Dobrovi. Miklavž zbira naročila za darila pridnim otrokom do četrtka, 1. 12. 2016, na naslednjih mestih: -Krajevna skupnost Dobrova, -Občina Dobrova - Polhov Gradec, - Trgovina Mercator na Dobrovi. Vabljeni! Občina Dobrova-Polhov Gradec Intervju z lastnikoma podjetja Konstrukcije Schwarzmann Jožefom in Tomažem Schwarzmannom ter direktorjem podjetja Boštjanom Belcem. Delovna sila brez primere Jožef in Tomaž Schwarzmann sta pred triindvajsetimi leti na podjetniško pot stopila zgolj zato, da sebi in svoji družini zagotovita finančno neodvisnost. Niti predstavljala si nista, da lahko njuno podjetje postane nekoč eno največjih za načrtovanje in montažo jeklenih konstrukcij v Sloveniji. To je prav gotovo rezultat številnih strateško dobrih odločitev, nad katerimi roko zadnjih šest let drži direktor podjetja Konstrukcije Schwarz­mann, d. o. o., u. d. i. s. Boštjan Belec. Kot je delo vseskozi učinkovito razdeljeno v podjetju, tako je potekal tudi pogovor – o podjetniških začetkih sta spregovorila lastnika, direktor pa je odgovar­jal na preostali del ter se med drugim dotaknil tujih trgov, maminih sinčkov ter nenazadnje na­grade Design Value Award, ki jo je podjetje, sku­paj še z osemnajstimi partnerji, konec letošnjega septembra prejelo v ameriškem Bostonu. Pa začnimo kar na začetku. Kot zelo mlada sta se brata Schwarzmann podala na podjetniško pot. Kakšni so bili vajini začetki? S kakšno idejo, ciljem sta šla v ogenj po žerjavico? Jožef: Res je. Svojo podjetniško pot sva začela zelo mlada, takoj po šoli, oziroma že med študi­jem. Začela sva s prepričanjem, da je lahko najino podjetje na področju proizvodnje rastlinjakov boljše od konkurence. Cilj pa je bil zelo enostaven – sebi in družini zagotoviti finančno neodvisnost. Kaj je po vašem igralo ključno vlogo pri tem, da sta praktično iz nič naredila takšno zgodbo o uspehu? Jožef: Mladost, neznanje in neizkušenost so bili odlični pogoji za suveren začetek. Konkurenca v tistih časih je bila vajena ležernega poslovanja v državi in sistemu. Tega mi nismo poznali. Ključ­na pa je bila razdelitev dela že na samem začetku. Jaz sem prevzel prodajo, ker sem tudi po izobraz­bi ekonomist, in takoj sem se podal tudi v tujino, Tomaž pa je prevzel vodenje dela in zaposlenih, ker mu je to kot strojniku bolj ležalo. Tako nas je bilo konec prvega leta že 6 redno zaposlenih. Pov­prečna starost zaposlenih pa je bila 22 let – sami smrkavci. Nihče nas ni jemal resno. Si predsta­vljate starše, kako jih je bilo strah. Kako je podjetje z leti raslo in katere odločitve so bile ključnega pomena za uspeh? Tomaž: Začela sva doma v Stranski vasi. Zna­nec nama je posodil 75.000 takratnih nemških mark. S tem denarjem sva zgradila delavnico in nabavila material za prve rastlinjake. Že po enem letu je bila delavnica premajhna. Zato smo se preselili v Litostroj, kjer smo nato 5 let najemali različne proizvodne hale. Po naključju smo leta 1998 prišli do informacije, da Hoja v Polhovem Gradcu prodaja zemljišče. Odločitev je bila prava. Tukaj smo že 17 let. Dejali ste, da ste kaj kmalu s svojo znamko in izdelkom odšli na tuji trg. Je bil ta korak spontan ali strateška odločitev? Jožef: Tujina nama je bila enostavno blizu. Samo ime Schwarzmann je iz Avstrije prinesel praded. Kot otroka sva eno leto osnovne šole obiskovala v ZDA. Za to izkušnjo sva staršem hvaležna še da­nes. Jezik ni bil problem. Že kot najstnika sva vsak po svoje prečesala Evropo. Nato vsak po eno leto vojske na Kosovu. Takoj po ustanovitvi podjetja pa zopet pot pod noge. Tomaž: V tujini smo nabavljali tudi vse po­trebne materiale. Strahu ni bilo, saj smo bili pre­mladi, da bi se zavedali, kaj vse gre lahko narobe. 100.000 km letno se je zdelo samoumevno. Pa družine, majhni otroci. Bila je akcija, da se reče. Pa danes – kaj je pomembno za poslovanje na tujih tleh? Boštjan: Danes smo na tujino vsekakor dobro pripravljeni. Za zaposlene smo že pred 15 leti uvedli obvezno učenje tujih jezikov. Vsak je imel možnost izbire med angleščino in nemščino, ne­kateri so se učili obeh, imamo pa tudi francosko in italijansko govoreče zaposlene. Obstaja velika razlika, če delaš le v Sloveniji ali na drugi strani po celem svetu. Vse nove stvari so izziv. Strah je pri delu in iskanju novih poti slab sopotnik. Najprej se je potrebno postaviti na trg, nato po­tencialne kupce prepričati, da si zaupanja vreden partner, in projekte prodati in organizirati tako, da dajo želen rezultat. Kakšna so vaša opažanja, kaj cenijo tujci in Slovenci ne? Boštjan: Največja razlika je v odnosu do vre­dnosti in denarja. Severno od nas se spoštovanje povečuje, južneje pa zmanjšuje. V Sloveniji je popust v višini 2 % zanemarljiv, v tujini pa resen začetek pogajanj. Seveda, ob upoštevanju, da sta kvaliteta in točnost oziroma rok samoumevna. Popravnega izpita, posebej ko gre za tuji trg, ni. Imate tudi več zastopništev po Evropi – zakaj takšna odločitev, gre zgolj za logistično poenostavitev ali tudi stalno prisotnost na tujem trgu? Boštjan: Gre za oboje. Res pa je, da smo se v za­četku novih trgov lotevali z ustanavljanjem svojih podjetij, in to na Hrvaškem in v Srbiji, in se ni obneslo, zato smo to opustili. Če imamo na dolo­čenem trgu predstavnika, pomeni, da tam redno delamo. Zastopnikova naloga je pridobivanje kontaktov, predstavljanje izdelkov in izdelovalca. S prodajo pa se njegova vloga konča. Ostalo izpe­ljemo sami. Kaj pa dalje od Evrope – kje bo vaše naslednje predstavništvo in zakaj še ni? Boštjan: Dejavnost je specifična in transportni stroški relativno visoki, zato je za oddaljene de­stinacije oziroma trge potrebna bolj poglobljena analiza. Za primer naj navedem postavitev objek­ta v Senegalu, ki je zapolnil kar osemnajst 12-me­trskih kontejnerjev. Če ne obstaja lokalni proizva­jalec, pomeni, da je vsak od ponudnikov moral računati s transportom in tu obstaja priložnost. Lokalni proizvajalec pa ima v vsakem primeru prednost, ki jo je težko preseči. Naš pristop je tak, da na novem trgu najprej izpeljemo nekaj pro­jektov, nato razmišljamo o zastopniku. Odpreti novo predstavništ vo je relativno enostavno, od tu naprej pa se pojavijo stalni stroški, ki jih morajo pokriti projekti, izpeljani na tem trgu. Kje vse na tujih tleh vas najdemo danes? Boštjan: Danes so naši izdelki prisotni na tr­gih, kjer redno delamo: Slovenija, Avstrija, Švica, Francija, Velika Britanija, Nemčija in iz preteklih let še Hrvaška in Srbija. Posamične objekte pa najdemo tudi na bližnjih in tudi zelo eksotičnih trgih: Belgija, Madžarska, Poljska, Danska, Make­donija, Avstralija, Brazilija, Indonezija, Čečenija, Senegal. Kje ste postavili največji šotor, v kolikih dneh? Boštjan: Šotor z največjim razponom stoji v Sloveniji in meri 53 metrov v širino in 90 metrov v dolžino, brez vmesnih podpornih stebrov, to­rej 4500 m?. Največjo površino pokriva objekt v Senegalu, ki meri 45 krat 100 metrov, enako po­vršino pa ima objekt, ki je trenutno v proizvodnji, pokrival pa bo atletski stadion v Avstriji. Ponosni smo, da so nas izbrali med ostalimi ponudniki, ki so prihajali iz Avstrije in Skandinavije. Kaj so potemtakem vaše prednosti in kvalitete? Boštjan: Potencialnemu kupcu nudimo reši­tev, ki je na začetku ideja za rešitev prostorske­ga problema, nato se razvije v 3D-vizualizacijo, tehnične podrobnosti, projektno dokumentacijo, sodelovanje pri pridobivanju dovoljenj, izdelavo in dostavo objekta ter na koncu postavitev in predajo investitorju. Naš pristop je res individu­alen in celovit. Potencialnega kupca spremljamo na njegovi poti od zamisli preko gore papirjev do izvedbe. In kar sem že rekel – to, da izdelki ustrezajo kakovostnim in tehničnim standardom je samoumevno. Največ lahko naredimo za tiste kupce, ki v nas prepoznajo partnerja, ki nudi ce­lovit “support”. Kakšna pravzaprav je izkaznica podjetja Konstrukcije Schwarzmann danes? Boštjan: Smo eno večjih podjetij za načrtova­nje, proizvodnjo in montažo jeklenih konstrukcij v Sloveniji. Take ekipe inženirjev, statikov in osta­lih strokovnjakov za načrtovanje industrijskih hal ni daleč naokoli. Skupaj z zunanjimi sodelavci, ki delajo samo za nas, nas je 110. Redno zaposle­nih je 65, večina domačinov. Lasten marketing, prodaja, projektiranje, razvoj, priprava dela in tehnologije, proizvodnja in montaža omogoča­jo kontrolo celotnega procesa in usmerjanje do načrtovanih ciljev. Hale Schwarzmann stojijo na več kot 25 trgih po svetu. Proizvodna paleta je iz­redno široka in se začne z najmanjšimi objekti, to so hobi rastlinjaki, nadaljuje s profesionalnimi vrtnarskimi objekti, sledijo manjše in večje skladiščne in proizvodne hale, športne dvorane in najzahtevnejše izolirane hale, ki so zaprte s paneli in vključujejo pisarniške in prodajne prostore. V zaposlene nenehno vlagate, letos ste bili v tem oziru skupaj s še osemnajstimi slovenskimi podjetji, nagrajeni s strani ameriškega inštituta ter prejeli nagrado Design Management Institute. Boštjan: Trudimo se, da pri zaposlenih vlaga­mo v njihovo rast in sposobnosti. Kar ste omeni­la, tu pa gre za izredno pozitivno izkušnjo. Med projektom smo namreč izvedli preko 20 notra­njih usposabljanj za zaposlene, in sicer z različ­nih področjih, od proizvodnje, montaže, varnosti pri delu, tujih jezikov. S tem smo pridobili uspo­sobljene in dobre kadre, zaposleni pa pridobili predvsem na zavedanju in znanju ter seveda pri­padnosti podjetju. Gre za obojestransko korist. Veliko slovenskih podjetij se seli v tujino, ste tudi vi o tem razmišljali? Boštjan: Veliko delamo v tujini, zato jo dobro poznamo. Take delovne sile kot je v Sloveniji, ni nikjer na svetu. To odtehta celo birokracijo in ostale neumnosti, s katerimi se podjetja pri nas vsakodnevno srečujejo. Na vaših zaposlitvenih panojih je zelo markanten in izstopajoč napis: “Delo ni za mamine sinčke!” Kaj želite s tem povedati? Boštjan: Iščemo ljudi, ki se ne ustrašijo odgo­vornih nalog, so vztrajni, zanesljivi, samostojni in dovolj samozavestni, da delajo z veseljem. Mami­ni sinčki so danes velik problem naše družbe. Mi smo želeli povedati le to, da ni naše poslanstvo, da jih prevzgajamo ali učimo osnov. Predstavljajte si, ko priletiš na drug konec sveta in te tam čaka 10 kontejnerjev materiala, iz katerega moraš v pogo­sto zelo zahtevnih okoliščinah sestaviti ogromno halo. Tam ni mame. Mnoga velika podjetja v zadnjih letih sprejemajo odločitve o selitvah v tujino, predvsem zaradi visokih davščin, birokrat­skih ovir in pridobivanj dovoljenj za širitve. Ste vi že imeli podoben pomislek? Boštjan: Veliko delamo v tujini, zato jo dobro poznamo. Take delovne sile, kot je v Sloveniji, ni nikjer na svetu. To odtehta celo birokracijo in ostale neumnosti, s katerimi se podjetja pri nas vsakodnevno srečujejo. Domačini vemo, da podjetje živi s krajem, saj vselej radi priskočite na pomoč vsem družbenim skupinam pri organizaciji raznih dogodkov. V čem vidite smisel takšnega početja? Boštjan: Od prvega dne se nam zdi logično, da mora podjetje živeti s krajem. Ne moreš dati do­mačinom le ropota in nešteto kamionov, ki k nam pripeljejo 2000 ton jekla na leto. Tudi nabavljamo tukaj, kar se le da, od avtomobilskih pnevmatik do malice. Je pa res, da je prošenj ogromno in vsem seveda ni mogoče ustreči. Kakšni sta vizija in prihodnost podjetja? Verjetno znana, saj sem nekje zasledila izjavo lastnikov, da se bosta pri 40 upokojila. Povsem nenavadno za sedanji čas. Boštjan: Lastnika tudi to idejo (z nekajletnim zaostankom) postopoma uresničujeta. Že nekaj časa nista polno vključena v dnevno dogajanje. Oba sta navdušena uporabnika avtodoma. Kot direktor sem na sredini svojega drugega štiri­letnega mandata. Skupaj z odličnimi vodji od­delkov in ostalimi zaposlenimi gremo odločno naprej. Naša vizija je utrditi blagovno znamko, povečati tržni delež in pri kupcih oziroma stran­kah puščati dober v tis. Nadja Prosen Verbič Celoten intervju si lahko preberete na w ww. mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec Občina Dobrova-Polhov Gradec Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Prava država ali država prava? Zadnje čase beremo o velikih uspehih pri pregonu davčnih goljufij in sive ekonomije. Naši organi pregona in davčna uprava so sila uspešni pri boju z davčnimi utajevalci. Rezultati govorijo sami zase: “dacar” je s pomočjo prikrite identitete zalotil branjevko, ki mu je pozabila izdati račun za 1,5 evra petršilja. Kazen je bila vzgojna – pla­čati mora 3.000 evrov kazni. In naprej: policisti so med opravljanjem svojega dela od­krili gobarja, ki je nabral kar 28 kilogramov gob – 26 kg več, kot je dovoljeno. Veste ko­liko je to v davkih? Kakšnih 7 evrov. Kazen sledi, gobja rižo­ta pač ne. Ali pa naslednji falot – pečene kostanje je na stojni­ci brez dovoljenja prodajal nek predrzni Mariborčan. Kot je običaj v pravni državi, so ga represivni organi pri tem pra­vočasno zalotili. Obiskali so ga uradniki finančne uprave, potem še mariborski občin­ski inšpektorji. Pa še tržni in­špektorat. FURS mu je zasegel vso zalogo kostanjev, kazen še sledi. Skupni znesek poskusa oškodovanja davkoplačeval­cev v vseh treh primerih? Ne­kje med 10 in 20 evrov. Sku­pna zaračunana kazen? Nekje med 5.000 in 10.000 evrov. Kako lahek zaslužek države na ščepcu petršilja, košari gob in vreči kostanja … Pravna ali prava država? Kaj pa, če nivo kršitev pre­stavimo malce višje? Morda v pisarne bankirjev? Če je prej opisana rigoroznost držav­nih organov pri sleherniku tako dobičkonosna za državni proračun, kako bogato mora potem država ožeti tiste, ki so se ukvarjali z bančno krimi­naliteto? Če so enaka pravila za vse, potem to velja tudi za tiste, ki delajo oškodovanja ve­likih razsežnosti, mar ne? Če država iz 10 evrov pri malih kršitvah ustvari 10.000 evrov priliva z naslova izrečenih ka­zni, bi jih po analogiji pri 5 mi­lijardah bančne luknje lahko prek odškodnin in dosojenih oškodovanj iztožila 5.000 mi­lijard?!? Niti ne. Vsaj če bi so­dili po trenutnem stanju, ki je 3 leta po razkriti bančni luknji natanko – 0 (nič) obsojenih bankirjev in 0 (nič) iztoženih odškodnin ali kazni. Z dru­gimi besedami, pri vseh tož­bah, ki so bile sprožene proti nekdanjim bankirjem, so slo­venska sodišča odločila, da so bankirji – nedolžni. Da niso odgovorni za škodo in da jim škode tudi ni treba povrniti. Ali res kdo misli, da bo takšna presoja oglobljeno prodajalko petršilja, nabiralca gob in ko­stanjarja prepričala, da živimo v pravni državi? Ali pa prej, da smo pri nas še celo korak dlje od stanja, ki ga je nekoč v svoji iskrici opisal Anatole France: »Svet je pravičen. Tako boga­tim kot revnim je prepoveda­no prosjačiti pod mostom.« Bučijada V ponedeljek, 31. 10. 2016, je Turistično društvo smrkelj,Polhov Gradec pripravilo že tretjo bučijado, ki je bila domov. uvod v noč čarovnic. Dogajanje v graščini in parku lo, so obiskovalci ci so ob izre­Graščina in park sta se spremenila v mističen svet, svoje buč kjer smo lahko videli čarovnice in velikanske pajke, buče razstavili po tudi ki so spredli mreže po pritličju graščine. odr a sl i. Ta k šn i še bolj prišle do izraza. Nekate­nje buč, izdelovanje netopirjev, razdelili med obiskovalce. Poleg se je začelo ob 13. uri in je trajalo do večernih ur. Za otroke so bile organizira-prinesli večnadstropno torto in ne različne delavnice: izrezova-druge sladke dobrote, ki so jih ri so svoje buče odnesli domov, ne. Pomembno je, da se zaveda­duhcev in svečnikov ter posli-sladkega presenečenja so si obi­drugi pa so jih pustili v parku mo veličine parka in grajskega kava obraza. Vse delavnice so skovalci lahko privoščili bučno do naslednjega dne, dokler jih kompleksa nasploh ter da ga z bile zelo dobro obiskane. Med juho, pečen kostanj, palačinke člani društva niso pospravi-različnimi dogodki delamo ži­delavnicami so člani društva in tople napitke. Za otroke so li. Na bučijadi so otroci zelo uži-vega. poskrbeli za sladko preseneče-bili v graščini pripravljeni po­ vali, nekateri so ob odhajanju Besedilo: Nina Slana nje. Pod grajsko lipo v parku so sebni napitki in zvarki z različ-domov že spraševali, kdaj bo Foto: Simona Slana nimi imeni: kačja slina, zmajev Zaključek motoristične sezone Jesenski sončni žarki so počasi začeli izgubljati teljev motorjev pripeljalo pred okrepili s pijačo. Dišalo je tudi cerkev. Naš domači župnik Pe-po hrani – toplem bograču, ki svojo moč. Tako se je zaključila tudi motoristična ter Nastran je opravil blagoslov, je bil namenjen prav njim. Do­ sezona. Mraz, dež, sneg in veter – vsi ti naravni se zahvalil Bogu za zaščito med mači motoristi si želijo, da jim pojavi so krivci, da lastniki svoje jeklene konjičke motoristično sezono in srečno prihodnjič vreme ne bi zagodlo pospravijo v tople garaže. prevožene kilometre. Ker je ve-in bi se zbralo še večje število ter neusmiljeno bril okrog hi-ljubiteljev dvo- ali trokolesnih V nedeljo, 9. oktobra 2016, ob sv. Lenarta na Črnem Vrhu. šnih vogalov, so se motoristi ka-jek lenih konjičkov. 11. uri, so se še zadnjič zbrali Kljub slabšemu vremenu se je sneje preselili v toplo dvorano Katja Skopec in Darja motoristi naših vasi pri cerkvi kar nekaj najbolj zvestih ljubi­ doma krajanov, kjer so se malo Plestenjak Občina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo Srečanje v knjižnici BRATI GORE Dežela na sončni strani Alp se je z množico književno obar vanih dogodkov pridružila mednarodni pobudi Brati gore, ki jo je ob praznovanju mednarodnega dneva gora 2015 pripravila Alpska konvencija. Slavljenje alpske kulture in literature se bo v letošnjem letu nadaljevalo. Društvo za kakovost življenja Lep je dan vas vabi, da v letošnji pobudi sodelujete tudi vi. Pridružite se nam v soboto, 10. 12. 2016, na mednarodni dan gora ob 10.00 v knjižnici Polhov Gradec v prostorih Polhograjske graščine, kjer nam bo dr. Peter Mikša pripovedoval na temo Začetki gorskega turizma na Slovenskem in predstavil knjige, ki jih je napisal na temo gora. Vabljeni! Vabilo na literarni večer Vabimo Vas na literarni večer v knjižnico Polhov Gradec v Polhograjski graščini, ki bo januarja 2017. Prebrali bomo knjižno uspešnico avtorja dr. Alberta Bernsteina in založbe Chiara Kdo je tu nor?, 101 predlog, kako preživeti norosti na delovnem mestu. Priročnik nujnih preživetih teh-od njih pa še razlage in praktične re­nik v najbolj brezobzirnem okolju šitve z avtorjevim humorjem, ki vas sodobnega časa. Napisano z izku-pripravi do tega, da ste se v brezupni šnjami, humorjem in zdravo pame-situaciji sposobni nasmejati tudi sa­tjo ter najboljši dokaz, da se nore memu sebi. Na literarnem večeru si stvari ne dogajajo samo vam, am-bomo predstavili mnenja in vtise, ki pak vsem. Kako premagati strahove, jih bomo ob branju doživeli. Veseli napredovati, prepoznati, kdaj drvi bomo druženja z vami. podjetje v propad in je skrajni čas, da Društvo Lep je danzamenjate službo, je le nekaj situacij, ki jih boste našli v tej knjigi. Ob vsaki Spoštovana družina Jankovec Težko je slovo od najožjega družinskega člana, še posebej, ko se poslovi malo nebogljeno otroško bitje, ki mu je bilo dano tako kratko življenje. V sebi čutim, da se vam v svojem imenu in še v imenu marsikoga, ki tega ne želi izpostaviti javno, želim zahvaliti za vse, kar ste storili za vašega malega Blaža. Blaž je bil spočet po božji volji, sprejeli ste ga z božjo voljo in tudi angelčki v nebesih ga čuvajo po božji volji. Vsaka mama ve, kako prijeten je občutek, ko pod svojim srcem začuti bitje otroškega srca ali premik male rokice in nogice. Ko pa ti zdravstveno osebje pove, da z malim bitjem, ki je še popol­noma odvisno od matere, ni vse tako, kot bi moralo biti, se ti v trenutku lahko sesuje svet. Vam se to ni zgodilo. Ostali ste močni, odločili ste se, da malega Blaža s trdno voljo pospremite v svet. Preživel je najtežji del svojega življenja – porod in težko zdravstveno operacijo. Pomagali ste mu po svojih najboljših močeh. Vsak trenutek, ki vam je bil na voljo, ste ga preživeli skupaj, in zanj žrtvovali marsikaj, za kar vam v življenju ne bo nikoli žal. Vendar kljub vsemu je bolezen zmagala proti njemu. Po treh mesecih borbe za ži­vljenje je Blaž za vedno zaprl svoje očke. Zadnjo uro njegovega slovesa so v cerkvi spremljali prečudoviti zvoki violine, ubrani glasovi cerkvenih pevcev, vsak v sebi pa je prosil in molil, da te angelčki čuvajo v nebesih. Hvala staršem za tako veliko požrtvovalnost! K. S. Prvi knjižni večer v oktobru Prvi knjižni večer je za nami. Knjiga Ljubezen do sebe je pot do zdravja je odprla veliko vprašanj o tem, kakšen odnos vzpostavljamo s seboj in svojim telesom, ali skrbimo dovolj zase in prisluhnemo notranjemu vodstvu. Naše telo ve, kaj potrebuje za zdravje glasu; več ljubezni, prijaznosti, razu­in srečo, moč, ki zdravi, je v nas samih. mevanja si bomo podarili in imeli boljše Pomembno je prisluhniti notranjemu odnose. Vzemimo si čas, da poskrbimo Ker v šolskem skladu OŠ Polhov Gradec kronično primanjkuje sredstev za nadstandardno opremo za naše otroke, je naše društvo Lep je dan v sodelovanju s šolo Polhov Gradec priredilo 1. dobrodelni pohod na Stari Grad za šolski sklad. Kljub slabi vremenski napovedi se nas je zbralo kar precej pohodnikov. Družbo so nam delali tudi učitelji in ostali zaposleni v šoli. Vse skupaj je pri­jazno nagovorila ravnateljica OŠ Pol­hov Gradec, ga. Ilinka Kucler. Z nami je bila tudi naša podpornica Simona Kozjek, ki nam je dala super idejo za dobrodelni pohod. Začeli smo pred OŠ Polhov Gradec in se skozi kraj povzpeli na Stari Grad po novi, urejeni stezi. Na vrhu so nas s toplim čajem, ki so nam ga prijazno skuhali člani Planinskega društva Blagajana, in teranovim likerč­kom težko pričakovali naši vrli možje. Dišalo je tudi po slastnih piškotkih, ki so jih pripravile pridne ročice otrok OPB Črni Vrh. Na pomoč pri peki sta nam priskočili tudi naši zvesti podpor­nici Urška Jarc in Ivanka Sečnik, ki sta poskrbeli, da je bilo piškotkov dovolj za vse. Ob prijetnem druženju z dobrim namenom smo pregnali oblake, saj se nam je pridružilo tudi sonce. Obiskovalci in lokalni podjetniki (Gens Historia in Gradbeništvo Peklaj) zase in se prehranjujemo z živili, ki nam jih daje narava. Pomembno je vzljubiti čas, ki ga porabimo za prehranjevanje, da svoje telo oskrbimo z vsemi hrani­li, ki jih telo potrebuje, da bomo živeli bolje. Društvo Lep je dan smo tako obogatili šolski sklad. Denar bo namenjen za nadstandardno opre­mo otrok OŠ Polhov Gradec. Tako smo v prvem letu delovanja našega društva, kjer lahko skupaj uresničujemo naša poslanstva, zadovoljno zaključile že kar 11. dogodek in pokazale rojstnodnevno darilo, svoje nove majčke, ki nam jih je podarilo podjetje Gradbeništvo Peklaj. Graverstvo Bruno Kosi pa je nanje na­tisnilo naš čudovit logotip, delo obli­kovalke Anje Maležič. V glavnem ... iz srca hvala vsem, ki nas podpirate tako ali drugače, in hvala vsem, ki ste in še boste prispevali za to, da bo vsem, na­šim in vašim otrokom, v šoli še lepše. Se vidimo zopet naslednje leto! Bogdana, Zlatka, Lucija, Špela in Petra - Društvo Lep je dan Maša za upokojence Člani DU Polhov Gradec so se zbrali v soboto, 1. narici so uživali ob pogovorih, dobrih sladicah, grozdju, kavici oktobra 2016, pri sveti maši, ki je bila namenjena in ob slovesu celo zapeli. Hvala prav njim. Maša je bila v cerkvi Svetih treh kraljev vsem pridnim članicam dru­ na Brišah, popoldan ob 15. uri. štva za sladice. Posebna zahvala Mašo je opravil domači žu-okrasila cerkev. Bil je lep sončen je namenjena gospodu Tonetu pnik Bogdan Oražem. DU Pol-jesenski dan, ki je lepo spomi-Koprivcu, TD Briše, ki je vse hov Gradec se župniku zahva-njal na poletne dni. Prav zato so zbrane lepo sprejel. Prihodnje ljuje. Posebna zahvala gre tudi se po maši vsi zbrani odpravili leto se člani srečajo pri sv. maši gospe Veri Dolinar, ki je lepo v domače Terme Briše. V bru-v Polhovem Gradcu. Cecilija Jarc Srečanje starejših od 80 let Društvo upokojencev Polhov Gradec je Spomini in misli upokojenca. Pesem je prebrala blagajničarka organiziralo srečanje najstarejših članic in članov društva Milena Pustovrh. Za društva. Čas hitro teče in leto je naokrog, zato izvirno pesem je prejel Milan smo spet ponovili prijetno druženje članov, Košir velik aplavz. Tajnica dru­starejših od 80 let. štva Cecilija Jarc je prebrala pesem pesnika Toneta Pavčka Srečanje je bilo v petek, 28. trenutkov in da se srečanja ude­ Srečanje starejših Mama. Pesem boža duše prav oktobra 2016, v Pograjskem ležijo tudi naslednje leto. Kajti vseh mam tega sveta. Tako je domu. Letnega srečanja se je takega srečanja, nad 80 let, pa začutil tudi legendarni glasbe­udeležilo 32 članov. Za člane, ki res ne gre zamuditi. Predsednik nik Lojze Slak, ki je Pavčkovo so se želeli udeležiti srečanja, pa komisije za socialno skrbstvo pesem uglasbil. krajanov so bili brez prevoza, je poskr-Jože Bizjan je tudi pozdravil Petkovo popoldne se je nada­bela komisija za socialno skrb-vse člane in se jim zahvalil za ljevalo s prijetnim druženjem. stvo. Vsakoletnega srečanja se udeležbo ter jim zaželel dobre-Takega druženja so si povabljeni udeležijo tudi člani te komisije, ga počutja. Pozdravom se je programu sta imela pomemb­ še zaželeli. Predsednik komisije Tudi letos je bila jesen lepa, vreme poverjeniki društ va, predse-pridružila tudi tajnica društva, no vlogo prijateljstvo in sreča. dnik, podpredsednik, tajnica ki je obvestila prisotne, da bo za socialno skrbstvo Jože Bizjan naklonjeno, kot nalašč za srečanje in pogovor Prebrali smo kar nekaj misli, je ob odhodu podaril vsakemu in blagajničarka društva. Vse pred dobrim kosilom mal- starejših. Zgodnji sončni žarki so v nedeljo, 30. kdo je naš pravi prijatelj, kako članu pravi rdeči nagelj z željo, ga pridobiti, kaj pomeni sreča prisotne je najprej pozdravil ce kulturnega programa. Član 10. 2016, iz hiš privabili veliko število starejših da se prihodnje leto zopet sre­ predsednik društva Marjan Milan Košir iz Črnega Vrha je iz naše krajevne skupnosti. Srečanje se je ... Za konec sta Zala in Nina s čamo. Plestenjak. Članom je zaželel tudi letos vse zbrane razveselil s pesmicami predstavili, kaj vse Cecilija Jarc začelo s sveto mašo, ki je bila namenjena prav vsega dobrega, zdravja, lepih svojo novo pesmijo z naslovom se da početi z babico in kako njim in pri kateri so lahko prejeli zakrament izgleda najboljši dedek. Da pa svetega maziljenja. bo vsem udeležencem sreča­nje ostalo še bolj v spominu, Nadaljevali smo v dvorani navado in se čim več družijo sta poskrbela Raf ko in Klemen doma krajanov Črni Vrh, kjer med seboj. Spomnili smo se z domačimi vižami in harmo­smo pripravili krajši kulturni tudi vseh, ki so v zadnjem letu niko. Ob zvokih domače glas­program in pogostitev. Med-odšli s tega sveta, in sicer z za-be smo program zaključili in se smo povabili tudi župana pisom g. Milana Koširja. Da v dvorani je zadišalo po topli naše občine g. Franca Setni-pa se nismo spominjali samo obari. Vestne gospodinje so karja in predsednico krajevne umrlih, smo malo pozornosti napekle sladkih dobrot in pri­skupnosti go. Tončko Dolenc. in skromna darilca namenili nesle sadje, za vse ostalo, kar je Oba sta se odzvala, zato smo tudi okroglim jubilantom. Le-bilo še potrebno, pa je poskr­jima za uvod kar predali be-tos sta bili na srečanju le dve, belo KD Črni Vrh. sedo. Vse prisotne sta poz-ki sta praznovali častitljivih 80 dravila v želji, da ohranijo to let. V tokratnem kulturnem Katja Skopec Oratorijsko popoldne Črni Vrh, 4. november – Prva nedelja v novembru je za našo župnijo kar trojni praznik: nedelja celodnevnega čaščenja, zahvalna nedelja in Lenartova nedelja, saj je sv. Lenart zavetnik naše cerkve. V ta namen smo pripravili zahvale in kdo prošnje. Pri tako oratorijsko popoldne za vse šo-velikem številu otrok to ni bilo larje, še posebej za bodoče bir-težko, saj so bili skoraj vsi pri­mance, ki se pripravljajo na za-pravljeni sodelovati. Ker pa de­krament sv. birme. Otroci so od kleta zelo rada prepevajo, smo doma prinesli jesenske pridelke, se na koncu naučili še nekaj pe­ki smo jih poleg cvetja v cerkvi smic, ki smo jih ob spremljavi postavili v košare na oltarju, kot kitare nato zapeli kot uvodno, simbol zahvalne nedelje. Kar 28 povezova lno in zaključno pe­šolarjev, nekaj staršev in drugih sem molitvene ure. Popoldne pomočnic se je odzvalo na vabi-je minilo hitro in imeli smo se lo, tako da smo delo hitro opra-lepo. Z dobro voljo in skupnimi vili. Sledila je »učna ura« moli-močmi smo tako pripravili vse tve rožnega venca, kot priprava za nedeljsko praznovanje v žu­na molitveno uro v nedeljo. Vse pnijski cerkvi. skupaj smo potem nadaljevali v Katja Skopec domu krajanov. Razdelili smo si vloge – kdo bo bral berilo, kdo Simbioza giba v 3. razredu Letos se je v naši šoli zgodila nova zgodba Simbioze giba. Tokrat že tretjič! Letošnji oktober je bil na razredni stopnji zaznamovan z gibanjem in športom, ko smo vrata telovadnice odprli staršem in starim staršem, sorodnikom, prijateljem ter znancem in smo v tednu med 10. in 16. oktobrom 2016 povezali vse generacije od 0 do 100 let. V okviru ur športa smo po-ali preizkusiti nekaj novega s nudili gibalne aktivnosti za vse, sloganom: gibanje je življenje ki so si želeli začeti, nadaljevati in življenje je gibanje. S pomo- Iz OŠ Polhov Gradec čjo otrok smo med nas pova­bili starejše, ki so se vključili v program ure športa, ki so ga oblikovali učitelji in je omogo­čal varno sodelovanje vseh v okviru zmožnosti. Sodelovanje je prineslo nove in pozitivne iz­kušnje na malo drugačen način predvsem pa z iskricami v očeh. Koordinatorica Simbioze giba na OŠ Polhov GradecNina Bagar Tretji bralni maraton. Leto je naokoli in za nami Praznovali smo evropski dan jezikov … je tudi slovesen začetek bralne značke, ki smo jo v Na pobudo Sveta Evrope od šoli letos obeležili s kar dvema dogodkoma. leta 2001 dalje tudi v Sloveniji, v Knjižno menjalnico, ki se je torico k viza Majo Šajn odpelja-vseh izobraževalnih ustanovah, Na Martinovanju odvijala v šolskem amfiteatru v lo proti Kamniku in Osnovni vsako leto 26. septembra pra­sredo, 14. 9. 2016, in že tretjim šoli Toma Brejca, kjer se je od-znujemo evropski dan jezikov. bralnim maratonom, ki je po-vijalo predtekmovanje za regijo To je dan, ko praznujemo jezi­tekal dva dni kasneje, v petek, Ljubljana – okolica. Ker smo kovno raznolikost v Evropi in v Brdih 16. 9. 2016. Začelo se je že prvo potovali v času največje gneče spodbujamo učenje jezikov. Na šolsko uro z radijsko oddajo, na cesti, so nas takoj po prihodu ta dan se po vsej Evropi odvija v kateri smo lahko med dru-že pričakovali prijazni učenci, ki vrsta dogodkov: dejavnosti za Vabilo je govorilo o tem, da bomo potovali v gami iz dobe protestantizma, gim izvedeli tudi, katere knjige so nas odpeljali do učilnic, kjer otroke in z otroki, televizijske in napol neznano. Ko pa smo se zbrali, sem povedal, časov pridigarja Janeza Sve­ smo najraje berejo naši vrstniki po so nas čakale testne pole. Učen-radijske oddaje, jezikovni pouk zakaj sem skril informacijo. tokriškega. Izlet imeli 8. novembra, ravno v času okrog Sloveniji. Potem pa se je ozra-ci naše šole smo bili razdeljeni v in konference. V osnovni šoli čje kar nekako umirilo, saj so dve skupini. V skupini A so se Polhov Gradec smo učitelji in Bili so prijetno presenečeni, vasice Šmartno. Nahaja se na sv. Martina in ker so tu vino­mladi bralci skupaj s svojimi trudili Jan Dolinar, Pia Demšar učenci že petnajstič zapovrstjo ko sem povedal, da bomo obi-griču, obdanim z obzidjem in rodni kraji z bogato tradicijo, učitelji potopili med strani in Jošt Košir. V skupini B pa obeležili ta nadvse pomemben skali kamniti kraški svet Brd in obrambnimi stolpi. Zapustili smo seveda tudi nazdravili. V svojih najljubših knjig, ki so jih smo svoje sive celice preizku-dan. Vsako leto izberemo jezik Vipavsko dolino. Ker jih letos smo Brda in se vrnili v Vipa-gostilni Anja smo si privoščili tega dne prinesli s seboj. Bralo šale Lucija Janša, Regina Laznik ali temo, ob kateri se posvetimo nisem peljal v opevano deželo vsko dolino. Potem pa spet bogato martinovo pojedino. se je pri slovenščini na razredni in Ajda Oblak. Vprašanja sploh učenju tujih jezikov. Letos pa so gorskega zdravnika Martina, na grič – v vas Vipavski križ. Za krst mošta in veselo Marti­in predmetni stopnji, pri tujih niso bila tako preprosta, vendar nas misli ponesle dlje in smo jezikih, v oddelkih OPB, veliko nam je uspelo rešiti vse. Pisni del “odpotovali ” na Kitajsko. Zara­učencev pa se ni odreklo branju se je zaključil in okrepčali smo di vse boljšega gospodarskega niti med odmori. Pa to še ni vse; se z malico. Sledil je program, ki sodelovanja med Kitajsko in ker so v tem tednu potekale tudi so ga vodili zmagovalci kviza v deželami osrednje-in vzhodno­različne slovesnosti ob stoletni-pretek lem šolskem letu. Uživa li evropske regije, smo se odločili, ci rojstva velikega pisatelja Roal-smo v predstavi odličnih plesal-da dan posvetimo kitajski kul­da Dahla, je bila v šolski avli na cev. Kljub kratki sprostitvi pa turi in kitajščini. V sodelova­ogled razstava, posvečena nje-smo vsi že nestrpno pričakovali nju s Konfucijevim inštitutom govemu življenju in delu, prav razglasitev rezultatov pisnega iz Ljubljane, ki deluje kot kul­tako so bili v znamenju njegovih dela in odločitve, kdo bo lahko turno-gospodarski most med del hodniki na razredni stopnji. sodeloval v televizijskem kvizu. Slovenijo in Kitajsko, sta nas Bralni maraton je med našimi Izvedeli smo, da se je skupina B ob »jezični« uri obiskala rojena učenci iz leta v leto bolj prilju-uvrstila naprej. Takoj smo na-govorca in učitelja kitajščine, ki bljen in marsikdo pogosteje kot daljevali z ustnim delom kviza sta nam predstavila kitajsko po­pretekla leta zaide tudi v šolsko in tudi naša skupina je kmalu krajino, kulturo, običaje in nas knjižnico, kar je tudi glavni na-prišla na vrsto. Menim, da smo naučila nekaj izrazov v kitajšči­men tega praznika knjig. pogumno odgovarjale na zasta-ni. Preizkusili pa smo se tudi v Vesna Muhič vljena vprašanja in se potrudile pisanju kitajskih pismenk. Bila po najboljših močeh, vendar se je nadvse zanimiva izkušnja, ki Male sive celice nam, žal, v televizijski del kviza je zagotovo ne bomo pozabili. V OŠ Polhov Gradec smo se v ni uspelo uvrstiti. Nismo bili letošnjem šolskem letu, po dol-preveč razočarani, saj se nam Viktorija Hribovšek, sem to nadomestil s kraji, kjer Lepo je v celoti obnovljen in novo vzdušje je poskrbel s kro­gem času, odločili preizkusiti v je dogodek zdel super in pre-učiteljica angleščine,se dogajajo “štorije”. sodi med posebne kulturne matično harmoniko g. J. Kogo­ kvizu Male sive celice. Šolsko pričana sem, da bi vsi od nas to Osnovna šola Polhov Po jutranjem sneženju se je spomenike v Sloveniji. Ogle-všek iz Zaplane. Bil je to prav predtekmovanje smo izpeljali izkušnjo z veseljem še ponovili. Gradec vreme zjasnilo in imeli smo dali smo si zgornji grajski in prijeten zaključek izletniške na šoli, nato pa se nas je, v petek, prelep sončen, z burjo ople-spodnji gasarski del. Lokalna sezone 2016! Polni lepih vtisov 28. 9. 2016, šest učencev z men- Lucija Janša, 7. a meniten dan. Po jutranji kavi vodička nam je podala zgodo-in židane volje smo se proti ve­smo se povzpeli na razgledni vino nastanka vasi, samostana, čeru odpravili domov. stolp v Gonjačah. Prekrasen cerkve. V samostanu se nahaja Lado Nartnik pogled na celotna Brda, Julijske knjižnica z zelo vrednimi knji-DU Polhov Gradec in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Sledil je ogled vasic, kulis snemanja Ene žlahtne štorije. Vas Biljana je najstarejša žu­pnija v Brdih s prepoznavnim zvonikom cerkve sv. Mihaela, ki je imenovana Guštova cer­kev. V tem kraju je tudi slavna gostilna Glaž. Biljana je glav­na lokacija snemanj. Obiskali smo Ceglo, natančneje Gredič z obnovljenim gradom. V vasi Violže smo videli najlepši rene­sančni dvorec v Sloveniji, vilo Vipolže. Sledil je obisk idilične Občina bo iskala pravico na sodišču Spor v zadevi javno-zasebnega partnerstva v realizirati etažne lastnine in med drugim tudi zato ker ne športnem parku v Dragomerju se ne bo končal želi z njim skleniti predvide­ z odločbo arbitražnega senata, o kateri smo nih pogodb. Nasprotna stran poročali v pretekli številki – da mora občina pa meni, da kršitev ni in da v letu dni za 746 tisočakov kupiti športno-obstajajo inštrumenti, ki jasno kulinarični objekt, ki ga je zgradil zasebni opredeljujejo kakšne so pravi­ partner. Pač pa sta obe dve strani napovedali ce in obveznosti ene in druge strani. Remec je zato najprej pravni boj, ki verjetno ne bo končan prav kmalu. zahteval razdrtje pogodbe za-Skupina sedmih občinskih med županom in sklicatelji seje, radi krivde občine, če bi senat svetnikov je na to temo, pred-odvetnica občine je predstavila ocenil, da je izvajanje pogodbe vsem v luči vzdržnosti prora-arbitražno odločbo ter odgo-postalo nemogoče brez krivde čuna v kolikor bi občina morala varjala na svetniška vprašanja, pa je zahteval razdrtje pogod­res plačati omenjeni znesek ter svojo plat zgodbe je pojasnil be in poplačilo tržne vrednosti iskanja odgovornih za nastalo tudi Jože Remec, ki je proti ob-nepremičnine z opremo, ki jo situacijo, sklicala izredno sejo, čini vložil tožbo. je ocenil na 1,16 milijona evrov. na kateri so razpravljali kar re-Naj spomnimo, kot pravi Re-Imenovan je bil cenilec, ki pa je kordnih pet ur. Od tega je bil mec, ne more izvajati pogodbe podal oceno s katero ni zado­večji del seje zaradi občutljivo-o javno-zasebnem partnerstvu, voljna nobena stran: dobrih 746 sti podatkov zaprt za javnost. ker po njegovem občina že dlje tisoč evrov, ki bi ga morala obči-Javnosti odprti del seje je minil časa ne izpolnjuje vseh svojih na nameniti za kupnino objekta. v znamenju podajanja žogice pogodbenih obveznosti, ne želi Kljub temu da je arbitra­ Končali z deli na Poti za Stan Obnova infrastrukture na delu Poti za Stan del preplastili z asfaltom. Dela so na tem delu Dragomerja po­ in Stare ceste je zaključena. Izbrani izvajalec tekala že v začetku leta, ko je Hidrotehnik je položil več kot kilometer Elektro Ljubljana posodobilo novih infrastrukturnih vodov, sočasno pa je električno omrežje, občina pa je plinovodno omrežje na tem delu občine gradila v cestišče vgradila kabelsko ka- Energetika Ljubljana. Novo asfaltno prevleko je nalizacijo za javno razsvetljavo. cesta dobila na začetku novembra. Občina je v času izvajanja projekta dobila pobudo 50 Avgusta se je na Poti za Stan zemljiščih, na katerih v prete­ občanov, ki so zahtevali, da in Stari cesti začela gradnja vo-klosti niso bila urejena služno­ se pri obnovi ceste problema­ dovoda, meteorne in sanitarne stna razmerja o dovoljenem tični odsek razširi tako, da bo kanalizacije. Projekt je potekal posegu na zemljiščih. omogočeno srečevanje vozil in sočasno z gradnjo plinovoda. Dela so potekala tudi na Stari zagotovljena varnost za pešce Kot so nam pojasnili na občini, cesti. »Na Stari cesti se je soča­ in kolesarje kot predpisuje pra­ so dela izvajali skupaj z Energe-sno z gradnjo plinovoda v dolži­ vilnik, ki pokriva to področje. tiko Ljubljana predvsem zaradi ni 370 metrov izvedel vodovod. Kot so nam pojasnili na občini, nižanja stroškov ter tudi teh-Urejen je bil tudi povezovalni so na občane naslovili obširno nologije izvedbe del, ki zahteva vodovod na ulici Lepa pot. Ob pojasnilo, v katerem so razložili, sočasnost pri izvedbi. V okviru tem se je na ulici Pot za Stan da je bil cilj projekta izgradnja projekta so bili na delu ceste Pot uredil tudi ves kanalizacijski komunalne infrastrukture in za Stan urejeni meteorna kana-sistem, in sicer za odvodnjava­ ne rekonstrukcija ceste. »Cesta lizacija za odvajanje meteornih nje meteorne vode s cestišča, ter je na celotni dolžini širine 4 do voda, del sanitarnega kanala ter sanitarni kanal, ki pa trenutno 5 metrov in se bo v prihodno­ okoli 330 metrov vodovoda. Ta še ni v funkciji, ker občina še sti tudi širila, tak poseg pa bo je bil dotrajan, vodovodne cevi nima urejenega sistema za od­ zahteval pridobitev površin la- so bile namreč položene že pred vajanje in čiščenje,« nam je po­ stnikov vseh sosednjih zemljišč več kot tremi desetletji, zato je jasnila občinska uprava. Na tra­ na potrebni širini in bo hkrati bila investicija precej nujna. Kot si, kjer so potekala obnovitvena tudi velik finančni zalogaj, ker smo še izvedeli, je vodovod tako dela, so urejeni novi vodovodni bo izvedba širitve zahtevala na trasi ulice Pot za Stan, kot na in plinovodni priključki. Cesto izkop v brežino ter izvedbo AB Stari cesti potekal po zasebnih pa so po koncu obnovitvenih opornih zidov,« je pojasnila ob­ ža končala s svojim delom, pa zgodba še ni dobila epiloga. Jože Remec nam je potrdil, da je proti več osebam vložil ovadbe. Nove pravdne postopke napoveduje­jo tudi na občini, občinski svet je na delu seje, ki je bil zaprt za javnost, občini dal zeleno luč, da izkoristi oziroma izčrpa vsa pravna sredstva. Ustanovljena je bila tudi posebna občinska komisija, ki bo nadaljevala z de­lom, ki ga je občinski svet začel na tej izredni seji. Občina bo v postopku izvršljivosti odločbe poskušala dokazati neskladje z javnim redom. Če ne bo uspe­šna in bo prišlo do izvršljivosti, bo, kot je dejala odvetnica, obči­na dobila objekt, ki ga ni gradila s svojimi sredstvi, dobila pa bo tudi zemljo, ki je bila že prej nje­na in na kateri danes stoji objekt. činska uprava in dodala, da bi bilo potrebno, če bi želeli za­dostiti pogojem pravilnika, na zgornjem delu te ulice, na sko­raj celotni dolžini rušiti škarpe oziroma ograje. »Prav tako pa se tu izpostavi problem uredi­tve hudournika Snešak,« so še dodali. Pojasnili so, da je večina lokalnih cest v občini preozkih in so v slabem stanju, zato bi bil pri reševanju te problematike smiseln sistematski pristop. Delovni stroji izbranega izva­jalca Hidrotehnika so na trasi, kjer so potekala obnovitvena dela, ropotali več mesecev. Na Poti za Stan, kjer obvoz ni mo­žen, so bile postavljene delovne zapore, cesta pa je bila vse dni prevozna med 16. in 7. uro. Zato se Občinska uprava prebival­cem zahvaljuje za razumevanje in strpnost ter se jim opravičuje za morebitne nevšečnosti. Te bodo verjetno kmalu pozablje­ne, saj se bodo tisti stanovalci, ki bodo to želeli, lahko začeli ogrevati z zemeljskim plinom, poleg tega pa bo do njihovih hiš voda pritekla po novih ceveh, V. L. »Za ta objekt občina ni dala nič, spornih dejanj določenih odgo­ zato je pošteno, da se tržna vornih oseb, smo ustanovili ko­ vrednost izplača zasebnemu misijo, ki bo omenjena dejanja v partnerju. Občina bo namesto miru raziskala in o ugotovitvah enega premoženja, ki ga dobiva, poročala občinskemu svetu.« dala drugo obliko premoženja. Občinski proračun bo To ne pomeni, da se blagajna primeru, da bo občina kupila občine prazni,« je na seji razlo-objekt – sodeč po projekcijah žila odvetnica občine. Njenega do leta 2035 – ostal vzdržen, mnenja niso delili vsi. Tako je je bilo slišati na seji, kjer je bilo prvopodpisani na zahtevku za govora še o odgovornosti na sklic izredne seje Domen Cu-občini, glede česar je odvetni­kjati v imenu sklicateljev po-ca občine dejala, da dokler »… vedal, da bo za nakup objekta arbitražna odločba govori, da porabljenih večina prihrankov ni krivde, se pravi, da občina iz preteklih let in dodal: »To je ni kriva, potem ni možno najti za občino slabo, ker so bila ta znotraj občine krivca«. Daljši sredstva namenjena drugim, in bolj poglobljen prispevek si za občino ključnim investici-lahko preberete na spletu w ww. jam. Ker smo občinski svetniki mojaobcina.si/log-dragomer.si. mnenja, da je bila občini storje­na škoda in ker je bilo v debati Vesna Lovrenčič, izpostavljenih več (potencialno) Gašper Tominc V občino prihaja lekarna Pogovori za vzpostavitev lekarne v občini Log - Dragomer gredo h koncu. Kot smo izvedeli, je Lekarna Ljubljana z dializnim centrom Fresenius Medical Care sklenila pogodbo o najemu prostorov, ki so jih že začeli opremljati, znan pa je tudi obratovalni čas. Pred odprtjem bo lekarno moralo verificirati ministrstvo za zdravje. Občinska uprava Občine Log - Dragomer nam je potrdila, da so dobili vlogo za odprtje lekarniške podružnice. Kot so nam še pojasnili, je občina v upravni odločbi Lekarni Ljubljana že dala dovoljenje za podružnico. Ta naj bi svoja vrata odprla v zgornjem nadstropju dializnega centra, odprta naj bi bila vse dni v tednu, in sicer v ponedeljek in petek dopoldan med 8. in 16. uro, v torek, sredo in četrtek pa popoldan od 12.00 do 18.00. Lekarna bo pred odprtjem morala dobiti še zeleno luč ministrstva za zdravje. Kot smo izvedeli, bo ministrstvo v postopku verifikacije ugotavljalo, ali lekarna izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje lekarni­ške dejavnosti, in bo skladno s svojimi ugotovitvami določilo, katera strokovna dela lahko lekarna opravlja. Postopek se sicer začne na predlog koncesionarja, ki ga vloži 30 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti oziroma ob spremembi pogojev, sicer pa na vsakih pet let. V vlogi koncesionar izjavi, da lekarna izpol­njuje pogoje, določene z veljavnimi predpisi, in opredeli, katera strokovna dela opravlja. V. L. Začeli z gradnjo igrišča z umetno travo dročje. V okviru gradnje je pre- Mkeršmanc in njegov podizvajalec Fitšport sta videna ureditev odvodnavanja, z gradnjo začela v začetku novembra. Projekt je podlage in postavitev umetne sofinanciran z državnimi sredstvi, končan pa naj bi trave na pripravljeno podlago. bil do konca tega meseca. »Igrišče bo obdano z ‘ograjo’ iz viseče mreže, ki bo vpeta na no­»Občina Log - Dragomer je ta projekt dobili skoraj 28 tiso­ silce. Velikost igrišča bo 22 x 42 novembra 2015 pripravila do-čakov. Občina je med devetimi metrov; igralne površina igrišča kument identifikacije investicij-ponudbami izbra la najcenej­ pa je 20 x 40 metrov.« Kot so skega projekta, s katerim je kan-šo, dobrih 61 tisoč evrov (brez nam še pojasnili na občini, bo didirala na razpisu Fundacije za DDV) vredno pogodbo. »Naju­ igrišče razsvetljeno in ga bodo šport v delu, ki se nanaša na iz-godnejša je bila ponudba Mker­ lahko uporbljali tudi v večernih gradnjo športne infrastrukture. šmanc, d. o. o., s podizvajalcem urah, zaradi česar se bo podalj-Kljub velikemu številu prijav FITŠPORT, d. o. o. Mekršmanc šal čas za uporabo, posledično ostalih zainteresiranih, je bil opravlja gradbena dela, medtem pa se bo zmanjšala potreba po naš projekt prepoznan za upra-ko bo podjetje FITŠPORT, d. o. najemanju prostorov za vadbo. vičenega in nujnega,« nam je o., dobavilo umetno travo,« je pojasnila občinska uprava. Kot pojasnil Martin Martinčič, ki V. L. smo izvedeli, so na razpisu za na občini pokriva finančno po­ 40 let ŠD Dragomer - Lukovica Leta 1976 je skupina zagnancev začela z nekateri med njimi so še isti dan dva dni kasneje) so nogometaši dno bolj vidno začelo razcvetati, odbora, soglasno so sprejeli in začeli z delom. Tri dni kasneje dobili izkaznice, pogledali dre-rasti in žeti uspehe novoustano-potrdili popravljen statut ter ustanovitvijo športnega društva Dragomer - so bili oddani slike bodočih re-se in opravili trening. Po prvem vljeno športno društvo. izvolili organe društva. Na zbo- Lukovica, ki je v naslednjih letih zraslo v močno gistriranih igralcev in spiski ka-strelu na gol se je zlomila preč-Zgodba društva, ki je na tem ru so za prvega predsednika in uspešno društvo. 5. novembra so bili na drov športnega društva, izdelan ka, a sta bila do teme oba gola območju združevalo na stotine imenovali Mira Zorca. Društvo ustanovnem zboru imenovani organi športnega in potrjen je bil statut društva v popravljena in igrišče zarisano. športnikov, se je uradno začela je ob ustanovitvi imelo tri sek­društva, za prvega predsednika pa so izvolili ustanavljanju, v tisk so šli dresi, V soboto je bila odigrana prva v petek, 5. novembra leta 1976, cije, nogometno, šahovsko in Mira Zorca. 40 let kasneje so se na kraju, kjer se zbirali so opremo, pripravljali tekma v Notranjski ligi, ki smo v današnji piceriji v Dragomer-smučarsko, v naslednjih letih igrišče in garderobe na Logu jo izgubili 9 : 1. A smo rekli, ju, kjer je potekal ustanovni pa so začele delovati še košar­ je vse začelo, zbrali člani prvoizvoljenega vodstva ter se med drugim dogovarjali zmagali bomo!« V prvi sezoni zbor ŠD Dragomer - Lukovica. karska, balinarska, kegljaška, športnega društva in skupaj z županom obujali z nogometno zvezo in občinsko nogometna sekcija ni dosegla Na zboru je 30 udeležencev pri-strelska, odbojkarska in sekcija spomine. športno zvezo. »V petek (op. a.: večjih uspehov, zato pa se je ve-sluhnilo poročilu iniciativnega za množično rekreativno dejav-To so bila leta, ko se je naselje Dragomer - Lukovica zmagala nost. Uspehi so sledili že kmalu Dragomer začelo širiti, na to ob-na občinski športni olimpijadi močje pa so se precej množično in pri Rusu proslavljala zmago. priseljevali novi prebivalci. V ti-Tam so nam nogometaši pove­stih časih je bil Dragomer grad-dali, da se po novih predpisih bišče, vrtec še ni bil zgrajen, ni čez šest dni začne Notranjska bilo ne nove osnovne šole, ne liga, v kateri bodo igrala dru­rekreacijskih površin. Med štva, ki bodo najkasneje čez tri novimi prebiva lci in staroselci dni prijavila registrirane igralce, so se začele plesti sosedske in kadre in pogoje,« se je obdobja prijateljske vezi, kmalu pa se pred nekaj več kot štirimi dese­je spontano pojavila tudi želja tletji spominjal Ciril Krašovec. po organiziranem športnem Roki so bili kratki, nogometno udejstvovanju. Leta 1976 je bilo igrišče na Logu je propadalo, v ustanovljeno športno društvo Dragomerju pa športna infra-Dragomer - Lukovica, njegovi struktura še ni bila zgrajena, zametki pa segajo še v leta pred a športni zagnanci niso vrgli tem. Začetki niso bili lahki, po-puške v koruzo. Kot so na sre­trebnih je bilo nepregledno šte-čanju županu povedali člani vilo prostovoljnih ur, zagnanosti pr voizvoljenega vodst va špor­in trme. »Prvi vikend v septem-tnega društva, so si ZSMS-jevci bru leta 1976 je ekipa ZSMS v eni uri razdelili zadolžitve in Kmalu lastniki nekdanje šole in si želimo, da bi bila v ponos urbanistka Rebeka Skalja Kure Občina Log - Dragomer je tik pred podpisom kraju,« je pojasnil župan Mi-so v okviru projekta ELENA za pogodbe za nakup trisobnega stanovanja v stavbi ran Stanovnik. V prihodnosti izdelavo dokumentacije prido­nekdanje šole na Logu. Lastnica celotnega objekta namerava občina objekt celo-bili 17 tisoč evrov. Nepovratna naj bi postala še pred koncem letošnjega leta, vito obnoviti. V ta namen je sredstva bodo poskušali na ob­sedanja stanovalka pa naj bi se iz stavbe izselila do bil pripravljen posnetek stanja čini dobiti tudi za energetsko obstoječega objekta, narejeni sanacijo stavbe, tako da naj bi konca februarja. so bili energetski pregled, ma-se prihodnje leto občina prija­ Sočasno z nakupom na ob-novanje z dvema kabinetoma, terialno-tehnične raziskave in vila na razpis ministrstva za in­čini vodijo postopke za prido-v skupni izmeri 120 m2, naj statična presoja. Kmalu bodo frastrukturo za sanacijo stavb v bitev evropskih nepovratnih bi odštela okoli 135 tisočakov. začeli pripravljati projektno javni lasti. Po obnovi naj bi se sredstev za sanacijo stavbe, »Odkup stanovanja v nekdanji dokumentacijo. Najprej se na Loško 12 preselila občinska deloma so bili že uspešni, saj šoli oziroma vrtcu na Logu je bodo lotili izdelave idejne za-uprava, v objektu naj bi uredili so za pripravo projektne do-naša strateška odločitev, ki je snove, ki bo v objekt umestila arhiv, prostor pa naj bi dobile kumentacije pridobili 17 tiso-bila podprta s strategijo razvo-programe ter poiskala rešitve tudi društvene dejavnosti. S se­čakov. Občina Log - Dragomer ja občine. Tudi na občinskem za energetsko in statično sana-litvijo občinske uprave na Log, naj bi do konca letošnjega leta svetu je bilo sklenjeno, da se cijo. Občina bo plačala le del se bodo v Dragomerju sprostili plačala kupnino za še zadnji del gre v ta projekt. Skupaj smo se projektne dokumentacije, pre-prostori, ki jih bodo lahko upo­stavbe na Loški cesti 12, ki še odločili, da želimo to stavbo ostali del sredstev pa bo prišel rabili v druge namene. ni v njeni lasti. Za trisobno sta-ohraniti, ker je zgodovinska iz Evrope. Kot nam je povedala V. L. NAS CASOPIS 443/28. 11. 2016 C M Y K 53 Občina Log-Dragomer Ko se ujameta dva različna svetova Robustno je lahko tudi lepo. To s svojo znamko nakita Sumina Jewellery, ki je luč sveta ugledala na začetku letošnjega leta, dokazuje oblikovalka Barbara Nardoni iz Dragomerja. Kolekcija njenega nakita je združila zgodbi dveh družin z zgodovino, tradicijo in znanjem. Kot pravi oblikovalka, je to zgodba o iskanju novih poslovnih poti, idej in priložnosti. V teh prazničnih dneh si nakit lahko ogledate ali pa ga kupite tudi v njenem ateljeju v Sinji Gorici. Robustni vijaki niso le vezni kolekciji Sumina Jewellery, s v njeni kolekciji estetsko funk­elementi, oblikovalka Barbara katero je dokazala, da se tudi cijo. Njen nakit je trajnostno Nardoni je te navidez prepro-popolnoma različna svetova naravnan, kar ni izraženo samo ste izdelke uporabila v svoji odlično ujameta. Vijaki imajo z reciklažo odpadnih vijakov, ampak predvsem z estetsko, simbolno in eterično vredno­stjo. »Trajnostno naravnanost poudarjam z vidika višjih vre­dnot in ciljev posameznika, ki veliko da na svoj osebni in du­hovni razvoj s tem da s svojimi dejanji in notranjim mirom širi višje vrednote na rodove, ki pri­hajajo,« nam je povedala obliko­valka, ki je dodala, da naj bi njen nakit posameznike spodbudil, da začnejo iskati svoj notranji mir, hkrati pa jim to tudi ponu­ja. »Že sam oblikovalski proces izdelave temelji na meditativ­nem ustvarjanju, ki zahteva mir, zbranost in ljubezen do izdelka. Energija se tako širi na nosilca.« Njen nakit je unikaten in je v večji meri izdelan iz ner­javečega jekla, epoksi smole in tehnike makrame. Zgodba o njenem nakitu je zgodba, ki združuje dve družini, Nardoni in Sumina. Združuje znanje, tradici­jo in zgodovino obeh družin. »Moj dedek, Julij Nardoni, je bil mojster kovaštva. Ko je bil med 2. svetovno vojno zaprt v koncetracijskem taborišču Ma­uthausen, mu je to znanje rešilo življenje. Delavnica z nakovali in raz­gretim ogljem, kjer se je žarilo železo, je nudila toploto, ki ga je ohranjala pri življenju. Tudi po vojni je ostal v tem poklicu, prav tako po upokojitvi, ko je vsako­dnevno ustvarjal v svoji domači delavnici,« pravi oblikovalka, ki je svojega dedka opazovala pri delu. Druga zgodba je zgodba o družini Sumina, ki že dobra tri desetletja izdeluje vijake. »Ne­kega zimskega dne sem spo­znala fanta, ki je kasneje postal moj mož. Ob neki priložnosti mi je po­vedal, da imajo družinsko pod­jetje in izdelujejo vijake. Takrat mi to ni pomenilo veliko,« je po­vedala Barbara Nardoni, ki da­nes na vijake gleda s popolnoma drugega zornega kota. Trajnostno naravnanost obli­kovalke smo pred leti lahko spoznali tudi v njenem projek­tu Razigrani stolčki, v okviru katerega je Nardonijeva v sode­lovanju s KUD Kosec vodila de­lavnico, na kateri so udeleženci odrabljenim stolčkom vdahnili novo podobo. Takrat je petnajst občanov in tretješolcev ustva­rilo 25 stolčkov, med njimi dve svetilki in eno didaktično igro. Z organizacijo delavnice je obli­kovalka v ljudeh želela zbuditi ekološko zavest in jim prikaza­ti, da je možno stare predmete spraviti v ponoven obtok in jim znova vdahniti življenje. V. L . PREJELI SMO Za darilo dobili Toscano Včeraj Skoraj 20 let je bil Ten bar dovolj, da si z dva deci Stila z deci Radenske splaknil tenisit iz ust, če skrbnik ni dobro navla­žil površine. 20 let je bilo mogoče, da si med seti lahko skočil na vodo, s tem istim tenisitom na copatih. 20 let je služil na­menu, tudi zaprt, da si se z najstniško ljubeznijo lahko usedel na klop v senci ali z nje opazoval vnuka, ki je delal šti­rinajsti krog od vrtca do gasilca. 20 let so različni najemniki, večinoma doma­čini in večinoma uspešno, športnikom in krajanom krajšali poletja. 20 let je bil točka zbiranja različnih generacij, bolj kot lokal, bolj kot klopi je predstavljal prostor, kjer se je lahko srečevala in obli­kovala Skupnost. Zato je Skupnost na delovnih akcijah rada dala roko, saj je bil Ten navsezadnje njen. Potem sta Javno in Zasebno pojasnila Skupnosti, da ima­ta boljšo idejo, da se da še boljše. Javno je prej sicer s Skupnostjo pripravljal že vsaj dva načrta, za enega celo pridobil gradbeno dovoljenje, kjer bi Skupnost s prostovoljnim delom zgradila objekt, kot toliko, da lahko govorimo že o milijonu vložka. Bojimo se, da ta spomenik pož­rešnosti, ki bo preživel vse akterje in vse tiste, ki danes štejejo nad 30, ne bo niti učna lekcija, da se Javno in Zasebno ne smeta več pečati, ali pa vsaj precedens, da večje zgradbe v občini ne bomo ime­ li. Nikoli. Vendar podobne scenarije že snujejo zdaj s kanalizacijo, desetkrat , petnajstkrat večjim projektom, v nasta­jajočem OPPN-ju dragomerskega centra pa je že zastavljen podoben projekt, kot ga je javnost že zavrnila na referendu­mu. Če bomo naslednjič preblagi v izra­žanju svojega nestrinjanja s poseganjem v prostor, nam bodo v svoji modrosti in imenu podjetnosti do konca mandata naredili še Umbrijo, Kalabrijo in Sar­dinijo, reševanje Toscane pa odrinili v naslednji mandat . Zato je nujno, da Skupnost na zboru občanov, na javnem soočenju vseh vpletenih akterjev izve, kaj se je in kaj se bo počelo z njenim denar­jem. Zavoljo higiene. Darijan Novak v imenu civilne iniciative so to naredili že njeni starši, Javno pa bi dal samo za material. A Zasebno je imel kapital. In naredila sta Toscano, 100 m zračne razdalje od Siciliane, s podobnim programom, le bolj dizajnerski. In fitnes, za, povečini, Ljubljančane. Populila sta drevesa , šolala sta in betonirala do skrajnih mej, tudi v zrak, pozabila na parkirišča in kakršnekoli javne interese. Danes Ko je Skupnost videla rezultat, je nek­do rekel: »Če zadanem na lotu, bom to povrnil v prvotno stanje.« A je vseeno šla na odprtje, saj je bilo vse zastonj. To se je veselilo. Takrat je bil tudi največji obisk. Nakar je tržne možnosti projekta najprej preverjal Zasebno z družino, za njim pa vrsta optimističnih najemnikov, bila pa je tudi, in še danes je, zaprta. Se ne izpla­ča. Na fitnes še hodijo povečini Ljubljan­čani. Ne vemo, kdaj in zakaj sta se Javno in Zasebno skregala, a danes ne govorita brez posrednikov, pravnikov. Poskušala sta večkrat, vmes se je Javno pomladil, Skupnost pa razpadla. Nikogar več ni, ki bi zdaj Zasebnemu dal roko, ni klopice, kamor bi se usedel, tudi poleti spimo v Dragomerju zimsko spanje. Zadnja ar­bitraža je določila, da mora Javno do 1. avgusta 2017 dati Zasebnemu približno 0,75 milijona. Z arbitražo ni zadovoljen nihče. Ne Zasebno, ne Stari Javno, ki je vse skupaj zakuhal, ne Mladi, ki požar gasi, ne Skupnost. Skupnost skrbi, ker se Mladi sicer kaže kot bolj strokoven, predvsem pravno, tako zelo, da izloča Skupnost, ker se ta pač ne spozna, sploh ne ve, kaj bi rada. Vseeno nam je nekaj stvari jasnih. Glede na videno na izredni seji občinskega sveta o arbitraži nam je jasno, da se bo problem reševal z izlo­čanjem javnosti, za zaprtimi vrati, da se bo nadaljevalo s prikrivanjem dejstev in prelaganjem odgovornosti. Glede na očitne probleme Mladega v komunikaciji s Skupnostjo in, kot slišimo na srečanjih s svetniki, tudi drugače mislečimi v občin­skem svetu bo ponovili napako Starega, povozil bo javni interes, obenem pa še govoril, kaj vse je naredil za skupnost. Jutri  Kdo je torej kriv za vse to, kar bo, tako ali drugače , plačala Skupnost? Bivši župan? Zelo verjetno je največja odgo­vornost prav njegova. Morda se mu zdi, glede na to da še vedno hodi s pokončno glavo, da je projekt še vedno dober. Nje­gov LiDDL? V desetih letih obstoja ob­čine so imeli največ mandatov prav oni. Ali svetniki, ki so v svetu vse tri mandate? So krivi celotni občinski sveti, ki so potr­jevali projekt, ali samo tisti, ki so bili ZA? Je kriv današnji LiDDL, ker zna le z ben­cinom gasiti požare in z izključevanjem ubira neprimerne strategije za reševanje problema? LiDDL, Stari in Mladi, je v desetih letih zasedal največ mandatov in je zato gotovo najbolj odgovoren. Če koga od vpletenih lahko oprostimo krivde, je to kapital. Kapital v svoji osnovni želji, da se kopiči, ne izbira sredstev, obenem pa priložnosti zaradi nižanja stroškov brez sramu navadno najde pred nosom. Med svojimi sosedi. Taka je pač njegova narava. Kupili si bomo torej nekaj, kar nismo in ne potrebujemo, kar si nikoli nismo želeli , nekaj, kar je v obstoječi obliki dokazano brez tržnega potenci­ala. Glede na obnašanje Mladega bo tudi brez skupnostnega potenciala, saj Skupnosti ne mara. Če bomo hoteli kaj drugega, glede na pomanjkanje prostora za kulturne in izobraževalne dejavnosti, in za potrebe občinske uprave, gotovo ne bomo imeli fitnesa, bomo morali vložiti Začeli prenovo gasilskega doma Prostovoljna gasilska društva Občine ševalnega vozila se je v leto­šnjem letu že začela prva etapa Log - Dragomer so v letošnjem letu začela z sanacije gasilskega doma. PGD izpolnjevanjem programa varstva pred naravnimi Log je k oddaji ponudb povabil in drugimi nesrečami ter požarnega varstva. Do leta tri izvajalce, najnižjo ceno je 2020 naj bi kupili dve gasilski vozili ter hidrosanirali ponudil Gutnik, d. o. o., ki je loški gasilski dom, predvidena pa je še ureditev južno steno doma obnovil po gasilskega poligona ter parkirišča na gasilskem projektu, ki ga je izdelalo pod­jetje Sonet. Kot smo izvedeli, vrtu. Del načrtov se že uresničili, PGD Log ima v so hidrosanira li južno steno svoji garaži že parkirano novo gasilsko-reševalno gasilskega doma ter poskrbeli vozilo, končana pa je tudi prva etapa hidrosanacije za drenažo, obnovljen pa je bil gasilskega doma Log. tudi del meteorne kanaliza­cije. Projekt še ni popolnoma Občina Log - Dragomer se do leta 2020 in med drugim zaključen, zaradi bližajoče se zaveda pomembnosti javne plan nabave opreme za eno­gradnje kolesarskih poti in gasilske službe, saj, kot nam je te in službe civilne zaščite ter pločnikov bodo podrobna dela povedal poveljnik GE Občine pogodbene organizacije in izvedli sočasno s tem. V nasle-Log - Dragomer Pavel Remškar, gasilske enote. Ta bo med dru­dnjih letih bodo v domu PGD primerno sofinancira tako re-gim poskrbela za boljše pogoje Log nadaljevali s hidroizola­dno delovanje gasilcev, kot za delo gasilcev ter izboljšala tivnimi deli in deli na fasadi tudi investicije v obnovo voz-varnost občanov. V petletnem objekta, v načrtu pa imajo, kot nega parka in gasilskih domov. planu za gasilsko dejavnost so rečeno, še ureditev gasilskega Tako je bil konec lanskega leta predvideni nakup novega ga­poligona in parkirišča. V dru­na občinskem svetu potrjen silskega vozila GVC 24/50 za štvu si želijo, da bi bile investi­program varstva pred narav-PGD Dragomer - Lukovica in cije izvedene do leta 2021 in bi nimi in drugimi nesrečami ter gasilskega reševalnega vozila, stoto obletnico PGD Log sku­požarnega varstva za obdobje ki se že nahaja v garaži PGD paj obeležili v primerno obno­2016–2020, ki je bil pripravljen Log, ter hidrosanacija gasil­vljenem in potresno varnejšem na podlagi ocene ogroženosti skega doma Log, ureditev ga­objektu, ki bo služil naslednjim Občine Log - Dragomer. Del silskega poligona in parkirišča generacijam. načrta sta tudi ocena ogrože-na loškem gasilskem vrtu. V. L. nosti Občine Log - Dragomer Poleg nakupa gasilskega re- Nadgradili znanje prve pomoči Konec oktobra in v začetku novembra je v življenja rešuje poznavanje te­meljnih postopkov oživljanja gasilskem domu na Logu v organizaciji civilne in uporaba av tomatskega ek­ zaščite občine Log - Dragomer potekal tečaj prve sternega defibrilatorja. Vsi so pomoči Rdečega križa pod vodstvom Zlatka tečaj uspešno zaključili in se Kvrzića. bodo na vajah trudili, da osvo­jenega znanja ne bodo pozabili. V sklopu rednih letnih izobraževanj smo gasilci in zanimivo predavanje gre Udeležilo se ga je 9 gasilcev obnovili in razširili znanje o Upamo pa, da ne bo veliko re-Pavlu Remškarju, poveljniku PGD Log, 5 gasilcev PGD Dra-prvi pomoči, se naučili novih obeh društev občine Log - Dragomer izvedli sničnih situacij, ko bodo prido­poveljstva OLD za idejo, GZV gomer -Lukovica, članica NK tehnik povijanja ter imobiliza­ usposabljanje članov za varno delo z avtolestvijo in bljeno znanje uporabili. in predavatelju A leksandru Dragomer, članica ŠD Drago-cije, kako hitro in učinkovito dvižnimi platformami. Remškarju za izvedbo in seveda mer in 2 člana ekipe prve po-ukrepati pri življenjsko ogro- Marina Kokalj Pod strokovnim vodstvom osnove delovanja vrhniške av-kolegom iz PGD Vrhnika, ki jim moči z Vrhnike. Tečajniki so žujočih poškodbah in kako Aleksandra Remškarja smo se tolestve in dvižne ploščadi, tako ni nikoli težko s svojo opremo Občina Log-Dragomer Vabilo Septembra smo končali Septembra smo v Društvo Dvig, univerza za Pogovori z občani, brošuro štu­dentk angleščine s študijskega tretje življensko obdobje, končali študijski krožek obiska v Angliji in zloženko Be- Begunci, ali vas poznamo, z dvema posebnima gunci, ali vas poznamo. Največ dogodkoma: obiskom azilnega doma na Viču in zanimanja obiskovalcev sta po-Decembra vabimo povabilom begunkam, da preživijo z nami popol-želi revija in zloženka, v kateri dne v Ljubljani. člani študijskega krožka sporo­čajo svoja razmišljajo o odnosu Starše, da pripeljete svoje predšolske otroke na delavnico Od pravljice do lutke. Uspešno smo oddali poročilo Predstavili smo se tudi na sej-do ljudi, ki se selijo, prostovolj­o opravljenem delu financerju, mu nevladnih organizacij LUPA Otroci bodo poslušali slovenske ljudske pravljice. Delavnice bodo potekale enkrat no ali prisilno. ministrst vo za izobraževanje. v Ljubljani z 2. številko revije mesečno pod vodstvom ge. Vesne Kučan. Začeli bomo 15. decembra. Dobimo se ob 17.15 pred Toscano v Dragomerju, končali bomo ob 18.15. Prijave sprejemamo na e-naslov: vesna.kucan9@gmail.com ali po telefonu 031 638 787. Na osvežitveni tečaj angleščine, ki se začenja v torek, 22. novembra, ob 17.00. Imamo še nekaj prostih mest. Informacije dobite po telefonu 041 775 771 (Olga Drofenik) ali preko društvene elektronske pošte. V bralni krožek (BK), kjer se bomo 14. decembra posvetili delu Tine Batista Napotnik Tunel. Srečanje BK bo v sobi društva upokojencev v občinski stavbi v Dragomerju. V sodobni družini postajata vlogi babice in dedka spet vse pomembnejši, hkrati pa se v teh vlogah včasih ne znajdemo najbolje. Kaj lahko damo stari starši svojim vnukom in kaj vnuki starim staršem? Vsako starostno obdobje ima svoje značilnosti in terja drugačno sodelovanje ter različne vzgojne pristope. V ŠK se bomo pogovarjali o temah, ki bodo babicam in dedkom v pomoč pri sobivanju z vnuki in njihovimi starši. Sestajali se bomo enkrat mesečno in se skupaj veselili naših nalog babic in dedkov ter se morda tudi naučili česa novega pri ust varjanju naših odnosov z vnuki. Vodja dejavnosti bo gospa Andreja Trček Kotnik. Prijave sprejemamo po tel. 031 643 228 (Nika Gams) ali na e-naslov nika.gams@iold.si. Vabljeni! KUD Kosec pognal svoje ustvarjalno kolesje Jesen je obarvala listje, narava se umirja, mi pa smo KUD Kosec. Kogovšek, ki odlično že več let se že pripravljajo. O čem bomo zato jo predstavljajo kot moto Ker si v KUD Kosec priza-vodi igralno-plesne delavnice. pisali v letošnji številki, pa naj Pesem za zdravje v bolnišnicah, pognali naše ustvarjalno kolesje. Od septembra devamo narediti še kaj več na Januarja 2017 bomo še enkrat zaenkrat ostane še skrivnost. domovih starejših občanov, na dalje v KUD Kosec aktivno ustvarjamo in se družimo. področju vključevanja in ani-poizkusili vzpostaviti glasbeni Decembra KUD Kosec v cer-strokovnih seminarjih in sim- Vzpostavili smo naše stalne delavnice, na katerih se miranja mladine, smo pripra-osnovnošolski ansambel pod kvi sv. Janeza Krstnika na Logu pozijih ter raznih gostovanjih. nam lahko kadarkoli pridružite. vili za vse osnovnošolce vpra-mentorstvom Julijana Eriča. pripravlja božično-novoletni Zbor deluje že več kot 35 let in šalnik, v katerem smo ponudili Hkrati bi želeli vpeti v naše koncert, v goste smo povabili ga dolga leta vodi zborovodja Veseli bomo nove energije in žite. Skupaj glasbeno obarvamo otrokom različne dejavnosti, ki aktivnosti, ali začeti z novimi, MPVZ dr. Bogdan Derč, ki de-Venčeslav Zadravec. Koncertu novih obrazov, skupaj bomo naše popoldneve vsak torek. bi jih izvajali v popoldanskem vso starejšo mladino, ki v naši luje pod okriljem KUD Klinič-boste lahko prisluhnili v ne­ ustvarjali in pletli nove vezi. V Ker se božično-novoletni čas času. Pripravljeni smo bili or-občini nima svojega prostora in nega centra in Medicinske fa-deljo, 4. decembra, ob 18. uri v tem letu nam je uspelo vzpo-bliža s polno paro, se na naših ganizirati plesni tečaj, dramski ne aktivnosti. Zato vabimo vse, kultete dr. Lojz Kraiger. Mešani cerkvi na Logu. Vabljeni, da v staviti novo pevsko-instrumen-delavnicah počasi že pripravlja­ krožek, glasbeno skupino, a je ki bi imeli kakšen dober pre-pevski zbor dr. Bogdan Derč praznični čas stopite skupaj z talno skupino, ki ustvarja pod mo in izbiramo času primerne bilo zanimanja premalo, da bi dlog ali idejo, da nam pišete ali nosi ime po prvem slovenskem nami. imenom Mladi po srcu. Skupi-motive za izdelavo okraskov, dejavnosti vzpostavili. Od vseh nas pokličete. Z veseljem vam visokošolskem profesorju pedi-Lep novemberski poz­ no sestavlja osem članov, a je še voščilnic in daril. Decembra na­ anketnih lističev se jih je vrnilo bomo prisluhnili in naredili vse, atrije, zdravniku, učitelju, piscu drav, vaš KUD Kosec. prostora za kakšen instrument črtujemo kar nekaj praznično bore malo in odziv je bil slab. da se kakšna ideja tudi realizira. strokovnih del in člankov, ki je kud.kosec@gmail.com ali vokal. Če imate veliko ne-obarvanih dogodkov, ki smo jih Zato se tokrat nismo odločili za Tudi letos smo se odločili bil popolnoma predan svojim ipolnjeno željo po tem, da bi vključili v tokratni napovednik. izvedbo. V OŠ Log - Dragomer nadaljevati letno tradicijo z iz-malim bolnikom. Njihova pe­ postali član glasbene skupine, Za več podrobnosti vas vabimo, smo vzpostavili le folklorno idom revije KUD Kosec. Ekipa sem postaja pomembna spod­ vas vabimo, da se nam pridru-da spremljate našo FB-stran skupino pod vodstvom Nataše se uspešno formira in vsebine buda za zdravje duha in telesa, Rožnati oktober tudi v KUD Kosec Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah v mesa in vseh živalskih maščob so vsaj dva razloga, da so po-dnjem času pospešeno preizku-cvetov, 3 minute vremo in pre­ter sladkorja. Pomembna pa sta sušene liste in cvetove vzeli na šajo njegovo učinkovitost v boju cedimo. Tako pripravljen čaj razvitem svetu. V Sloveniji vsak dan za rakom dojk tudi pozitivno mišljenje in do-pot. En razlog je čudovit vonj, z rakom. Zaradi intenzivnega lahko pijemo cel dan. Hidrolat zbolijo najmanj tri ženske, letno pa več kot 1100, bra volja. ki pomaga odganjati mrčes in vonja in grenčin je sladki pelin zdravi herpes in glivične okuž­ zato smo v KUD Kosec gostili gospo Darjo Rojec. Darja Rojec je v našo sredino zmanjšuje posledice pomanjka-uporaben tudi v kulinariki. Ima be. Eterično olje odpravlja bo­ povabila gospoda Edgarja Pršo, nja vode za osebno nego. Drugi izreden vonj,« pripoveduje so-leče mesečne čišče: dve kapljici Povedala nam je nekaj po-tako bomo dojke dobre poznale ki nam je potem, ko nam je razlog je dokazana učinkovi-govornik. eteričnega olja se da v popek in membnih informacij o spozna-in takoj prepoznale morebitne naša gostja predstavila recepte tost pri preprečevanju oziroma razmaže. Eterično olje lahko vanju dojk in predstavila svojo spremembe, nam je poveda-iz knjige, predaval o sladkem zdravljenju vročičnih stanj, v Zdravilnostuporabljamo tudi za inhalaci­četrto knjigo Nasveti in izku-la Darja Rojec. Ta je pojasnila, pelinu. Povedal nam je, da slad-tistih časih predvsem malarije, »Pri zdravilnih lastnostih se jo. Sladki pelin dviguje visoko šnje iz prve roke. Za zmanjša-da je skoraj tretjina odkritih ki pelin ni sladek, čeravno ima in bolečin. Čudovite in skoraj bom omejil le na tiste, v katere raven imunskega sistema. Pre­nje umrljivosti žensk je zelo bolezni raka dojk povezanih tako ime. Njegovo prvo sreča-čudežne lastnosti sladkega pe-sem se osebno prepričal,« pravi pričan sem, da vseh zdravilnih pomembno zgodnje odkrivanje, s prekomerno telesno težo in nje s to rastlino je bilo naključ-lina na vzhodu poznajo že več Edgar Pršo.učinkov te čudovite in čudežne saj je rak dojk visoko ozdravljiv, telesno nedejavnostjo. Zato je no, drugo pa usodno. »Najprej tisočletij. Obstajajo zapisi, ki »Šopek ali vrečka posušenih rastline še niso odkrili.« Kaj pa če je odkrit dovolj zgodaj. Zgo-pomembno, da poskrbimo za sem v roke dobil milo z vonjem pričajo o dvatisočletni uporabi v cvetov odganja mrčes. Prija-zdravljenje raka? »Narejenih dnje odkrivanje je povezano z zdrave dojke, smo telesno aktiv-sladkega pelina, potem pa pri kitajskem tradiciona lnem zdra-telj izdeluje mazilo, s katerim je bilo tudi nekaj raziskav o rednim mesečnim samopregle-ni, uživamo zdravo in uravno-gospodu Josipu Kudiću iz Labi-vilstvu. Če je verjeti zapisom, zdravi zaradi obrabe hrustanca zdravljenju raka, a jih bo treba dovanjem, s katerim bi morale teženo hrano z veliko zelenjave na v Istri, ki sladki pelin goji že sladki pelin zdravi ali pomaga razbolene sklepe. Čaj je odlična narediti še veliko. Pri teh razi­vse ženske začeti že v mladosti, in sadja. V njeni knjigi je veliko veliko let, vrečko čaja in seme pri zdravljenju malarije, gripe preventiva pri preprečevanju skavah so najdlje prišli Francozi in sicer deseti dan po začetku zdravih receptov za pripravo za moj prvi nasad. Sladki pelin in prehlada, glivičnih okužb vročičnih stanj pri prehladu in Američani.« vsake menstruacije, v meni pa zdrave prehrane in peciva. Sve-je rastlina, ki so jo z vzhoda v in herpesa, trebušnih krčev in in gripi. Na liter prekuhane KUD Kosec na poljubni dan v mesecu. Le tuje omejitev uživanja rdečega naše kraje prinesli Turki. Imeli bolečin ob mesečni čišči. V za-vode damo ščepec (od 2 do 4 g) Občina Log-Dragomer Čajanke Porezen, v DU Log visoko nad oblaki Vsako prvo sredo v mesecu v domu našega nazaj. Poskusili smo lososovo pašteto in se posladkali z ja­ društva organiziramo čajanko. Pobudo za takšno godno torto. Na zadnji čajanki druženje je dala Sonja in prvo smo imeli novembra v novembru sta nam Dunja in 2013. Niko predstavila Islandijo, otok Začeli smo z bazarjem in si nje prve pomoči. Imamo tudi vulkanov, gejzirov in slapov. izmenjali domače dobrote in delovne čajanke, ko počistimo Seveda smo prigriznili nekaj ročne izdelke. Na naših čajan-naš dom in uredimo okolico, po islandsko. Rdeča nit naših kah smo občudovali umetnine spečemo kostanj ali pa nam čajank je ČAJ iz gorskih rožic, iz lesa Janeza Peraniča in izdel-Jani pripravi školjke v buzari. ki jih naberejo naši pohodniki, ke iz gline Nade Kostanjevec. Nekateri naši člani so veliki Hitri polžki, na svojih teden-Prebirali smo poezijo ob kul-popotniki in svoja doživetja skih pohodih. Obiskovalci pa turnih praznikih, prepevali s in nova znanja radi delijo z vedno prinesejo domače do­pevskim zborom Spominčice, nami. Miro Brumat nam je na brote, ki se odlično priležejo gostili harmonikarja Smiljana čajanki predstavil Antarktiko. k čaju. Na čajanki v decembru in uživali ob poslušanju mlade Dunja in Niko sta nas popelja-nam bo gospa iz Južne Koreje violinistke Hane. Sonja nas je la v Maroko in nas pogostila z predstavila svojo državo. poučila o zdravilnih rožicah in originalno maroško hrano in Prisrčno vabljeni! zeliščih, medicinska sestra Da-pijačo. Z njima smo potova-Predsednica DU Log, mjana pa nam je osvežila zna-li od Loga do North Capa in Branka Brecelj ostale vrhove. Med posedanjem na vrhu smo uživali v toplih sončnih žarkih. Počutili smo se nebeško, kajti pod nami je bila gosta snežnobela megla oblazi- V hladnem in meglenem jutru (300 m) do vrha Porezna (1630 njenih oblik. Pravi užitek je bil smo krenili po poti mimo prve-m) smo si ogledali velik vojni sestop z vrha po grebenski poti ga bunkerja in se usmerili proti spomenik padlim partizanom navzdol med zelene pašnike, ko lepim strmim gozdnim potem. leta 1945. Pod vrhom na strmi smo s pogledi božali jesensko Prvi sončni žarki so nas priča-travni planoti smo občudovali bar vitost gozdov. Sredi gozdne kali na grebenski poti z ostan-lepo vidne samostojne zapušče-ceste Spodnjih Davč smo za­kom vojaške utrdbe, ki so služile ne vojaške bunkerje, ki so bili ključili našo pot in se z avtobu­varovanju rapalske meje. Zani-del obrambne linije za nadzi-som odpeljali proti domu. Ude­mivo grebensko pot smo nada-ranje meje. Ob razgledni plošči leženci izleta se vodniku Alešu ljevali do koče Andreja Žvana je skupino udeležencev očara l zahvaljujemo za lepo prehojeno – Borisa na Poreznu (1585 m). odličen razgled na Spodnje Bo-pot, obogateno z zgodovino in Koča je postavljena na temeljih hinjske gore, Triglav, greben od dogodki takratnega časa. nekdanje obmejne italijanske Črne prsti do Rodice, Škofjelo­vojašnice. Po kratkem vzponu ško in Cerkljansko hribovje ter Lili Jesenski izlet DU Log Cilj tokratnega izleta je bila Prlekija, mesto meščanske hiše, v katerih so postregli zelo okusno domačo Po prijetnem druženju in pre-poslovili. Kmalu pa nasvidenje danes vse pomembne mestne hrano in nas posladkali z njiho-krasnih razgledih po goricah in na našem martinovanju! Ljutomer s svojimi zanimivostmi. V avtobusu nas ustanove. vo specialiteto, sirovo gibanico. vinskih terasah smo se morali je kot vedno lepo pozdravil Matej, nam zaželel lep Po vseh ogledih nas je lakota Tudi sladkemu vincu se ni dalo posloviti ter se odpraviti proti Besedilo: Marjeta Filipič dan in zanimiva doživetja ter na kratko predstavil pripeljala do prijetne kmetije odreči. Zapeli smo tudi nekaj le-domu. Veseli, da smo zopet pre-Fotografija: Zlatko Verbič program izleta. in vinarstva Jureš, kjer so nam pih slovenskih narodnih pesmi. živeli lep in zanimiv dan, smo se Pozdravil je tudi dve članici že leta 1874. Kasaške dirke še DU Dragomer, ki sta se nam vedno potekajo vsako leto in prvič pridružili. Nato nam je ogleda si jih veliko ljubiteljev Kati povedala kratko zgodovino tega športa od blizu in daleč. o teh prelepih, a malo odročnih Takrat je v teh krajih pravi pra­krajih, kamor se bolj redko po-znik. Ogledali smo si še hleve damo. Poudarila je njihovo go-in hipodrom, na katerem smo vorico, ki je res prav posebna in na kratko videli, kako poteka mnogim nerazumljiva. Čeprav trening kasača. Pot nas je nato Ljutomer ni prav blizu, je pot vodila proti Lončarstvu Žuman, proti Štajerski med slikovito Ka-ki obstaja že od leta 1874. S to tjino razlago in dobro razpolo-obrtjo se ukvarja že 5 generacij ženimi udeleženci izleta minila te družine. Vse izdelke izdeluje­kar hitro. Tudi vreme nam je jo ročno na lončarskem vretenu. bilo naklonjeno, bilo je suho in Nato smo si ogledali še njihov počasi se je tudi jasnilo. Klepet, majhen, a prav slikovit muzej ter smeh in vmes že kakšna pesem, nakupili nekaj lončevine za spo­pa smo se znašli že na Tepanjah, min ali uporabo. Sledil je ogled kjer je bil kratek postanek za zelo lepo urejenega mestnega malico ali kavico. Nato smo se jedra Ljutomera, po katerem podali naprej proti Mariboru in nas je popeljal simpatični vodič Prlekiji ter Slovenskim Goricam. Srečko. Ogledali smo si lepo Ob prihodu v Ljutomer nas je urejene trge ter cerkev sv. Jane­ob muzeju Ljutomerski kasač že za Krstnika, katere zgodovina čakala simpatična vodička Mo-je res pisana, saj je bila večkrat nika. Muzej je zelo lepo urejen uničena in nato ponovno ob­in obiskovalcu nazorno prika-novljena. Miklošičev trg je zelo že zgodovino kasaškega športa. lep, celo v evropskem merilu. Prvo konjsko dirko so priredili Že vseskozi ga obkrožajo lepe Občina Log-Dragomer Ličkanje koruze Pri spoznavanju okolja smo se v 1. A-razredu dušenjem slačili koruzo in med tem prepevali pesmi. Iz ostan­ pogovarjali o jeseni in jesenskih opravilih. kov ličja smo izdelali strašila in z njimi okrasili hodnike v šoli. Bivša učiteljica OŠ Log -Dra-čaj – ličkanje koruze. Prinesla gomer ga. Alojzija Šarabon nam je svojo koruzo in izdelke, ki jih Polonca Peček je predstavila star slovenski obi- naredijo iz nje. Učenci so z nav­ na Ferjanko. Vsi so uspešno pri-V sredo, 12. 10., je pred šolo čakalo veliko dedkov šli do vrha in še pomerili moči z vlečenjem vr vi. Sončno vre­ in babic svoje vnuke. Prišle so tudi mamice z me nam je še polepšalo prijetno dojenčki v vozičkih. druženje ob gibanju in klepetu. Skupaj smo se odpravili na ske plese (Bela lilija, Abraham Z zadovoljstvom je bilo opazo-Pohod treh generacij v sk lopu ima sedem sinov ...) in se igra-vati tri generacije v simbiozi. Simbioze giba. 1. in 2. razred li otroške igre (A je kaj trden sta šla do Športnega parka na most?). Učenci 4. in 5. razredov Polonca Peček Logu. Tja, kjer smo plesali ljud-so svoje dedke in babice peljali Na podlagi 7. in 10. člena Zakona I.3. Športna vzgoja otrok, zadovoljuje, so pa pomemben de-sofinanciranje tovrstne dejavnosti. vsebin lahko s svojimi programi »Razpis - šport 2016, št. zadeve: o špor tu (Uradni list RS, št. 22/98, usmerjenih v kakovostni in vrhun-javnik razvoja športa. za občinska proračunska sredstva 671-6/2016«. 97/01 – ZSDP, 27/02 – Odl. US, ski šport (od 6 do 14 let): XII. Delovanje društev in kandidirajo za posamezne vsebine 110/02 – ZGo-1 in 15/03 – ZOPA), . cicibani in cicibanke IV. Vrhunski šport športnih zvez, ki opravljajo le enkrat letno. 9. DATUM ODPIRANJA določil 4. in 5. točke Nacionalnega . mlajši dečki in mlajše deklice Občina Log - Dragomer v letu na ravni lokalne skupnostiŠportne zveze lahko kandidira-VLOG: programa športa (Uradni list RS, št. . starejši dečki in starejše deklice2016 ne predvideva sredstev za strokovne, organizacijske in jo za sredstva le na podlagi tistih Odpiranje vlog bo komisija za 24/00 in 31/00), 5. člena Pravilnika I.4. Športna vzgoja otrok s po-sofinanciranje tovrstne dejavnosti. razvojne naloge v športušportnih programov, ki jih izvajajo vrednotenje športnih vsebin opra­sebnimi potrebami: Občina Log - Dragomer s sred-same in ki jih posamezna društva, vila po preteku razpisnega roka. V o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. .programi prilagajanja otrok na V. Šport invalidovstvi za kritje osnovnih materialnih članice športne zveze, ne vključu-primeru nepopolno izpolnjenih vodo Občina Log - Dragomer v letu stroškov in plačilo storitev, pove-jejo v svoje programe, s katerimi vlog s pomanjkljivo dokumentaci­ 122/07, 80/09 in 106/12), Letnega . programi jahanja 2016 ne predvideva sredstev za zanih z njihovo dejavnostjo, so-kandidirajo za sredstva. jo bodo predlagatelji pozvani, da v programa špor ta Občine Log - . programi iger z žogo sofinanciranje tovrstne dejavnosti. financira delovanje športnih dru-roku 8 dni vlogo dopolnijo. Nepo- Dragomer za leto 2016 (sprejet . drugi programi za otroke s po- štev in zvez, ki na občinski ravni 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJI-polne vloge, ki jih po določenem na 12. redni seji Občinska sveta sebnimi potrebami VI. Športni objekti opravljajo strokovne, organizacij-VIH SR EDSTEV: roku predlagatelj ne dopolni, se s Občine Log – Dragomer, dne 28. Občina Log - Dragomer v letu Na podlagi Meril za vrednotenje ske in razvojne naloge v športu. Višina sredstev razpisa po spre-sklepom Občine Log - Dragomer 9. 2016) ter sklepa župana o objavi 2016 ne predvideva sredstev za športa v Občini Log - Dragomer, jemu Odloka o proračunu Občine zavržejo. javnega razpisa (št. 671-6/2016 z sofinanciranje tovrstne dejavnosti. se upravljavcem športnih objek-3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO Log - Dragomer dne 28. 11. 2016), objavlja Občina I.5. Interesna športna vzgoja tov občinskega pomena iz 6. točke PRIJAVIJO NA JAVNI RAZ-za leto 2016 je 45.500 €. Sredstva 10. DODATNE INFORMA- Log - Dragomer, mladine: prej omenjenih meril sofinancira PIS: bodo razdeljena skladno z Letnim CIJE: . programi športa, katerih namen objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi Izvajalci letnega programa špor-programom športa Občine Log Vse dodatne informacije v zvezi je izboljšanje športnih znanj, občani – v času, ko se na teh objek-ta v Občini Log - Dragomer so: - Dragomer za leto 2016 (sprejet z razpisom so vam na voljo na Ob- JAVNI RAZPIS zagotavljanje psihofizičnih spo-tih ne izvaja letni program športa. . športna društva; na 12. redni seji Občinskega sveta čini Log - Dragomer, Dragomer, ZA ZBIRANJE sobnosti mladine, odpravljanje . zveze športnih društev, ki jih Občine Log – Dragomer, dne 28. 9. Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, PREDLOGOV ZA negativnih vplivov sodobnega VII. Izobraževanje, uspo-ustanovijo društva za posame-2016, objavljenega v Našem časo-po telefonu 750 77 03, oziroma po SOFINANCIRANJE življenja, preprečevanje zdravju sabljanje in izpopolnjevanje zna območja oziroma športne pisu št. 442 dne 24.10.2016). elektronski pošti obcina@log-dra­ŠPORTNIH VSEBIN škodljivih razvad in zadovolje-strokovnih kadrov v športupanoge; gomer.si. IZVAJALCEV LETNEGA vanje človekovih potreb po igri Občina Log - Dragomer sofi-. zavodi, gospodarske družbe, za-6. MERILA ZA VREDNO­PROGR AMA ŠPORTA NA in tekmovalnosti nancira izobraževanje in uspo-sebniki in druge organizacije, ki TENJE ŠPORTNIH VSEBIN: 11. RAZPISNA DOKUMEN­OBMOČJU OBČINE LOG - I.6. Športna vzgoja mladine, sabljanje strokovnih delavcev, so na podlagi zakonskih predpi-Merila za vrednotenje športnih TACIJA: DRAGOMER, V LETU 2016 usmerjene v kakovostni in vrhun-ki delajo pri izvajalcih športnih sov registrirane za opravljanje programov so določena s Pravil-Razpisno dokumentacijo lahko ski šport (od 15 do 18 oz.20 programov v Občini Log - Dra-dejavnosti na področju športa; nikom o sofinanciranju športa v zainteresirani dvignejo na sedežu 1. NAROČNIK JAVNEGA let): gomer in se obvežejo, da bodo pri . vrtci in osnovne šole; Občini Log - Dragomer. Občine Log - Dragomer, Drago-RAZPISA: 1. kadeti in kadetinje teh izvajalcih opravljali strokovno . ustanove, ki so ustanovljene za mer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Bre­Občina Log - Dragomer, Na 2. mladinci in mladinke delo še najmanj tri leta ter izpo-opravljanje dejavnosti v športu 7. DOLOČITEV OBDOBJA, zovici, od dneva objave javnega Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici I.7. Športna vzgoja mladine s po-polnjevanje strokovnih delavcev, in so splošno koristne in nepro-V KATEREM MORAJO BITI razpisa do dneva, ko se izteče rok sebnimi potrebami: ki delajo pri izvajalcih športnih fitne; POR ABLJENA SREDSTVA: za oddajo vlog. 2. PREDMET JAVNEGA . programi športne vadbe, tek-programov v Občini Log - Drago-. organizacije invalidov, ki izvaja-Sofinancirajo se programi, ki Razpisna dokumentacija je ob-RAZPISA: movanj in tečajev mer že najmanj eno leto. Izobraže-jo športni program za invalide. se bodo izvedli v letu 2016. Rok javljena na spletni strani www.log- Predmet javnega razpisa je sofi-. posebni programi za posame-vanje, usposabljanje in izpopolnje-za porabo sredstev je 31. 12. 2016. -dragomer.si in jo je možno dobiti nanciranje športnih vsebin, ki so zne vrste primanjkljajev oziro-vanje strokovnih kadrov poteka s 4. POGOJI, KI JIH MORAJO Sredst va niso prenosljiva. tudi po elektronski pošti. v javnem interesu v Občini Log - ma ovir sodelovanjem Inštituta za šport in IZPOLN JEVATI IZ VAJA LCI Dragomer in sicer: Občina Log - Dragomer v letu OKS-ZŠZ . ŠPORTNIH VSEBIN: 8. ROK IN NAČIN ZA PRE-12. IZID JAVNEGA RAZPI­ 2016 ne predvideva sredstev za Na razpisu lahko sodelujejo iz-DLOŽITEV VLOG: SA: I. Športna vzgoja otrok, mla-sofinanciranje tovrstne dejavnosti. VIII. Znanstveno - razisko-vajalci, ki izpolnjujejo naslednje Predlagatelji morajo vloge odda-Predlagatelji programov bodo dine in študentov, ki se prosto-I.8. Interesna športna dejavnost valna dejavnostpogoje: ti priporočeno po pošti ali osebno o izidu javnega razpisa obveščeni voljno ukvarjajo s športom zunaj študentov: Občina Log - Dragomer v letu . biti najmanj devet mesecev regi-na naslov Občina Log - Dragomer, v roku 30 dni po preteku rokov za obveznega izobraževalnega pro-. programi športa, ki so dopolnilo 2016 ne predvideva sredstev za strirani s sedežem v Občini Log Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pritožbe. grama intelektualnemu delu študentov sofinanciranje tovrstne dejavnosti. - Dragomer v skladu z veljavno pri Brezovici, in sicer v sprejemno I.1. Interesna športna vzgoja in pripomorejo k polnejši ure-zakonodajo in izvajati programe, pisarno Občine Log – Dragomer. 13. RAZVELJAVITEV OB­predšolskih otrok: sničitvi človeka, bogastvu nje-IX. Založniška dejavnostnamenjene občanom Občine Upoštevali bomo samo vloge, ki STOJEČEGA R AZPISA: . "Zlati sonček " govega telesnega in duševnega Občina Log - Dragomer v letu Log - Dragomer; bodo prispele v sprejemno pisarno Javni razpis za zbiranje predlo­. "Ciciban planinec" zdravja ter integriteti osebnosti 2016 ne predvideva sredstev za . imajo zagotovljene materialne, Občine Log – Dragomer do dne gov za sofinanciranje športnih . ostali programi, ki jih organizi-sofinanciranje tovrstne dejavnosti. prostorske, kadrovske in orga-21. 12. 2016 do 12 ure ne glede na vsebin izvajalcev letnega progra­ rajo izvajalci športnih progra-II. Športna rekreacijanizacijske pogoje za uresničitev to, ali so bile dostavljene po pošti ma športa na območju Občine Log mov za predšolske otroke programi vadbe v različnih X. Velike mednarodne, dr-načrtovanih športnih aktivno-ali osebno. - Dragomer, v letu 2016, objavljen I.2. Interesna športna vzgoja šo-športnih panogah žavne, medobčinske in občin-sti. Vloga mora biti izdelana na v Našem časopisu št. 442, dne 24. loobveznih otrok: ske športne priredit veŠportna društva in zveze imajo obrazcih, ki so sestavni del razpi-10. 2016 in na spletni strani Občine "Zlati sonček " III. Kakovostni šport Občina Log - Dragomer v letu pod enakimi pogoji prednost pri sne dokumentacije ter vsebovati Log - Dragomer dne 24. 10. 2016 "Krpan" programi priprav in tekmovanj 2016 ne predvideva sredstev za izvajanju letnega programa športa. zahtevane priloge. se razveljavi. Že oddane vloge na "Naučimo se plavati " ekip in posameznikov, registrira-sofinanciranje tovrstne dejavnosti. Občinska proračunska sred-Nepravočasno oddane vloge ne podlagi razveljavljenega javnega mladi planinec, planinska šola, nih športnikov, ki nimajo objektiv-stva, namenjena športnim vsebi-bodo upoštevane. razpisa se bodo predlagateljem planinski tabor nih strokovnih, organizacijskih in XI. Informacijski sistem na nam, lahko izvajalci pridobijo le Vloga v zaprti kuverti mora biti vrnile. drugi programi za skladen razvoj materialnih možnosti za vključitev področju športana osnovi kandidature na javnem označena z imenom in naslovom Številka: 671-6/2016 gibalnih sposobnosti otrok in mla-v program vrhunskega športa in ki Občina Log - Dragomer v letu razpisu. predlagatelja, v spodnjem levem Datum: 28. 11. 2016 dostnikov jih program športne rekreacije ne 2016 ne predvideva sredstev za Posamezni izvajalci športnih kotu pa opremljena s pripisom OBČINA LOG - DRAGOMER št.04 Odkritje kolesa Na kolišču Stare gmajne na Verdu pri Vrh­niki so arheologi Inštituta za arheologijo ZRC SAZU leta 2002 pri vzorčenju lesa v enem od drenažnih jarkov naleteli na izjemno odkrit­je. Poleg dveh čolnov so na dnu jarka odkri­li ostanke lesenega kolesa, ki je bilo zaradi predhodnega poglabljanja jarka z gradbenimi stroji že delno poškodovano. Na mestu najd­be so jarek razširili in naleteli še na os, ki se je snela s kolesa. Navdušenje nad odkritjem kolesa in prvimi rezultati raziskav je kmalu zamenjala skrb za njegovo ohranitev. Pred­meti iz t.i. mokrega lesa so namreč po dvigu iz zemeljskih plasti zaradi prisotnosti kisika in pospešenega delovanja mikroorganizmov izpostavljeni hitremu procesu razpadanja. Po posvetu s številnimi strokovnjaki smo kolo in os poslali v priznano konservatorsko delavni­co Rimsko­germanskega muzeja v Mainzu, kjer so predmeta konservirali z melaminsko me todo. Sočasno s posegom je bila izdela­na tudi posebna mikroklimatska komora, ki omogoča razstavljanje in hranjenje dragocenih predmetov tudi za prihodnje generacije. Kolo z osjo Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta bili spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami, in ima na sredini pravokotno odprtino, kamor je bila nasajena os. V premeru meri 72 cm in je debelo okoli 5 cm. Po dendrokronoloških raziskavah je bilo deblo jesena, iz katerega sta izdelani plošči, debelo v premeru vsaj 40 cm, drevo pa je bilo staro okoli 80 let. Izbira lesa ni naključna, saj ima jesen žilav in trden les, rasel je v okolici kolišč in lahko doseže dimenzije, ki so bile potrebne za velike deske brez grč. Os je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa in meri 124 cm. Zaključek osi je pravokotne oblike in nalega v odprtino kolesa. Os je bila na kolo pri­trjena s hrastovimi zagozdami, kar pomeni, da se je pri premikanju vrtela skupaj s kolesi. Prav presenetljiva je natančna in izjemno domišljena izdelava kolesa in osi. Upoštevanje krčenja in raztezanja lesa, način pritrjevanja in spajanja ter drugi detajli kažejo na izredno spretnega mojstra in poznavalca lesnih vrst. Kolo z osjo je datirano na podlagi stratigrafskih podatkov, z dendrokronološkimi raziskavami in radiokar­bonsko metodo. Staro je okoli 5.200 let in je sočasno z naselbino Stare gmajne, v kateri je bilo odkrito. Pripadalo je dvokolesnemu vozu – cizi. Prazgodovinski prebivalci niso gradili cest, za premagovanje razdalj so raje uporab­ljali vodne poti, ki so omogočale hitrejše in varnejše gibanje, preprostejše pa je bilo tudi prevažanje večjih in težjih tovorov. Poti po kop­nem so premagovali peš, od konca 4. tisočletja pr. n. št. pa tudi z vozom, ki ga je najverjetneje vleklo govedo. Gibanje in prenašanje tovora po kopnem je bilo omejeno zaradi neprehodnosti in zaraščenosti okolja ter je bilo za daljše poti manj primerno. Kolišča na Ljubljanskem barju na seznamu UNESCO dediščine Neprecenljiva vrednost kolišč, ki na Ljubljans­kem barju segajo v čas od 5. do 2. tisočletja pr. n. št., v obdobje prvih poljedelcev, je v stal­ni prepojenosti zemeljskih plasti z vodo, kar je omogočilo večtisočletno ohranitev ostalin or­ganskega izvora, med njimi tudi lesenih pred­metov. Pomembnost varovanja in ohranjanja tovrstnih najdišč je prepoznala tudi svetovna organizacija UNESCO, ki je v letu 2011 potrdila skupinsko nominacijo alpskih dežel (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica) in kolišča vpisala v svetovni seznam dediščine. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin, ki so NOVICE pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih. Slovenski del sestavlja skupaj devet kolišč v dveh skupinah, ki ležijo na območju občine Ig. Avtorica: Irena Šinkovec 15. 11. 2016 je Društvo moderatorjev Slovenije v razstavišču Moja Ljubljanica organiziralo prvo »Proaktivno kavarno«, kjer so ustvarjalni Vrhničani kresali nove ideje za razvoj Vrhnike. Zanimive rezul­tate srečanja, ki je potekalo pod geslom »s skupnimi močmi do bolj kakovostne­ga življenja za vse«, bomo predstavili v naslednji številki časopisa. www.mojaljubljanica.si Informacije: ljubljanica@zavod­cankar.si, tel.: 041 354 203 Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009­2014. NAS CASOPIS 443/28. 11.2016 C M Y K 59 59 ZELENO VR T NI N A S VE T I I Z BI O B R A Z D E Kaj vse nam podarjajo čebelice Apiterapija je veda o krepitvi zdravja obremenjevali naš organizem. Apiterapijo sestavlja sedem in preprečevanju, lajšanju in zdravljenju elementov (med, cvetni prah, zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki propolis, matični mleček, čebe­ ali pripravki iz njih. V Sloveniji ni uradno lji vosek, čebelji strup, mikro­priznana in ni sestavni del uradne medicine, a klima v čebelnjaku), a se bomo ima kljub temu veliko podpornikov. tokrat omejili na tiste, ki jih uži­vamo v prehrani. Mag. Mirjam Toporiš Božnik organizmu, preprečujejo nasta­ves svoj prosti čas posveča iz-nek patoloških stanj ter čuvajo popolnjevanju s področja api-in izboljšujejo človekovo zdrav-Med terapije. Pred časom je v revijo je. To je hrana, ki je obogatena Ali ste vedeli, da obstaja Slo-Biobrazda napisala članek z z bioaktivnimi snovmi, torej venski Pravilnik o medu, ki naslovom Čebelji proizvodi – vitamini, antioksidanti, biosti-določa pogoje in merila za ka­zdravje v naši prehrani. V nada-mulatorji ipd.« kovost medu in dovoljuje do ljevanju povzemamo bistvene In prav na vrhu lestvice zdra-največ 20 % vode v medu? To je točke njenega članka in s tem ve in naravne hrane so čebelji pomembno, kajti čim manjša je morda še koga navdušimo nad pridelki: med, cvetni prah, ma-vsebnost vode v medu, tem ve­to idealno hrano, ki nam jo po-tični mleček in propolis. To so čja je njegova obstojnost in tem darjajo čebelice. izdelki brez dodanega sladkorja, manjša je možnost, da bi se med pokvaril. Kristalizacija medu je naravni Je res potrebno v kozarec medu z leseno žlico?proces, ki ne vpliva na kakovost »V tradiciji mnogih ljudstev in tudi pri nas prevladuje prepri-medu oz. na njegove kemijske čanje, da je treba za uživanje medu in tudi za vse ostale čebelje lastnosti. Če želimo, da kristali­proizvode uporabiti leseno žlico. Vendar pa niti v strokovni li-ziran med zopet postane tekoč, teraturi niti v praksi ne obstaja utemeljen razlog ali dokaz, da bi lahko kozarec medu potopimo temu lahko pritrdili. Edino matični mleček vsebuje občutljive v toplo vodno kopel. Pri tem aminokisline in ga je treba jemati z leseno ali plastično žlico moramo biti pozorni, da medu zaradi načina uporabe (bolj dolgo ga moramo zadržati v ustni ne segrejemo nad 35 stopinj, saj votlini ali pod jezikom, da se preko žlez slinavk kar najhitreje bi s tem izgubili vrsto dragoce­transportira v kri).« nih snovi. Nekateri posamezniki imajo lahko težave pri uživanju medu »Naravna hrana je takšna, kot umetnih barvil in konzervan-»na žlico«, saj tak način uživanja jo je ustvarila narava in v obliki, sov. So del neizmernega boga-lahko povzroči želodčne težave. v kakršni so se z njo prehranje-stva narave, saj jim v tehnologiji Koncentriran med namreč veže vali že naši predniki skozi člo-priprave ni bilo nič dodanega in vodo iz sluznice želodca in jo veško zgodovino. To je hrana, nič odvzetega. Čebele so nam draži. Med je zato dobro najprej ki ni tehnološko obdelana ali podarile idealno hrano, ki zado-raztopiti v mlačni vodi ali čaju predelana,« svojo pripoved pri-voljuje vse potrebe človeškega in šele nato použiti. čenja sogovornica. »Zdrava in organizma. Ob tem pa je treba funkcionalna pa je tista hrana, prav posebej poudariti, da čebe-Matični mleček ki vsebuje snovi, ki pospešujejo lji pridelki skoraj ne vsebujejo Matični mleček je izjemno določene fiziološke procese v odpadnih snovi, s katerimi bi nestabilna oz. neobstojna snov. Zato ga je primerno hraniti v zamrzovalniku, saj pri običaj- nih dnevnih temperaturah že v nekaj urah izgubi večino ko­ristnih in biološko pomembnih snovi za človeški organizem. V vaši prehrani bo matični mleček najbolj koristen, če ga boste je­mali vsako jutro na tešče, dobro pa ga je čim dlje zadržati v ustih pod jezikom, tako da se čim prej preko sluznice vsrka neposre­dno v kri. Cvetni prah Čebele zbirajo cvetni prah in ga nosijo v panj. Prednost cve­tnega prahu pred drugimi živili je v tem, da vsebuje vse osnov­ne hranilne snovi: beljakovine, ogljikove hidrate, organske ki­sline, vitamine, mikroelemente, hormone in drugo. Zrna cve­tnega prahu so ovita s celulo­znimi ovojnicami, česar pa naš želodec ne more ustrezno pre­baviti. Da bo uživanje cvetnega prahu doseglo pričakovan in želen učinek, ga je bolje streti v možnarju ali pa zmleti v mlinč­ku za kavo. Pred uporabo ga na­vlažite in počakajte vsaj štiri ure, da popokajo celulozne ovojnice. Takšen cvetni prah lahko zme­ šate s sadnim sokom, čajem. vodo ali Propolis Apiterapija poleg naštetih pridelkov medonosne čebele zelo koristno uporablja propolis kot najmočnejši naravni antibi­otik. Propolis je smolast čebelji pridelek, ki so mu že v antiki namenjali posebno pozornost. V starem Egiptu so ga upora­bljali za mumifikacijo, stari Grki pa so z njim zdravili rane. S številnimi raziskavami v svetu so že dokazali, da ima propolis farmakološke učinke in številni raziskova lci zelo podrobno opi­sujejo njegovo protimikrobno, protivirusno in protiglivično delovanje. Najpogosteje se upo­rablja v obliki mazil, tinktur, emulzij ipd. Če propolis uporabljamo kot dodatek k prehrani, ga je najbo­lje vmešati v kristaliziran med ter mu dodati ustrezno količino cvetnega prahu. Čebelji vosek Čebelji vosek lahko preizkusi­te kot povsem naravni žvečilni gumi. Je zelo prijetnega okusa, zelo dobro očisti zobe, je odli­čen za krepitev dlesni in kadar koli ga lahko tudi pojemo. Seve­da pa naj bo vosek pridelan in iz satov, zgrajenih v času, ko niso bila uporabljena kemična sred­stva za zatiranje varoje. ZELENO Novosti pri gradnji pasivnih stavb Pasivna hiša je po definiciji stavba, ki za svoje delovanje ne mikroarmiranim cementno apnenim ometom enako toplo­ potrebuje aktivnega sistema ogrevanja. Razvoj pasivnih hiš bi tno prehodnost kot k lasičen zid ostal le pobožna želja brez silovitega razvoja tehnike na področju iz modularne opeke in 20 cm gradnje stavb in njihovih sistemov. debelo plastjo toplotne izola-Na tem področju je bil v za-sivna gradnja z upoštevanjem avstrijskem Welsu, ki je bil ko-cije iz stiropora! Ob tem tak dnjem desetletju narejen ogro-nepovratnih sredstev, ki jih no-nec letošnjega marca. Avstrija zid ohranja vse dobre lastnosti men korak naprej, ki je omo-vograditelji lahko pridobijo na je na energetskem področju klasične zidave, kot so difuzij­gočil doseganje in preseganje Ekoskladu, cenovno dostopna zelo primerna referenca Slove-ska odprtost, zrakotesnost in mejne vrednosti potrebne to-in je morda (če sploh kaj) draž-niji, saj so pri njej diverzifikacija toplotna akumulativnost kon­plote za ogrevanje stavbe, ki je ja od klasične gradnje le nekaj energetskih virov, odvisnost strukcije. Gradnja s takimi zi­pri pasivnih hišah omejena na deset evrov na m2 uporabne od njih, podnebne razmer in daki je enostavna, hitra in čista, 15 kWh/m2 na leto. Ta vrednost površine. Zato pri novogradnji pričakovanja lastnikov glede predvsem pa cenejša, kot bi bila poenostavljeno pomeni, da je za ni več smiseln razmislek, ali bivalnih razmer v stavbi zelo klasična gradnja z namešča­ogrevanje 200 m2 velike hišena graditi pasivno hišo ali ne, saj bi podobni Sloveniji. Zato so tudi njem dodatne toplotne izolacije. leto potrebnih 300 l kurilnega bila v nasprotnem primeru že posamezne tehnične rešitve v Toplotna prehodnost in druge olja ali zemeljskega plina ozi-ob dokončanju in vselitvi hiša večini v celoti uporabne tudi v lastnosti zidaka tudi v celoti roma 600 kg lesnih pelet. Ta že »zastarela«. Sloveniji. ustrezajo zahtevam pasivne toplota pa se pretežno pridobi Spoznakmo nekaj novosti, ki Med drugim je bilo mogoče gradnje. iz pritokov sončnega sevanja omogočajo enostavno in cenov-videti lončeni zidak, ki ima ob Videti je bilo tudi štirislojno in notranjih virov, ki jih je ob no dostopno gradnjo pasivne debelini zidu 50 cm, medse-okno, ki ima vmesne zračne bivanju v stavbi preko vsega hiše, ki so bile predstavljene na bojnim lepljenjem in zgolj ob prostore med stekli zapolnjene leta dovolj. Zato je postala pa-letošnjem energetskem sejmu v enostavnem obojestranskem z inertnim plinom argonom, ob pravilni vgradnji po smernici RAL (zrakotesno znotraj in pa-pasivna stavba ne potrebuje lumnom 500 l. Poraba energije roprepustno navzven) pa ima aktivnega sistema ogrevanja. za tak sistem je manjša od po­ skupaj z okenskim okvirjem to-Lastnosti pasivnih hiš pa ni rabe energije za druge potrebe plotno prehodnost U W = 0,47 mogoče doseči brez vgradnje v stavbi (kuhanje, hišne aparate, W/m2K, z dodatno vgrajenimi prezračevanja z vračanjem razsvetljavo …)! Cena takega sis­termoizolativnimi roletami pa toplote odpadnega zraka. Za tema skupaj z vgradnjo (prezra­le UW = 0,38 W/m2K. Take ogrevanje zraka, ki ga v stavbo čevanje, ogrevanje, hlajenje in vrednosti na primer ne dosega-vnašamo za potrebe prezra-priprava tople sanitarne vode!) jo okna s troslojno zasteklitvijo čevanja, namreč porabimo od je nižja od posamične vgradnje in nizkoemisijskimi nanosi na 15 do 25 kWh/m2 energije na klasičnih sistemov, na primer steklu, ki ovirajo sevanje toplote leto. Toplotne potrebe stavbe cevnega sistema ogrevanja z skozi okna. Pri tem je prednost so namreč tako majhne tudi radiatorji in kondenzacijskim predstavljenih oken tudi v tem, zaradi njene popolne zrakote-kotlom na zemeljski plin, kli­ da ne ovirajo sončnega sevanja snosti, ki preprečujematske naprave in sprejemni­ naravno v stavbo, ki izdatno pripomore izmenjavo zraka, ki jo na pri-kov sončne energije ter znaša k energetski bilanci stavbe. S to mer omogočajo k lasična okna od 15.000 evrov naprej. lastnostjo so taka okna v pri-skoti špranje. Za zagotavljanje Opisani sistemi poleg eno­merjavi z zidovi stavbe »boljši ustreznih bivalnih razmer je stavne gradnje tudi izenačujejo del« toplotnega ovoja stavbe, saj dovolj zelo majhno dogreva-stroške gradnje pasivne stavbe se skozinje s sončnim sevanjem nje vstopnega prezračevalnega klasično gradnjo. Upošteva­ s pridobi več toplote, kot se je iz-zraka pozimi oz. hlajenje poleti, joč tudi kakovostnejše bivalne gubi skoznje. ki se ga običajno izvaja s kori-razmere v pasivni stavbi, so po-Kot je bilo rećčeno v uvodu, ščenjem toplote/hladu okoliške membni tudi stroški, ki jih ima zemljine preko v zemljo vgra-lastnik z energijo za delovanje jenega zbiralnega cevnega ko-pasivne stavbe. Le-ti na letni lektorja in generatorja toplote, ravni običajno ne presegajo 200 ki kombinira toplotno črpalko evrov za potrebe ogrevanja, hla­in sončne kolektorje. Toplotna jenja, prezračevanja in priprave črpalka ima običajno toplotno tople sanitarne vode! moč do 3 kW in pomaga sonč-Za podrobnejše informacije nim kolektorjem in zemeljskem se lahko obrnete tudi na ener­kolektorju v času brez sonca in getsko svetovalno pisarno EN­ob ekstremnih nizkih zunanjih SVET na Vrhniki, Tržaška cesta temperaturah. Toplotna čr-1, Vrhnika, mala sejna soba v palka izrablja toploto izstopa-kleti občinske stavbe. V ener­jočega zraka preko vgrajenega getsko svetovalni pisarni vam izmenjevalnika toplote, ki je bomo poleg informacij o nepo­vgrajen na izstopni strani zra-vratnih spodbudah in posojilih, ka za rekuperatorjem. Toplota ki jih Ekosklad nudi občanom, zemlje se v sistem dovaja v to-nudili neodvisne strokovne na­plotnem izmenjevalniku, vgra-svete o rabi obnovljivih virov jenim na vstopni strani zraka energije in o doseganju večje pred rekuperatorjem, toplota iz energijske učinkovitosti stano­generatorja toplote (TČ ali SSE) vanjskih stavb. Delovni čas pi-pa v toplotnem izmenjevalniku, sarne je vsako drugo sredo od vgrajenim za rekuperatorjem. 16.00 do 20.00, prijave za sveto-Tak sistem z vgrajenim ental-vanje pa sprejemajo na Občini pijskim izmenjevalnikom vlage Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 poleg pasivnega ogrevanja in pri ge. Marjanci Tomažin. hlajenja zagotavlja tudi ustre­ zno zračno vlago v stavbi. Topla Mag. Peter Petrovčič,sanitarna voda se primarno za-energetski svetovalec gotavlja z vgrajenimi sprejemni-ENSVET ki sončne energije, sekundarno pa s toplotno črpalko, shranjuje pa se v vsebniku toplote z vo­ ZELENO Zimovanje vrtne kosilnice V jeseni je čas za zimovanje kosilnice. Če boste kosilnico po zadnji košnji kar enostavno pospravili, boste spomladi pri prvi košnji to verjetno obžalovali. Ostanki trave se bodo med zimo sprijeli v trdo oblogo, kolesa se ne bodo vrtela več gladko in motorja nikakor ne bo mogoče zagnati. Čas, ki ga boste potrebovali, da boste kosilnico spet spravili v tek, bo daljši od časa, ki ga potrebujete sedaj, da kosilnico primerno pripravite na zimski počitek. Po zadnji jesenski košnji iz-ke olja, potem lahko olje izpra­praznemo zbiralnik za bencin. znemo iz motorja z nagibanjem Motor ugasnemo, počakamo, celotne kosilnice na stran, kjer da se nekoliko ohladi in tank iz-je čep za nalivanje in kontrolo praznemo na odprtem prostoru. olja. Olje ujamemo v primerno Lahko uporabimo vakumsko posodo. črpalko za tekočine. Upoštevati Nato sledi čiščenje kosišča je treba varnostne predpise o kosilnice. S primernim orodjem delu z vnetljivimi snovmi (pre-očistimo spodnjo stran. Če je povedano kajenje in uporaba nismo sproti dovolj natančno odprtega ognja, zračnost ...). čistili, so se nabrali sloji trave Pazimo tudi, da bencina ne po-in se zaradi vročine prilepili na livamo po vročem motorju! Ko je tank prazen, kosilnico posta­vimo nazaj na trato, poženemo motor in počakamo, da kosilni­ca popolnoma porabi bencin. Iz še toplega motorja odstra­nimo olje. To najlaže storimo z vakumsko črpalko olja, ki jo za dobrih deset evrov lahko kupi­te v vsaki specializirani trgovini s kosilnicami. Nekatere kosilni­ce imajo na spodnji strani mo­torja vijak za izpust olja, ki ga odvijemo in olje brez črpalke ujamemo v ustrezno posodo. Če izpustnega vijaka za olje ni in če nimamo vakumske črpal­ohišje pod motorjem. S takimi sloji bo nekoliko več dela, ven­dar kosilnici privoščimo vsaj enkrat na leto pravo čistočo. Očistimo nož. Pregledamo ga, če ni morebiti nalomljen, zvit, ali je opaziti kakšno razpoko. Takšen nož moramo brez ok le­vanja zamenjati z originalnim rezer vnim nožem. Poškodovan nož je velika nevarnost za tiste­ga, ki kosi! Nekateri proizvajalci priporočajo zamenjavo noža iz preventivnih razlogov enkrat na dve leti. Preverimo ostrino noža; ostrili naj bi ga vsaj dvakrat na IŠČEMO SKLADIŠČNIKA – ŠOFERJA KATEGORIJE C. Zaželena izobrazba mizarja oz. lesnega tehnika. Prijave sprejemamo do 5.12. 2016 na e-naslov: info@fortrade.si ali naslov: Fortrade, d. o. o. Pod Hruševco 50 1360 Vrhnika leto ali na 25 ur košnje, če pro-ki se je medtem že ohladil. Na izvajalec ne določi drugače. Če koncu podmažemo še ležaje ko­nož ni oster, je zdaj idealna pri-lesc ter žice vklopa motorja in DDV novosti, ložost, da ga naostrimo. pogona ter vse preostale gibljive Noža ne ostrimo vpetega v dele. Za podmazovanje upora­kosilnici. Založimo ga s kosom bimo mast ali gosto olje. s 1. 1. 2017 povezane z lesa, da se ne vrti pri odvijanju Sledi še čiščenje ali zamenja­vijaka, s katerim je pritrjen. Pre-va zračnega filtra. Potrebi ga den odstranimo vijak, ki drži očistimo, v primeru poškodo­nož, si oglejmo, kako je nož vanosti ali prepojenosti z oljem nepremičninami vstavljen in kakšen je tesnilni ali gorivom ga zamenjamo z obroček, da pri novi montaži ne novim. • DDV pravila za prodajo in najem nepremičnin bomo v škripcih. Odvijemo vi-Sledi nalivanje svežega olja. S • spremembe pri storitvah, povezanih za nepremičnino od jak in odstranimo nož, ki ga na-pokazateljem nivoja, če ga ko­1. 1. 2017 naprej (npr. gradnja, popravila, načrti, svetovanje, ostrimo s pilo. Pri tem pazimo, silnica ima, ugotovimo količino varovanje …) da obdržimo prvotni kot ostri-olja v rezervoarju. Olja ne sme o kdaj upoštevam pravilo lokacije nepremičnine in kdaj ne ne in da nož ostane uravnote-biti premalo, pa tudi ne preveč. o delamo v tujini – kaj pomeni, če je nepremičnina v tujini (v žen. Če ga nataknemo na izvi-Uporabimo posebno olje za ko-EU ali zunaj EU) in se storitev obdavči glede na lokacijo jač, mora ostati v vodoravnem silnice, ki je predvideno za zrač­nepremičnine položaju. Če se nagne, popilimo no hlajene 4-taktnih motorjev, o tujec dela v Sloveniji tisti del, ki je težji. To delamo specifikacije SAE 10W-30 oz. o primeri, kjer bo novo pravilo toliko časa, da sta obe polovici krajše SAE 30. o primeri, kdaj ne bo nobene spremembe popolnoma enako težki. Iz cilindra motorja odvijemo o pogosti zapleti: sejmi, nočitve, varovanja, svetovalci Nož vstavimo nazaj in privije-svečko in skozi nastalo odprti- Termin, četrtek, 8. 12. 2016 ob 16. uri. mo vijak. Uporabimo originalni no vlijemo nekaj svežega mo-Cena seminarja (brez DDV) znaša 90,00 cena za naše člane pa vijak in podložko. Proizvajalci tornega olja; dovolj bo četrt do 45,00 evrov. po navadi predpišejo vrtilni pol decilitra. Počasi povlečemo Izvajalka: Ida Kavčič moment, s katerim mora biti za vrv povratnega zaganjalnika, vijak zategnjen. Zato je najbolje, da se olje porazdeli po cilindru da ga zategnemo z momentnim in ga zavaruje. Svečko očistimo, ključem po specifikaciji, ki jo preverimo razmik med elek­najdemo v navodilih ali servisni trodama in jo privijemo nazaj Zaključni račun knjižici kosilnice. Vendar vedno na njeno mesto. Še bolje je vsta­nimamo tega podatka, pa tudi viti novo svečko. Zaradi olja v momentnega ključa ni v vsaki cilindru bo spomladi ob prvem in obračun DDPO: domači delavnici. Zato vijak zagonu kosilnica nekoliko za­privijemo z enako silo, s katero dimila, a le za kratek čas, da bo smo ga morali odviti. POZOR, porabila vlito olje. • novosti glede letnega poročila po ZGD-1, vijak, ki drži nož, mora biti ve-Kosilnice nikoli ne shranju-• novosti na področju poročanja, dno trdno privit. Majav vijak jemo v pokončnem ali bočnem • evidentiranje sredstev in virov sredstev po novih SRS-2016 in ali majav nož lahko povzroči položaju, ko je v motorju mo-vpliv na davčno osnovo, nesrečo! torno olje. Lahko jo nagnemo • novosti obračuna DDPO, S kosilnice očistimo še pre-samo na stran, ki je nasprotna • davčno priznani prihodki, ostalo umazanijo. Z naoljeno od lege vžigalne svečke, po • davčno priznani odhodki, krpo obrišemo spodnji del ko-navadi samo na stran ročajev • davčne olajšave, silnice in nož, da preprečimo kosilnice. • vprašanja in odgovori. rjavenje v času zimske neupo-Da vam bo orodje v ponos, Termin: sreda, 11. 1. 2016 , ob 16. uri. rabe. poskrbi Rotkos. Cena seminarja (brez DDV) znaša 90,00 evrov, cena za naše Kosilnico spet postavimo člane pa 45,00 evrov. v pravi položaj in očistimo še Primož Urbančič,Izvajalka: IDA KAVČIČ njen zgornji del z glavo motorja, univ. dipl. inž. str. KARIN trgovina z oblačili Brezovica, Tržaška cesta 438 NUDIMO VAM VELIK IZBOR ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL ZA SVEČANE, ŽALNE IN VSAKDANJE PRILOŽNOSTI. V MESECU DECEMBRU VSAKEGA KUPCA OBDARIMO! Želimo vam mirne in vesele praznične dni, ter SREČNO 2017! Z vami in za vas že 25 let-Vaša K ARIN NAS CASOPIS 443/28. 11.2016 C M Y K 62 Natečaj Plaktivat, ozaveščanje na mestnem plakatu jenosti, izziv migrantov, šesti natečaj je v središče postavil sovražni govor, aktualni Plak­tivat pa nastavlja ogledalo (ne­odgovorni) potrošniški družbi. Gre torej za izpostavljanje te­matik, ki težijo našo družbo in terjajo premislek ter ukrepanje. V okviru projekta služi mestni plakat kot platforma za prenos poziva, za ozaveščanje in širje­ nje pozitivnega sporočila. Več informacij o projek­tu je na voljo na spletnem mestu www.tam-tam.si/slo/plaktivat. Zmagovalni mestni plakat 6. TAM-TAM-ovega natečaja Plaktivat Zdravje se začne v glavi Dolgoletni izvajalec tibetanskega namen in neomajnost izvajanja. grajeni, tisti, ki ne bodo čakali pomlajevalnega obreda prej ali slej spozna, da njegovo počutje korenini v njegovem načinu razmišljanja. Dolgoletni izvajalec tibetanskega pomlajevalnega obreda prej ali slej spozna, da njegovo počutje korenini v njegovem načinu Nekateri se bodo sprva morda počutili nelagodno, ker so tako navajeni hrupa in aktivnosti sveta. Nič zato, poiščite tiste, ki se uglasijo z vašo tišino ali pa jo uživaje v samoti. Žal je do zadnjega, tisti, ki ne bodo računali na drugega, tisti, ki bodo v sebi osvobodili samo­stojnost in našli sonce v sebi, v katerem bodo našli neomajen vir moči. Vabljeni na jutranje razmišljanja. tako, da nas zadeve vsakdana vaje za preroditev samega sebe, tako izčrpajo, da nimamo niti za pripravo na dan in za priziv Izzivi vsakdana nas lah­ko živcirajo, nam povzročajo trepet telesa, nas spravljajo ničesar ne opazimo, ne prepo­znamo razpoloženja, ki nam tisti hip vlada, ne vidimo se. Ni­ toliko moči, da bi opazili svoj nemir, kaj šele, da bi se izvili iz njega. Zato bodo le redki na­ moči v svoje življenje v Can­karjev dom na Vrhniki. ob pamet, če razmišljamo, kaj česar ni treba storiti, nikamor nam je tega treba. Lahko pa so ni treba iti, kakovost notranje preizkušnje zato, kako trdno tišine preveva vse, kar dela­ smo zasidrani v miru in za še mo. Časi se spreminjajo, svet bolj gorečo rast v edinem zdra­ se kar naprej spreminja, toda vilnem razpoloženju notranje doživetje tišine ostaja enako. tišine in pomirjenosti s samim To je edina stvar, na katero se seboj. lahko zanesemo. S kopičenjem Zdajšnji čas je silno drago­ notranje tišine in s pomiritvijo cen. Je edini čas, ki ga imamo s seboj in s svetom negujemo na voljo. Mir je kakor priključi­ korenino, iz katere raste zdra­ tev na ta čas, ki edini je. Nemir vo, prisotno in nad vse lepo nas nenehno odteguje od tega bitje v nas. trenutka in niti ne opazimo, Negovati notranjo tišino ter­ da takrat sploh 'nismo'. Ni nas, ja mojstrsko strategijo, odločen Ste že slišali za Plaktivat? Natečaj Plaktivat, ki je tokrat postavil v središče alternative potrošništvu, je družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata na izbrano aktualno temo. S fuzijo družbeno odgovorne ideje, kreativnih presežkov in javnega mnenja spodbuja pozi­tivne premike v družbi in hkrati opozarja na poseben kontekst, učinkovitost ter družbeno vlo­go in odgovornost, ki jo lahko zavzema mestni plakat kot izje­mno razširjen in hkrati najsta­rejši medijski format z velikim Približajte se svojim ciljem Približajte se svojim ciljem, odstranite svoja omejujoča prepričanja in vizualizirajte svoje želje. Pritegnite v svoje življenje, kar si želite. Vzpostavite notranji mir, povečajte samozavest in okrepite vsa pozitivna občutja! vplivom na javno mnenje. Mestni plakat tako s pra­vim sporočilom mimoidočega ustavi in opozori k razmisleku. Teme, ki so že zaživele na me­stnih plakatih v okviru projek­ta Plaktivat, so beg možganov, spodbujanje prirasta v gasilskih organizacijah, problem medvr­stniškega nasilja, spletne zasvo­ Življenje nas vodi skozi števil­ne izzive, in sicer na osebnem področju in tudi na poslovnem. V svoji življenjski zgodbi se sre­ čujemo z nenehnim ponavlja­njem istih vzorcev, ki pa nas slej ko prej pripeljejo v začarani krog. Rezultat sta notranji ne­mir in nezadovoljstvo, ki nas počasi, a vztrajno zapirata vase in nam preprečujeta, da bi uspe­šno izstopili iz začaranega kro­ga neželenih vzorcev in navad. Pojavijo se neželena čustvena stanja, razvade, vedenja, fobije, strahovi in druga moteča du­ševna stanja. Razmišljanje, da pridobljene vzorce razkroji le čas, je pov­sem napačno. Utrjene vzorce namreč ponavljamo tako dolgo, dok ler jih ne presežemo. Vendar pa se to nikoli ne zgodi samo po sebi. Če se jih lotimo dejavno in z zavedanjem, jih najprej prepo­znamo, kar pa omogoči, da se iz njih učimo in ustvarimo nove, ustreznejše, takšne, s katerimi zrastemo. S procesom osebnega sve­tovanja po načelih NLP lahko hitro in učinkovito presežemo vsa neželena stanja v našem ži­vljenju, s čimer ustvarimo tista, ki nas podpirajo. Coach je klientov zaveznik, nekdo, ki mu zares prisluhne, ga razume in mu zaupa. Coach prepozna k lientove potenciale in ve, kako naj jih uresniči. Coach klientu ne ponuja odgovorov, ampak le postavlja vprašanja. Z izbrano tehniko coachinga in s postavljanjem pravih vprašanj posameznik odkriva učinkovitejše strategije, s katerimi si pomaga pri razmi­šljanju in odločanju. Sodelovanje med klientom in coachem je globoko in inten­zivno, s čimer klientu omogoči uvid in nova spoznanja o sebi. Opustitev neučinkovitih oblik razmišljanja, vedenja in ravna­nja prikliče na plan vse njegove zmožnosti in sposobnosti in ga hkrati spodbudi k bolj kakovo­stnemu življenju. Roman Gostiša, Coach & Mentor osebni coaching, poslovni coaching, mentorstvo gsm:041 260 116 ali roman. gostisa@gmail.com w w w.romangostisa.com NAŠE ZDRAVJE Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika Posvetovalnice v lokalni Breg - Pako(gasilski dom Breg-Pako - prizidek) Pokojišče (ŠTD Medved) skupnosti: december 2016 Patronažna sestra Klara Sadar (051/390-929). Patronažna sestra Mojca Černelč (051/390-927). Druga sreda v mesecu, 14. 12. 2016, Drugi četrtek v mesecu, 8. 12. 2016, od 9.00 do 10.00 od 9.00 do 10.00. KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) Patronažna sestra Biljana Petković (051/390-921). Tretja sreda v mesecu, 21. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. Borovnica (gasilski dom Borovnica) Ptronažna sestra Klara Sadar (051/390-929). Drugi torek v mesecu, 13. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. KS Zaplana (gasilski dom) Patronažna sestra Andreja Jesenovec (051/390-924). Drugi torek v mesecu, 13. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) Patronažna sestra Biljana Petković (051/390-921). Tretji torek v mesecu, 20. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) Patronažna sestra Petra Šest Pleško (051/390-922). Drugi torek v mesecu, 13. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. KS Drenov Grič (gasilski dom) Ptronažna sestra Veronika Logar (051/390-925). Tretji četrtek v mesecu, 15. 12. 2026, od 9.00 do 10.00. KS Log (gasilski dom) Patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923). Prva sreda v mesecu, 7. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. Še vedno sprejemamo nove pa­cientke v dispanzerju za ženske Še vedno sprejemamo nove paci­entke v dispanzerju za ženske v Zdra­vstvenem domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništ va. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski pošti: narocanje.gine­kologija@zd-vrhnika.si ali nas pokliče­te na telefonsko številko 01 7555 140 v Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) Patronažna sestra Monika Trček (051/652-811). Druga sreda v mesecu, 14. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) Patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923). Prvi delovni torek v mesecu, 6. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. času: ponedeljek: od 8.00 do 14.00, torek: od 14.00 do 19.30, četrtek: od 8.00 do 14.00. Rožnati oktober v zdravstvenem Sinja Gorica (gasilski dom) Patronažna sestra Maja Srećković (051/390-926). Drugi delovni torek v mesecu, 13. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. KS Verd (gasilski dom) Ptronažna sestra Mojca Černelč (051/390-927). Drugi delovni torek v mesecu, 13. 12. 2016, od 9.00 do 10.00. domu Oktobra vsako leto obeležujemo me­sec ozaveščanja o raku dojk. V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žen­ sk in okoli deset moških, na leto pa za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških. To niso samo številke, to so resnične ženske, to so mame, žene, hčere, babice, sestre, najboljše prijate­ ljice in sodelavke, ki imajo pomemb­no vlogo v družbi. V Zdravstvenemu domu Vrhnika so v ta namen potekale številčne aktivnosti, s katerimi smo želeli obeležiti rožnati oktober in oza­veščati širšo javnost o raku dojk. Samo­pregledovanje dojk je nekaj, kar lahko vsaka ženska naredi zelo dobro in ka­kovostno, če ima vsaj osnovno znanje o tem. Svoje dojke ženske poznamo naj­bolje, zato velja metoda samopregledo­vanja za izredno zanesljivo preventivo pri ugotavljanju suma na spremembe v dojki. Zato smo pripravili predavanje na to temo, ki ga je vodila onkologinja Vida Stržinar, dr. med. Na modelu dojk je udeleženkam prikaza la pravilen po­tek samopregledovanja. 15. oktober pa je namenjen zdravim dojkam, zato je Center za krepitev zdravja ZD Vrh­nika pripravil pohod za zdrave dojke v Star maln. Čeprav je pohod potekal v slabem vremenu, smo se po prihodu na cilj ogreli s terapev tsko vadbo, ki jo vodila naša fizioterapevtka Janja Te­kavc. Nismo pa pozabil niti na ples, ki je posvečen članicam Europe Donne. Roza barva je v Zdravstvenemu domu Vrhnika oktobra pošiljala pomembno sporočilo ozaveščanja o raku dojk in pomenu samopregledovanja za zgo­dnje odkrivanje sprememb na dojki. Naj dodam samo še misel ženske, ki ji je samopregledovanje rešilo življenje: »Kot žensko me navdihuje, da ni ne­mogočih poti, so le izzivi.« J.F. Vljudno vabljeni mlajši in starejši! Nasvet strokovnjaka Kaznovanje v vzgoji Kaznovanje v vzgoji je še vedno nekaj običajnega, pogostega, sprejemljivega, celo zaželenega za dobro duševno zdravje naših otrok. Pa vendar čedalje več staršev čuti, da je za zdrav otrokov razvoj kazen nepotrebna, celo kontraproduktivna. To je dejansko tema, s kate­ro ima izzive ogromno staršev. Sprejmejo marsikaj v povezavi s sočutnim starševstvom, ven­dar kaznovanja velikokrat niso pripravljeni opustiti, predvsem zaradi velike bojazni in strahu, da bo njihov otrok razvajen, brez odgovornosti, da se ne bo zavedal posledic svojih dejanj, da ne bo samostojen in podobno. Če samo prenehamo kaznovati, ne naredimo pa nič drugega, po­tem dejansko postanemo permisivni. Izzivi nastanejo predvsem zato, ker večina staršev še vedno ni presegla stare paradigme: ali permisivno ali avtoritarno. Čeprav obstaja zavedanje, da je mogoča tudi tretja pot, je v glavi, pred­vsem pa v srcu res težko narediti premik, da je mogoče postavljati meje brez kaznovanja in da je to, poleg nekaterih drugih stva­ri, popolnoma dovolj, da se otrok nečesa nauči. Poleg tega je po moje izziv naslednjih generacij staršev ta, da stopijo iz paradigme ubogljivosti v paradigmo osebne odgovornosti. Torej cilj vzgoje ni ubogljivost, temveč to, da vsak razume in deluje v skladu z osebno odgovornostjo in dela neke stvari zato, ker je tako prav in moralno ter odgovorno in ne zato, ker se boji avtoritete, kazni itn. Naloga nas staršev torej je, da otroke naučimo, da se obnašajo moralno in etično sprejemljivo zato, ker tako v resnici čutijo in ne zato, ker se nas bojijo. Naša naloga je, da otroke naučimo kontrolirati njihova čustva. Zaradi frontalnega korteksa, ki se razvija vse do 25. leta, je naša naloga precej težka, naporna in dolgotrajna. Ravno kazen je tista, ki otroku ne pomaga krepiti frontalnega korteksa, saj je otrok ob kaznovanju zaradi strahu ali jeze v plazilskih možganih, česar posledica je zamrznitev, upor ali beg odziv. Ob tem pa se izklopi fronta lni korteks, ki je zadolžen za učenje, sprejemanje odločitev, razmišljanje, kontrolo čustev itn. Kazen torej zavira učenje, name­sto da bi ga vzpodbujala. Kazen in tudi nagrada sta zunanji motivaciji. Cilj vzgoje pa je krepiti notranjo motivacijo. Kazen povzroči, da se ubogljivi otroci obnašajo primerno samo takrat, ko je v bližini avtoriteta, ki se je boji (ne spoštuje, temveč boji!). Ko avtoritete, ki bi ga kaznovala, ni, otrok ali odrasli, krši pravila. Otrok, ki ga starši kaznujejo, ne zaupajo svojim staršem popolnoma, ker se nezavedno neprestano boji, da ga bo prizadel. Tako obstaja večja verjetnost, da se bo ta otrok v kritičnih situacijah obrnil na koga drugega; sovrstnika, k drugi odrasli osebi, ki ne kaznuje, v skrajnem primeru nemoči pa v droge, alkohol in druge oblike zasvojenosti. Namreč: porušeno je zaupanje, ki pa je temelj in ključ vsakega kakovostnega odnosa. Kazen ne uči, kaj JE prav, ampak samo utrjuje v otroku zavedanje, kaj Ni prav. Tako se kazen osredotoča predvsem na negativno, na­mesto na pozitivno stran. Otrok ve, česa ne sme, vendar s kaznijo otroku ne povemo, kaj pa sme. Torej ga ne učimo osredotočenja na rešitve, ampak na problem. Naj osvetlim in strnem še nekaj razlogov, zakaj kazen ni učin­kovita. Naslednjič v naslednjem prispevku bom napisala tudi, kaj lahko naredimo namesto kaznovanja. Za danes pa menim, da bo tale prispevek več kot obširen. Torej, zakaj NE kazen? 1. Ker s kaznovanjem ne rešimo izvora težave. Izvor je namreč v nezadovoljenih osebnih potrebah, kot so potreba po varnosti (tudi meje pomenijo varnost), ljubljenosti, hotenosti in želenosti, biti viden, slišan, sprejet. Torej: ko zadovoljimo otrokovo potrebo, ki leži pod njegovim neprimernim obnašanjem, se vedenje veli­kokrat samodejno umiri. Pogosto je razlog za obnašanje, ki moti okolico, tudi v tem, da nam otrok s svojim neprimernim vede­njem prebudi naša nepredelana občutja, ki jih kot starši, vzgojitelj, učitelj nismo predelali. To je vsekakor potencialna točka rasti, če seveda zmoremo iskreno pogledati vase. 2. Kazen še doda občutke neljubljenosti, nesprejetosti, nerazu­mljenosti in tako še mnogo bolj poglobi občutek, da je otrok slab, da je z njim nekaj narobe, zato se vedenje ob pogostem kaznovanju velikokrat še potencira. To velja predvsem za neuklonljive otroke, ki imajo dober občutek zase in svojo integriteto. Prilagodljivi otro­ci pa lahko postanejo še bolj prilagodljivi, posledica česar je izguba občutka zase in posledično pretirano ugajanje drugim, kar pa se lahko vleče skozi celotno življenje. 3. Kazen povzroči potlačitev občutkov, ki so pripeljali do nepri­mernega vedenja. Potlačitev čustev pa je eden najbolj škodljivih mehanizmov, ki jih zgradimo v otroštvu, in so glavni vzrok za psihosomatske in psihične bolezni. Posebno škodljivi čustvi sta sram in krivda. Kot vidimo, je graditev čustvenih razmejitev in postavljanje meja naporno delo, sploh če to začnemo delati šele v odrasli dobi. Začne se že pri vzgoji majhnih otrok. Starši jih vzgajamo, da bodo nekoč svobodno odšli v svoje življenje. Brez obveznosti do nas. Vzemimo primer: recimo, da partnerja nimata urejenega medse­bojnega odnosa. Takrat otroci nehote izvajajo nezdravo vedenje in čustveno začnejo skrbeti za enega od staršev ali za oba. To je zelo nenaravno in nezdravo. Enak nezdrav vzorec bo nato isti otrok odigraval v svojem zakonu. Vendar ga niti to ne odvezuje, da bi stopil na svojo pot osvobajanja v odrasli dobi. Je pa to zanj težko, ker sta njegov vstop in ohranjanje odnosov povezana pretežno s skrbjo za druge. Le nase je pozabil. Velika škoda. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študij Spec. Zakonske in družinske terapije NAŠE ZDRAVJE RDEČI KRIŽ VRHNIKA Namenite 0,5 % dohodnine Rdečemu križu Vrhnika Velikokrat bi radi naredili boljši svet in pri 41,2 % prebivalcev skoraj 4 mi-z občin Vrhnika, Borovnica lates delavnica s Sandro iz cen-disko za najmlajše in obisk lijone evrov dohodnine name-in Log - Dragomer. Letovanje tra Body mind spirit, obisk Zdravkota ribice, ples miss in tem ne vemo, da to sploh ni tako težko. nilo v splošno koristne namene. je bilo skrbno pripravljeno in kikboksing kluba Koper – mister Debelega rtiča, »hal­ In še nič nas ne stane, če le namenite Rdečemu križu Slo-Nekaj več kot 4 milijone in pol otroci so doživeli počitnice predstavitev športa in delavnica loween party«, kino za naj­izkoristimo, kar vsem davčnim venije, marsikomu med njimi evrov sredstev pa je v državni na vseh področjih – s telesom, za otroke mlajše otroke, kino za starejše zavezancem že osem let omo-lahko 100 % polepšate vsaj nekaj blagajni ostalo nerazporejenih. možgani in v srcu. Ob prihodu otroke, karaoke, Rtič ima talent, goča država. To je, da do konca trenutkov v življenju. Vsak dan Zato izkoristite svojo pravico in so otroke razdelili v skupine, • popoldanske dejavno-podelitev diplom in zak ljučni leta po svoji presoji namenimo je pravi za dobrodelnost in tudi oddajte svojo zahtevo! nato so se udobno namestili po sti: tečaj plavanja za neplavalce, večer 0,5 % dohodnine nevladnim vi lahko pomagate ta trenutek sobah. Zatem je bi spoznavni kopanje v notranjem bazenu, V soboto zjutraj po zajtrku so organizacijam, ki s svojim de-tako, da izpolnite in podpišete Letovanje socialno ogro-večer s predstavitvijo skupin. V obisk Strelske družine Anka-se otroci, polni vtisov in novih lom bogatijo življenje v skup-obrazec Zahteva za namenitev ženih otrok na Debelem naslednjih dneh je bil program ran, obisk Karate kluba Tora iz doživetij, vrnili domov v objem nosti. S svojim odzivanjem na dela dohodnine za donacije.rtiču aktivnosti jesenskih počitnic Kopra, nogometni treningi s svojih staršev. Letovanje je bilo raznovrstne stiske ljudi, na leto Obrazec lahko vsak dan V času jesenskih počitnic od naslednji: trenerjem, delavnice – priprava za otroke brezplačno, plačano pomaga kar 160.000 posamez-dobite v prostorih Rdečega sobote, 29. oktobra, do sobote, 5. kostumov, dekoracija prostora iz sredstev FIHO in akcije Pelji­nikom in družinam širom Slo-križa Vrhnika, Poštna ulica novembra 2016, je na Debelem • dopoldanske dejavnosti:na temo Noč čarovnic mo jih na morje. venije. Z 0,5 % svoje, med letom 7B, od 8. do 14. ure. rtiču letovalo sedemnajst otrok kopanje v notranjem bazenu, Sekretarka: Mojca Marolt že vplačane dohodnine, ki jo Po podatkih za leto 2014 je iz socialno ogroženih družin tečaj plavanja za neplavalce, pi-• večerne dejavnosti: mini Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno Jesen v svetovanje in izobraževanje botaničnem vrtu Kot vsako leto tudi letos cepimo naprej. Preiskava je povsem neboleča dan od 8. do 19. ure na telefonsko leznimi srca in ožilja. S to meritvijo proti gripi. Lahko se naročite oziro-in neinvazivna. Ultrazvočno preiska-številko 041- 302 – 203. dopolnjujemo našo diagnostično po­ma pridete osebno v našo ambulanto. vo opravimo z ustrezno UZ-sondo. nudbo tudi za starejše ljudi po 70. letu Privlačnost vedenja o rastlinstvu naših PREDAVANJE S PREVENTIV-starosti, ki po pravilu že imajo težave krajev, ki sodi v vrste zdravilnih rastlin, je AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE KARDIOLOŠKA DEJAVNOST NIM PREGLEDOM PROSTATE ali pa katero od omenjenih bolezni. pomembno za zdravilstvo prejšnjih in tudi IN ŽILNO KIRURGIJO Marko Hudnik, dr. med., speci-Primož Rus, dr. med., spec. spl. Naš namen je izboljšati zdravljenje današnjih dni. Dr. Matej Makovec, specialist alist kardiolog; poleg kardioloških med., druž. medicine; rak na pro-in preprečevati bolezni, kar omogoča Kneipp navaja v enem od stebrov vedenje kirurgije (kirurgija ven); opra-pregledov in snemanja EKG opravlja-stati je dolgo pritajena bolezen, zato nova neboleča in enostavna metoda o rastlinah kot zdravilnih zeliščih in tudi vljamo preglede bolnikov s krčnimi mo tudi UZ (ultrazvočni) pregled ne dovolite, da napreduje predaleč, ocenjevanja perifernega arterijskega zeliščih nasploh. Ob vodenem sprehodu po žilami, drobnimi žilicami, dolgotraj-srca (ehokardiografija). Preiskava je odkrijte jo pravočasno in jo ustavi-ožilja. Botaničnem vrtu Ljubljana smo spoznali čas, nimi ranami, bolečinami v nogah neboleča in varna za preiskovanca te. Poznamo dva načina obrambe: Za bolnike, opredeljene v naši am­ko se rastline pripravljajo na zorenje plodov, ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki in za zdravnika. Potrebna je skoraj seznanite se z rakom na prostati ali bulanti, je preiskava BREZPLAČ­ko jih ohranjajo v lupinah, socvetjih, lističih, potrebujejo operacijo, se lahko na-pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik pa po 50 letu starosti enkrat na letoo NA! čašah. Čakajo mraz in čas, ko najdejo koti-ročijo na lasersko operacijo in druge jo priporoča tudi športnikom, pred-opravite pregled prostate, ki obsega ček, kamor spustijo ali stisnejo semena. Bio-sodobne načine zdravljenja. Za na-vsem zaradi izključitve pomembne prstni rektalni pregled in test iz ka-Naročanje poteka osebno v ambu­logi poskrbijo in jim pomagajo že mnogo let daljnje informacije lahko pokličete prirojene srčne napake, ki je pri veliki pljice krvi – PSA, ki ga določimo la-lanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po hraniti domorodne vrste.na telefonsko številko 041- 302- 203. telesni aktivnosti lahko usodna. boratorijsko. Za nadaljnje informacije telefonu 01-7504-755, 041- 302 - 203 Zakaj Botanični vrt, se vprašamo. Tukaj lahko pokličete na telefonsko številko ali na elektronsko pošto: ambulanta. dobimo odgovor, kaj vse srečamo v svetu zeli ULTRAZVOČNA DIAGNOSTI-DERMATOLOGIJA 041- 302 - 203. dr.rus@gmail.com. in zdravilnih rastlin na naših tleh. Vemo, da KA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., so tukaj mete, melise, žajbelj vseh vrst, kami-Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist dermatovenerologije; ARTERIOGRAFIJA Da bi še povečali dostopnost do iz­lice, rutica, rozga, slez preslica, kolmež in po-specialist pediater in specialist Na voljo je dermatološko svetovanje s Primož Rus, dr. med., spec. branega osebnega zdravnika, dobno. Razraščajo se v urbanih okvirjih vrta. radiolog; ultrazvok trebušnih orga-področja vseh kožnih bolezni in aler-družinske medicine; neinvazivno, v naši ambulanti dela tudi zdrav-Njihovo seme je spravljeno kot eno prvih. nov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, gij ter dermatoskopija. neboleče merjenje togosti arterij-nica Obisk Botaničnega vrta nam je pokazal, vranica), sečnega mehurja, prostate skega žilja. Namenjena je odkriva-Ljubomira Prebil - Božovič, dr. koliko rastlin poznamo in jih znamo upo-in testisov, ščitnice ter vse druge GINEKOLOŠKO IN ONKOLO-nju sprememb na malih arterijah in med., spec. splošne medicine, ki rabiti. Posebno zanimiva je knjiga Terezije vrste ultrazvočnih preiskav – rama, ŠKO SVETOVANJE aorti. Za bolnike na zelo enostaven prav tako sprejema bolnike, tudi tiste, Nikolčič Zdravilna zelišča Terezije Nikolčič, koleno ... Prim. mag. Vida Stržinar, dr. način lahko odkrijemo spremembe ki so bili pri njej že opredeljeni. v kateri natančno opisuje rastline na Barju med., specialistka ginekologije, na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj STUDIO R, d. o. o. in okolici z njihovim učinkovanjem. Je velika ULTRAZVOK KOLKOV NOVO-onkologinja; ginekološko svetova-sta potrebna nadaljnja diagnostika in Zdravst veni center za preventivo, učiteljica kneippovcev na Vrhniki in drugod. ROJENČKOV nje s pregledom dojk in onkološko zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot zdravstveno svetovanje in izobra-Na številnih predavanjih nas je poučila, kje Doc. dr. Rina Rus, specialistka svetovanje. Ima dolgoletno prakso so arterijska hipertenzija, aterosk le-ževanje in kako najti zelišča. Poudarjala je njihovo pediatrinja; za zgodnje odkrivanje iz onkologije, zadnjih nekaj let je roza, sladkorna bolezen, ki lahko pri-Primož Rus, dr. med., spec. učinkovanje za ohranitev zdravja. Jesenski nepravilnosti v razvoju kolka je zelo bila vodja specialističnih ambulant peljejo do srčnega infarkta, možgan­dan, čeprav hladen, nam je pokazal, kako pomemben UZ-pregled kolkov v in triaže na Onkološkem inštitutu ske kapi ipd. TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA neprecenljivo bogastvo zdravja se razrašča najzgodnejšem obdobju po rojst vu v Ljubljani. Je magistra onkoloških NAROČANJE NA SPECIALI­na tleh Slovenije. otroka. Tako lahko odkrijemo mo-znanosti. GLEŽENJSKI INDEKS (GI)STIČNE PREGLEDE Varujmo naravo in dobrote, ki nam jih daje. rebitne nepravilnosti in preprečimo Začeli smo z merjenjem GI, ki ga 041 - 302 - 203 ali M. Artenjak kasnejše težave otroka pri hoji in Na vse omenjene specialističnepriporočeno vsem kroničnim bol-01 750 - 47 - 55vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, preglede se lahko naročite vsak nikom z arterijsko hipertenzijo, bo- Zdravstveno varstvo vojnih veteranov po 1. 1. 2017 Pravico do zdravstvenega nem obsegu ob izpolnjevanju vljene trajne popolne izgube upravna enota uvedla po uradni upravna enota po uradni dol-stvo vložiti sami pri krajevno varstva vojnih veteranov je v predpisanih splošnih pogojev delovne zmožnosti). dolžnosti. Po uradni dolžnosti žnosti priznala pravico. pristojni upravni enoti. Pravica letu 2016 odložil Zakon o izvr-po Zakonu o vojnih veteranih. Tistim vojnim veteranom, ki bo upravna enota odločila tudi Tisti vojni veterani, ki jim je ta se prizna od prvega dne v na­ševanju proračunov Republike To so: jim je s 1. 1. 2013 prenehala pra-pri vseh tistih vojnih veteranih, pravica po ZUJF prenehala za-slednjem mesecu po vložitvi Slovenije za leti 2016 in 2017 – uveljavljen status vojnega ve-vica do plačila dodatnega zdra-ki jim je bila pravica letos pri-radi starosti (na dan 1. 1. 2013 zahteve. zaradi postopnega doseganja terana po zakonu in vstvenega zavarovanja zaradi znana do 31. 12. 2016. Obema so bili mlajši od 55 let), in tisti, višje proračunske porabe za ta – dopolnjena starost 55 let preseganja osnove za veteranski kategorijama vojnih veteranov ki pravico uveljavljajo na novo, Upravna enota Vrhnika namen. S 1. 1. 2017 pa se ta pra-(pred dopolnjeno starostjo dodatek, se s 1. 1. 2017 ponovno ni treba vlagati nove zahteve morajo zahtevo za priznanje vica ponovno zagotavlja v pol-55 let pa le v primeru ugoto-prizna ta pravica. Postopek bo za priznanje pravice, saj jim bo pravice do zdravstvenega var­ policisti v času varovanja šolskih otrok dejanjem pa bo oškodovancu povzro-notranjosti hiše je pustil dovolj sledi, grajskem nasprotniki reda in zakona Območje Policijske ob prvih šolskih dneh zaznali vzorno čil dvojno škodo – škodo na vozilu in da bo postopek zoper njega stekel lah-najraje vrteli okrog prodajnih kioskov. spoštovanje cestnoprometnih pred-predmetu, ki si ga bo prilastil. ko že kmalu. Pa ne zaradi najnovejših novic, hitrih postaje Vrhnika pisov v okolici šol in na šolskih poteh. Nekega drugega zmikav ta je zami-srečk ali žvečilk, niti niso iskali službe, Manjšo nesrečo je doživel le kolesar, ki kala potopna črpalka v bližnji trgovini. ne, najraje so tja zavili ponoči, ko tam Nekega septembrskega večera so se je zavoljo nepozornosti padel med vo-Območje Policijske Meni nič tebi nič si jo je oprtal in odšel ni bilo nikogar. Iz treh kioskov so la­na Vrhniki trije možaki namesto v po-žnjo. Policisti bodo po zagotovilih PP skozi vrata, ne da bi plačal. Po zbranih stnikom odtujili okoli 450 težko priga­ postaje Ljubljana Vič obvestilih in dokazih se bo za krajo ranih evrov. Huda potreba jih je v noč­to odločitev krepko obžalovali. Pri meta v okolici šol nadaljevali tudi med steljo vkrcali v avto in še pred jutrom Vrhnika s poostrenim nadzorom pro­ dvesto evrov vrednega artikla zagovar-nem času prignala tudi v nek gostinski V Dobrovi in Polhovem Gradcu so delovišču so njihovo renault laguno šolskim letom. jal pred pristojnim sodiščem. Predolge lokal, ki je bil prav tako že zaprt. Seve­ bili ta čas na pohodu bolj ali manj ško­ namreč prestregli možje v modrem. prste je imel tudi nek obiskovalec loka-da se niso pustili motiti in so vanj vsto­ dljivi vlomilci. Kaj točno se je pripetilo Pravzaprav je bil pravcati čudež, da se Oktobra so bila na Vrhniki zopet na la, ki ga je tja menda prignala huda žeja. pili nasilno skozi okno. Zanimala jih je enemu od neznanih nepridipravov, še niso že pred tem zvrnili v prvi obce-udaru zasebna stanovanja. Zlikovec je A namesto po kozarcu je raje posegel zgolj blagajna z denarjem. Za njimi je ugotavljajo. Morebiti je skušal vstopiti stni jarek ali poljubili kakšno beton-vanje lazil kar preko balkonov. V enem po denarju iz blagajne. Nekaj pogovo-ostalo za približno 1500 evrov škode. v tujo hišo, misleč, da je njegova, in ker sko škarpo; oseba za volanom namreč stanovanju je izma knil prenosni raču-rov kasneje so policisti že poznali nje-Spet drugod so se lotili stanovanjske ključ ni prijel, je vdrl vanjo skozi pritlič­ sploh ni imela veljavnega vozniškega nalnik, v drugem pa nekaj zlatnine in govo identiteto in na tožilstvo je roma-hiše. Po vročičnem stikanju za dra­ no okno kurilnice in se šele v prvem izpita. To se je sicer zelo lepo ujelo s denarja. Kdor visoko pleza, pogosto la ustrezna kazenska ovadba. gotinami so izbrskali nekaj nakita in nadstropju zavedel, da ni doma. Morda statusom vozila, ki mu je mimogrede trdo pade, a le nekateri se iz tega ne Zopet drugod so morali možje po-tako občana oškodovali za tisoč evrov. pa ga je zgolj dohitela slaba vest. Odta­ potekla registracija. Voznik se je znašel naučijo ničesar. Za neznancem sicer stave vzpostavljati javni red in mir. V vseh primerih so policisti ovadbe že val je po isti poti, praznih rok, a vsee­ na najslabši mogoč način in mu nata-še poizvedujejo. Možje v modrem so Čezmerno vinjenega možaka so sku-spisali, za storilci pa še poizvedujejo. no povzročil za dvesto evrov škode. V knil prve registrske tablice, ki so mu v lovu tudi za dolgoprstnežem, ki je v paj s plačilnim nalogom odpravili proti Apetite je na teh koncih zopet zbu­ drugem primeru je bil nepridiprav že z prišle pod roke, seveda z nekega dru-Bevkah serijsko vdiral v osebna vozila. domu, a se je po nekaj urah kljub temu jala hlodovina. Medtem ko so drugi eno nogo skozi pritlično okno kuhinje, gega avta, s čimer se oni lastnik seveda Na prvega se je spravil zgolj zato, da bi vrnil in nadaljeval z razgrajanjem. To občani po gozdu nabirali kostanj in ko se je sprožila alarmna naprava. Če­ ni strinjal in je krajo prijavil. Nato so se dokopal do desetih evrov. Menda je pot skozi alkoholno meglico policistov gobe, se je našel posebnež, ki je tod vlji so ga komaj dohitevali, tako hitro je policisti pogledali še v notranjost vo-videl dvojno. Nato ga je moral neuspeh ni več ne videl ne slišal, zato so ga od-nabiral lepo narezane in pripravljene ubežal s kraja zločina. Na oknu je kljub zila in tam opazili klešče za železo ter tako zelo zmraziti, da je iz drugega peljali v prostore za pridržanje, kjer je hlode. Lastnika bi verjetno nepovra­ temu napravil za osemsto evrov škode. večji akumulator. Posumili so, da je bil avtomobila izmaknil sof tshell jakno, počakal do iztreznitve. Domov je odšel tno oškodoval za 12.500 evrov, če bi ga Da bi si izdelal lastno nogometno igri­ slednji odtujen iz prenosnega semafor-črne barve, in pulover s kapuco temno z novim plačilnim nalogom. Hudo je po vseh zbranih obvestilih ne izsledili šče, pa je prišlo na misel nekemu tatiču, ja na delovišču, zato so vse kratko malo modre barve. Škode na vozilih je pov-počilo tudi v zasebnih prostorih med možje zakona, ki so kazensko ovadbo ki se je zato lotil skladiščnega kontej­ zasegli. Enemu od potnikov so prav zročil bistveno več, kot se je okoristil s svojci. Stanje je umiril šele prihod mož že posredovali tožilstvu. nerja. Iz njega je odpeljal motorno ko­ tako pobrali manjšo količino sumljive poniglavim početjem. v modrem, ki so zavoljo kršitve Zakona Med drugim so policisti pomagali silnico, kosilnico na laks, samohodno posušene rastline, ki bi utegnila biti Med rednim delom so možje zakona o javnem redu in miru srboritežu izdali reševalcem pri prisilni hospita lizaciji kosilnico, za nameček pa še tri nogo­ prepovedana droga. Domov so morali pri kontroli trgovskih centrov na Vrh-plačilni nalog. psihičnega bolnika, ki je doma z nožem metne žoge. Za nešportno vedenje, ki peš, saj so jim vozilo prav tako zasegli, niki naleteli na državljana Romunije, Med drugim so se policisti ukvarja-ogrožal svojce. Poskrbeli so, da res niso je lastnika stalo okoli tisoč evrov, ga le voznik je opravil še manjši ovinek na ki je vsiljivo beračil. Možak je stari li še z gozdarsko nesrečo. Med sečnjo nastale nepotrebne poškodbe. Obrav­ že čaka sodniški rdeči karton. Orodje strokovni pregled na prisotnost mamil znanec policije, ki je bil za enako kr-dreves se je na srečo zgolj lažje poško-navali so še prometno nesrečo druge je zamikalo tudi njegovega prijatelja, ki v organizmu, saj je hitri test iz nezna-šitev že večkrat kaznovan, zato so ga doval občan. Po opravljenih razgovo-kategorije, kjer je voznica renault clia se je spravil nad zaklenjeno vrtno lopo nih razlogov odklonil. Prislužil si je ob-odpeljali naravnost pred dežurnega rih in ogledu kraja nesreče je poročilo zaradi neprilagojene hitrosti zdrvela s pri vikendu. V malho je basal, dokler dolžilni predlog, izdali pa so mu tudi sodnika okrajnega sodišča. Slednji mu romalo v nadaljnjo presojo pristojne-ceste v potok. Reševalci so lažje poško­ je šlo, lastnika pa s tem oškodoval za nalog zavoljo kršitev Zakona o motor-je prisodil ustrezno kazen, obenem pa mu tožilstvu. Nastala je še prometna dovano voznico odpeljali v ljubljanski okoli štiri tisoč evrov. Kletna okna nih vozilih. Lastnik neznane posušene odredil njegovo odstranitev iz države nesreča, kjer je voznik tovornega vozila klinični center, v nesreči pa je po oceni ostajajo priljubljena vstopna točka rastline bo moral po opravljeni analizi ter mu prepovedal vrnitev za dobo še-s prik lopnikom zadel v žleb stanovanj-policistov nastalo za približno tisoč zmikavtov, ki si obetajo dobička v tujih in morebitnem pozitivnem testu seči stih mesecev. ske hiše, nato pa mirno odpeljal s kraja evrov materialne škode. hišah. Dva, zaenkrat še neznana moška dogodka, ne da bi dal podatke oškodo-Oktober je bil v Horjulu zvečine mi­ še malo globlje v denarnico. Nabra­ sta si tako pomagala v neko domovanje, ti pa bi se utegnilo še kaj, saj zbiranje vanki ali poklical policijo. Škode je za ren. Možje postave so morali posredo­obvestil glede zaseženih predmetov še POLICIJA SVETUJE IN tam brskala in izbrskala za vrtoglavih 150 evrov, policisti pa so povzročitelju vati le v primeru prijave nasilja v dru­ sedem tisoč evrov zlatnine. Za vsemi poteka. izdali plačilni nalog. žini. Glede zadeve še zbirajo obvestila, OPOZARJA naštetimi policisti še poizvedujejo, zo- Iz Horjula so medtem poročali zgolj po končani preiskavi pa bodo zoper Na nekem vrhniškem parkirišču se per enega od vlomilske bratovščine pa je medtem odigrala žalostna prigoda iz o predrznem pohodu »rokomavha«, ki osumljenca verjetno podali kazensko Policija občanom odsvetuje shranje-so že vložili konkretno kazensko ovad­ poglavja Priložnost dela tatu. Raztre-je najprej razbil sprednja stekla oseb-ovadbo. vanje vrednejših predmetov, kot so tor-bo. Predrznež se je namreč posla lotil seni lastnik avtomobila je nič hudega nega avtomobila, da bi se dokopal do Obveščeni so bili še o požaru, ki so bice, mobilni telefoni, denarnice, pre-kar pri sprednjem delu hiše, sesul okno, sluteč parkiral, na sedežu pozabil me-polne denarnice, nakar je zavil še v bli-ga nemudoma pogasili domači gasilci. nosniki ipd. v vozilih. Ne na vidnem a nato ugotovil, da tam ne bo mogel dijsko precej opevani samsung galaxy žnji lokal. Ker ni bilo v bližini nikogar, Po ogledu kraja dogodka so ugotovili, in tudi ne na nevidnem mestu, npr. v vstopiti. Zato se je sprehodil okrog hiše tab3 (10.1 16 Gb LTE), pustil odprto ki bi ga prijel za ovratnik, je izza pulta da je zaradi stika na električnem po­ prtljažniku, pod sedeži, v prostorih za in vlomil skozi garažna vrata. Potem okno in odšel po opravkih. Mimo je hitro izmaknil drobižnico z menjalni-daljšku nastal manjši požar v hlevu, shranjevanje dokumentov ali predme-ni več vedel, ali raje smuča ali kolesari, »prišpanciral« možic šibkih moralnih no v znesku sedemdeset evrov in jo zaradi česar sta zagorela dva manjša tov. pa je pograbil kar vse na dosegu rok: načel, stegnil šape po tablici in jo kar-še hitreje odpeketal na varno. Policisti kurnika. Elementov kaznivega dejanja Storilec bo že ob najmanjši verjetno-tri pare smuči, dve gorski kolesi in za seda hitro odpeketal s kraja zločina. In nadaljujejo s preiskavo, o ugotovitvah niso zaznali in o tem tudi obvestili to­ sti, da lahko pridobi korist, do takega nameček še LCD TV ter tisoč evrov v medtem, ko je enim v hladnih jesen-bodo obvestili pristojno tožilstvo. žilstvo. predmeta zelo verjetno prišel s silo, z gotovini. Pri motoviljenju po okolici in skih dneh bolj do drsanja po malih Oktobra so se na dobrovško-polho-Zbral in uredil: Damjan Debevec ekrančkih, so drugi začutili silno po­ Med čipkami Julke Fortune Naš Pavliha Vrhnika, 8. november – Letos mineva stota slovenskosti, ki jo je na domačih in tujih sejmih ter drugih prire­ obletnica rojstva Julke Fortuna, znane klekljarice iz ditvah promovirala z narodno Podlipe in promotorke Slovenije v njenih prvih letih nošo, vrhunskimi klekljarskimi obstoja. S posebnim posthumnim priznanjem so se izdelki in slovensko pesmijo. V je v začetku leta spomnili že podlipski rojaki, tokrat zgodovino se je zapisa la tudi pa so se njenemu delu v obliki zgodovinske razstave kot pobudnica in organizatorka poklonili tudi v Muzejskem društvu Vrhnika. obnove kapelice Lurške Matere Božje v Lipici, kamor so do dru-Katarina Oblak Brown, avto-kasneje doživela še dva ponatisa) ge svetovno vojne množično ro­rica razstave Le klekljaj, dekle, in organiziranje klekljarskih te­ mali zaradi čudežnih ozdravitev. klekljaj, sicer tudi predsednica čajev. Kot zaved na Slovenka, ve- Julka Fortuna je umrla leta 1999. omenjenega društ va, je lik in sela nove države, je v začetku de- O delu svoje matere je na odprtju delo Julke Fortuna prikazala na vetdesetih postala ikona pristne razstave spregovori la tudi nje­več panojih v avli Cankarjevega doma. Skozi številne fotografije in besedila spoznavamo njeno otrošt vo in odraslo dobo, kle­ kljarske aktivnosti, pisanje pesmi ter člankov, promocijo naše dr­ žave in obnovo kapelice Lurške Matere Božje v Lipici. »Po vsem tem, ka r sem v idela oziroma kar smo pripravili za razstavo, lahko rečem le, da je nam Julka Fortuna zapustila veliko, verje­ tno več, kot si je sama mislila.« Julka, rojena Gantar, se je izpod Blegoša preselila v Podlipo leta 1935 po poroki z Vinkom Fortu­ no z Mivškove domačije. Življe­ nje ji ni prizanašalo: mož je bil med vojno interniran, leta 1952 pa ga je zadela možganska kap. Skrb za kmetijo, sedem otrok in bolnega moža ni bilo lahka, a ni k lonila. Uteho ji je pomenilo klekljanje, za kar je prejela šte­ vilna priznanja - postala je celo mojstrica domače obrti (kleklja­ nja), pisanje klekljarskih pesmi (zbirka pesmi Iz srca do srca: čipkarske in druge pesmi, ki je Česar ne zmore Janez Rupnik, zmore Ruben Muha Vrhnika, 25. oktober – V galeriji Cankarjevega sedaj že pokojnega slikarja Mili­ doma je odprla vrata razstava Janeza Rupnika, ki goja Dominka. Zdi se, da izbrani motivi – cvetlična tihožitja – na se tokrat predstavlja z umetniškim imenom Ruben prvi pogled razkrivajo njegovo Muha, kar je pri marsikomu sprožilo vprašanje, kdo poklicno strast, a pozoren obi­ pravzaprav je to. skovalec lahko odkrije tudi po-Ni jih veliko, ki so vedeli, da tličarne Jana. Kot je sam dejal krajinske impresije ter človeško se za psevdonimom »sk riva« na odprtju, je prvo packo nare- in živa lsko figuraliko. Močni Rupnik, ki ga mnogi poznajo dil pred sedmimi leti in kasneje bar vni toni, kot sta rdeča in predvsem kot cvetličarja iz Cve-nadaljeval pod budnim očesom modra, podkrepljeni z debelimi na hči Marija Grampovčan, po mnenju katere je mati uteho nad bridkimi življenjskimi izkušnja­mi našla v ravno v klekljanju in promociji Slovenije. »Trudila se je, da je našo državo vedno pri­kazovala v najlepši luči, kajti bila je izredno zavedna Slovenka.« Razstavo, ki so jo na odprtju kulturno obogatili člani druži­ne Jemc iz Škofje Loke, si lahko ogledate do 10. decembra. Gašper Tominc Avtorica razstave Katarina Oblak Brown in Julka Fortuna črnimi črtami, ustvarjajo izrazi­te kontraste in tako povečujejo izpovedno moč motivov. In za­kaj tak psevdonim? »Česar ne zmore Janez Rupnik, pa lahko Ruben Muha,« je bil jedrnat av­tor razstave. Njegova dela so bila na ogled do 11. novembra. Gašper Tominc, foto: GT Le malo ljudi se morda še spominja, da je na Vrhniki, točneje na Hribu, v zgodnjih 50-ih letih prejšnjega stoletja delovalo amatersko, bolje otroško lutkovno gledališče ročnih lutk. Sam sem se po dolgih letih o tem pogovarjal le z dvema. Oder, zbit iz strešnih letev in kartona z deljeno zaveso na vrvi­cah in izmenljivimi kulisami, je bil postavljen pred skedenjskimi vrati Prekovega kozolca, na tedanji Kotnikovi cesti 23, nasproti pokopališča (sedaj Voljčeva 24). Temeljno znanje smo zajemali iz knjige Pavliha - knjiga o roč­nih lutkah, etnologa in profesorja francoščine dr. Nika Kureta iz leta 1942. Slovenska lutka Pavliha se je rodila po tujih vzorih prav leta 1939 tako kot jaz. Za nič od tega si ne prisvajam prav nobenih zaslug. Predstave so bile ob nedeljah popoldne v počitniških mese­cih .»Public relations« oziroma ustno obveščanje zainteresiranih mladih gledalcev je bilo skrb tete Ivanke, teta Ančka pa nam je uvidevno zaupala prostor pod kozolcem, kjer sicer ni marala ljudi, da ne bi zašel kak žebelj v seno ali da ne bi kadilci odvrgli neugaslega cigaretnega čika. Preigravali smo igrice, ki so nam bile na voljo in za katere smo imeli ustrezne lutke. O umetniškem nivoju predstav bi mogoče današnje, bolj razvajeno občinstvo razpravljalo na dolgo in široko, čeprav smo si za kakovost na vso moč prizadevali kot najstniki in preprosto ljubitelji svojih dejavnosti. Med vsakim od »resnih dramaturških prizorov« je bila plesna točka – ples, ko so lutke plesale v zanimivih parih: Pavliha z ženo Marjano, debeli birt s smrtjo, policaj s čarovnico, če jih omenim le nekaj. Za več kot dva animatorja s po dvema lutkama pod našim odrom tako ni bilo prostora. Za glasbeno opremo je bil zadolžen moj brat Marko, ki je igral na harmoniko, kasneje smo vrteli tudi glasbo s tetinega gramofona na vzmet. Plošče nam je priskrbel pokojni Kovačev Vinko. V ansamblu gledališča je poleg mene in brata sodeloval še sosedov Janez Jerina, Andrejazov, in kasnejši profesionalni dramaturg Jože Rode, kot glasbeni gost je nekajkrat sodeloval tudi Tone Jurjevčič. Spominjam se, da so bili po navadi sedeži v parterju (beri tri ali štiri deske na tnalih) dobro zasedeni, dočim so tisti na stranskih balkonih, t.j. dveh lojtrskih vozovih, največkrat ostajali prazni, nekateri so raje kar obstali bolj daleč. Seveda smo kot vstopni­no pobirali prostovoljne prispevke, vstopnice pa smo žigosali z edinim žigom, ki smo ga premogli, z napisom: POTRJUJEM. Še danes ne vem, kaj. Nekoč je predstavo obiskal tudi g. dekan, ker ga je verjetno zanimalo, kam hodi mladež od popoldanskega nauka. Tisti dan je bil inkaso tako obilen, da si je vse osebje gledališča lahko pri­voščilo obisk kinopredstave v Cankarjevem domu. Dobesedno prvovrstne vstopnice so nas veljale po dva dinarja. Poleg kopanja v Furlanovih toplicah, kombinirano izmenoma s knajpanjem v mrzli Mali Ljubljanici en ovinek višje, nam je lutkarstvo naredilo veliko veselja in prav nikoli nam ni bilo dolgčas, tudi kadar teti za svoja nečaka nista našli koristnejšega dela. Star maln je bil že bolj celodnevni izlet, za katerega je bilo teže dobiti dovoljenje najinih tet. Del lutk hranim za spomin kljub obtolčenosti in moljem v oblekicah. Da pa roka ne gre več vanje, je dokaz, da smo od takrat precej zrasli, mogoče delno tudi pamet. Dandanes me pogled na lutke opominja na kratkost človeškega življenja. V predalu kuhinjske mize na Vrhniki sem našel z okorno pisavo tete Ančke, zapisano v zvezek njene sestre Mici, ki jo je na polju, 21 let staro, ubila strela: »Življenje igrišče je, človek igrača, usoda igralka je, ki jo obrača.« Sam bi z našim Pavliho dodal: »Življenje je oder, kjer lutke smo vsi. Pavliha je lutka, ki vse nadmodri.« Janez Tomšič Gostovanje v Argentini dolgi poti spremljala. Uspelo mu in nekatere druge znane pesmi, zgolj z lastnimi prispevki. Nji-jimi sorodniki, prijatelji, znanci kšnega od sodelujočih, ne dvo-ne kulturne objekte, se zvečer je, kar si je zaželel, meni pa je bilo ki so predstavljale druge kraje hove aktivnosti ne podpira niti in njihovimi potomci, nekateri mim, da vsi vedo za Špelo Pet-predali ritmu argentinske glasbe dano na tej poti uživati. V času in pokrajine izven naših meja nova domovina, naša država jim celo prvič. Obujali so spomine kovšek. Zares odlična je bila na in korakom tanga, obiskali pravi od 27. oktobra do 9. novembra domovine. nekoliko pomaga s knjižnim ma-na daljne kraje in poznane ljudi. vseh predstavah. ranč in zajahali konje, občudova­2016 se je MePZ Ivana Cankarja Če človeka na njegovi poti terialom, z možnostjo dodatne-Zanimalo jih je, kako se počuti-Zbor so opazi li tudi mnogi li Patagonijo in še… Vtise bomo z Vrhnike odpravil na gostova-omejujejo meje in razdalje, ovir ga izobraževanja in s potrebno mo pri njih, kakšna se nam zdi nak ljučni mimoidoči in mnogi še skušali prevetriti in jih nekako nje med naše rojake v Argentini. za pesmi gotovo ni. Popeljejo vas literaturo. ta velika in prostrana dežela in turisti. Slovenska pesem je od-urediti, stkane vezi bodo ostale. Celotno organizacijo potovanja, tja, kamor si tisti hip zaželite, le Zavedajo se, da je lastna de-seveda željno srkali vase vse, kar mevala ob slapovih Iguazuja, v Pevci pa že snujejo nove projekte, vsa srečanja s Slovenci v tej dalj-prisluhniti jim morate. javnost tista, ki jih združuje in smo jih povedali o svoji domo-katedralah Buenos Airesa, v le-nova potova nja. ni deželi, turistični del ogledov Hvaležnih, ganjenih in prisrč-ohranja naciona lno identiteto. vini. Na koncertu v Slomškovem talu, avtobusih, na postajališčih Naj vas ob koncu povabim na in bivanje na tujem je prevzela nih poslušalcev je bilo na vsakem Na vseh koncerti h je bi lo domu v Buenos Airesu se nam in še kje. Ubrano in ponosno so koncert, ki ga zbor prireja 10. Turistična agencija TRU D iz koncertu dovolj. Čudili smo se prebrano tudi pismo župana iz je pridružila tudi veleposlanica pevci predstavljali slovensko pe-decembra 2016 v Cankarjevem Ljubljane ob sodelovanju čla-njihovemu veli kemu prijatelj-Logatca g. Berta Menarda, ki Republike Slovenije v Argentini sem in se veselo družili. domu na Vrhniki. Predstavili nov Upravnega odbora Pevskega stvu, tesni povezanosti in dobri je med drugim zapisal nekako gospa Jadranka Šturm Kocjan. Argentino smo spoznali od se-bodo tudi del program, s katerim društ va Logatec in nekaj neutru-organiziranosti. Presenečali so takole: » V življenju opravimo Pozdravila je takšno sodelova-vera do juga. Obiskali smo mo-so gostovali v Argentini. Želijo dnih posameznikov, ki so že prej nas na vsakem koraku z dobrim veliko poti. Nekatere so posute s nje in vsem zaželela vse dobro.gočne slapove Iguazuja, se podali si, da bi jih tudi doma pričakala negova li stike z našimi roja k i. znanjem materinščine, obvlada-trnjem. Ko se zaprejo velika vra- Pevci zbora so navdušili pod Ande v Bariloče, obiska li polna dvorana poslušalcev in to-Poleg predsednika društva sta nju dialekta iz krajev, od koder ta, se nekaterim odpro majhna naše rojake, solisti tega zbora slovenskega slikarja v Beuenos pel sprejem. Verjemite mi, vsaj to najbolj zaslužna g. Janez Ovsec jih je pot zanesla v Argentino okna – za Slovence v Argentini, pa so se predstavili v svoji naj-Aires g. Marjana Gruma, pre-si tudi zaslužijo. in g. Bogdan Magister. in veliki skrbi, da jezik ohrani-je to nova domovina. Ljubezen, boljši luči in zapustili sled, ki še hodili čudovito četrt La Bocca Dragica Krašovec Ni potrebno razlagati, da je jo tudi njihovi nasledniki. Tako vztrajnost in ponos so bile pot dolgo ne bo izbrisana. Ne vem v Beuenos Airesu, v glavnem obisk petdeset članske slovenske smo bili priča tretji generaciji do rešitve, njihova velika med-koliko ljudi si je zapomnilo ka-mestu obiskali vse pomemb­odprave v Latinsko Ameriko ve-tamkaj živečih Slovencev, k i v sebojna povezanost v skupnosti lik zalogaj tudi za profesionalne slovenskih šolah nadaljujejo s pa zagotovilo, da se slovenstvo ekipe, a so ga organizatorji sre-poukom za otroke ob sobotah in ohrani tudi v prihodnje.« čanja uspešno opravili v veliko se ob nedeljah srečujejo pri maši, K temu ni kaj dodati. Koncerte zadovoljst vo vseh udeležencev. druženje pa nadaljujejo po maši je obogatil s svojim petjem trio Zbor je na tujem izvedel pet ob skupnih zajtrkih. Jesenovec Jože, Erbežnik Emili­samostojnih koncertov in dva-Skromni so v svojih potre-ja in Stepic Lilijana. Z ljudskimi krat sodeloval s petjem pri bo-bah, lačni želja po spoznavanju pesmimi posameznih slovenskih goslužju v slovenskem jeziku v domovine svojih dedov in babic, pokrajin so privabili solze v oči cerkvah. Vsak koncert je obsegal tet in stricev, bližnjih in daljnih marsikaterega poslušalca in obu­dva dela, katerega vsak del je se-sorodnikov, njihovih krajev, obi-dili spomine na pesmi, ki so jih stavljalo osem pesmi. čajev in jezika. prepevali kot prvi Slovenci čez Pevsko društvo Logatec je k Skrb, da se jezik ohrani, slo-lužo njihovi očetje in matere. sodelovanju na tujem pritegnil venska govorica pa ne pozabi, Po končanem koncertu je bilo poleg pevcev iz Vrhnike in Lo-ostaja ne le v družini, zanjo ve-druženje in srečanje z našimi ro­gatca tudi pevce iz drugih krajev, stno skrbe vsi, ki so odgovorni za jaki. Stkale so se vezi, ki smo jih ki so s svojimi glasovi pripomogli šolo in cerkev. Res vredno zgleda odnesli s seboj in verjamem, da k dobri izvedbi programa. Zbo-in posnemanja. se mnoge ne bodo več pretrga­rovodja Lovro Grom je program Naš obisk jih je povezal prav le. Rojaki so zgledno poskrbeli oblikoval skrbno. Vanj je vključil za to priliko. Omogočili so nam za dobro počutje in pogostitev. slovenske ljudske pesmi, pesmi, obiskati njihove kulturne do-Neizmerno hvaležni smo jim za katerih besedila so spisali veliki move, k i so vsi po vrsti dovolj tople sprejeme. slovenski domoljubi od Simona prostorni za njihovo dejavnost, Mnogi med pevci so se po Gregorčiča do Ivana Cankarja zgledno urejeni in financirani mnogih letih spet srečali s svo- Vabilo Klub Orfej, Sinja gorica 87, Vrhnika 9. 12. 2016 od 18.00 do 20.00 Vabljeni na izkustveno delavnico IZRAŽANJA SKOZI PODOBE Vodita: Petra Štrukelj in Katja Dolenec – vizualni komunikatorki in certificirani ekspresivni pedagoginji. Spoznali boste, kako si preko vizualnih podob na fotografijah lahko pomagamo priti bliže k sebi, se povezujemo z drugi­ mi ter ozavestimo svoja čustva, želje, stiske ali strasti. S pomočjo Fotooraklja boste izkusili, kako obuditi simbolni svet in kreativnega otroka znotraj sebe. Ustvarili si boste svoj osebni kolaž za leto 2017 in spoznali, kako ga lahko aktivirate in se še bolj povežete s svojo kreativnostjo. Vljudno vabljeni! Zbiranje starih fotografij V Muzejskem društvu Vrhnika intenzivno nadaljujemo z raziskovanjem našega kraja in okolice v obliki publikacij v zborniku Vrhniški razgledi. posamezn ikov, ki opravljajo raziskovalne naloge ali pri nas i ščejo i n formacije o s voji h prednikih in domačija h. Ker lovanju vse občane. Zbiramo najrazličnejše fotograf ijeVrhnike in okoliških krajev:stavb, spomenikov, predmetov, S pripravo razstav, postavl­ drugimi društvi in republiškimi žel i mo dopol n it i d r u št ven i dogod kov, pr i red itev, š ol sk i h janjem obeležij, sodelovanjem z institucijami, pa tudi s pomočjo fotografski arhiv, vabimo k sode­ fotografij, fotogra fij skupin in posameznih oseb. Prosimo, da fotografije opremite s čim več znanimi podatki, kot so datum in kraj nastanka, opis dogodka, popis fotogra firani h oseb ter navedbo fotografa. Če fotografije ne želite izročiti v originalu, jo bomo preslikali in vam original vrnili. Imena da­ rovalcev hranimo v arhivu. Fot o g r a f i j e z bi r a m o v društvenem prostoru na Tržaški c. 23 (nekdanji Rokodelski dom) na Vrhniki. Oglasite se lahko ob ponedeljkih od 10. do 12. ure, po dogovoru preko elektronske pošte tudi ob drugih terminih (md.vrhnika@gmail.com). Za sodelovanje se najlepše za­ hvaljujemo! Muzejsko društvo Vrhnika Prva javna glasbena šola je s po-muzej odprl razstavo o javnem strim programom, ki je vseboval so na koncertu dokazali visok ukom začela 8. novembra 1816 glasbenem šolst vu z naslovom tudi pomembna dela slovenskih nivo znanja in ust varja lnosti, in je delovala v okviru vzorčne Dostopno in plemenito (razsta-avtorjev, se je tako predstavila ki ga slovenski glasbeni sistem glavne šole (normalke) v Ljublja-va bo na ogled do konca marca celotna vertikala glasbenega šol-ohranja in nadgrajuje skozi leta ni. Namen javnega glasbenega 2017), stva. Učenci, dijaki in študenti svojega obstoja. pouka je bil razširiti glasbeno – 13. 11. je v Gallusovi dvora­znanje med učenci obstoječih ni Cankarjevega doma zazvenel šol in dvigniti raven znanja med Slavnostni koncert ob 200-letni­učitelji. Bistvo javnega glasbe-ci javnega glasbenega šolstva na nega pouka pa je bilo, da je bil Slovenskem, brezplačen in ta ko dostopen – 16.11. pa je na Akademiji za t udi revnim učencem. Zveza glasbo v Ljubljani potekal med­slovenskih glasbenih šol je 200. narodni simpozij. obletnico ustanovitve javne glas-Na slavnostnem koncertu je bene šole in ohranitev sistema predsednik Republike Slovenije javnega glasbenega šolst va do Borut Pahor Zvezi slovenskih današnjih dni obeležila z več glasbenih šol slavnostno vročil pomembnimi dogodki pod ča-odlikovanje Republike Slovenije stnim pokroviteljstvom predse-srebrni red za zasluge za izjemne dnika RS, Borisa Pahorja. Že v zasluge pri utrjevanju glasbene­juniju je po vseh glasbenih šolah ga znanja in razvoju slovenske v Sloveniji točno ob 15. uri za-glasbene kulture ob 200-letnici zvenela himna in skladba Moja delovanja slovenskega javnega dežela, dan pred tem pa so se glasbenega šolst va. Koncert so različne zasedbe glasbenih šol sicer izvedli trije simfonični or­predstavile na Kongresnem trgu kestri pod vodstvom dirigenta v Ljubljani. Letošnjega novem-Simona Krečiča: orkester učen­bra je bila glavnina dogodkov cev iz slovenskih glasbenih šol, ob 200-letnici: kjer je sodelovala tudi učenka – 9. 11. je bila na TVS2 glas-GŠ Vrhnika Ema Brlan, orke­ beno-dokumentarna oddaja Za ster konservatorijev za glasbo in g lasbo živimo, srednjih glasbenih šol ter orke­ – 10. 11. je Slovensk i šolski ster Akademije za glasbo. S pe- Pa imamo Linhartovega Matička tudi v Bevkah! Že kar nekaj časa pozorno spremljam predstave amaterskega gledališča Janeza Jalna iz Notranjih Goric, ki ima za seboj že več kot 60-letno dokaj uspešno tradicijo. Vsakoletni premieri v domači dvorani sledijo predstave širom Slovenije. Njihova zabavna tematika razveseljuje širši krog občinstva. Med ljubiteljskimi igralci že vrsto let uspešno nastopa tudi Klavdija Japelj. Lani sem med uprizoritvijo igre na odru opazil pri Klavdiji nek poseben žar, ki je svojstven,  samo njen. Očitna je bila barvitost izražanja in posebna govorica telesa. Vsega ni mogoče opisati, preprosto je treba videti. Letos, pa  kar na enkrat, kot strela iz jasnega: “Klavdija Japelj je prejela matička,” najvišje priznanje, ki ga lahko prejme ljubiteljski gledališki igralec. Nagrada ji je bila podeljena na 55. Linhartovem srečanju v Postojni, na festivalu gledaliških skupin Slovenije in zamejstva, ki je potekalo od 29. 9. do 1. 10. 2016 in ga pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejša  prireditev v organiza­ciji JSKD. Na omenjeno srečanje se lahko prijavijo vseslovenske ljubiteljske skupine in predstavlja izbor najboljših predstav slo­venskega ljubiteljskega gledališča. V letošnji sezoni se je za nastop na festivalu potegovalo kar 125 predstav. Stroga ocenjevalna žirija se je odločila podeliti matička Klavdiji Japelj za izjemno vlogo Zinke v predstavi Goli pianist JJ KD Janez Jalen iz Notranjih Goric z utemeljitvijo, da Klavdija na izviren na­čin ustvarja dve osebi v eni in eno v dveh in v vlogi na polnokrven način prevzame DNK dramskega lika ter da vloge ne igra, ampak v njej preprosto je – neizprosno, zabavno in v vsakem  trenutku.  Klavdija se bo z igralsko skupino kot Zinka ponovno predsta­vila na gostovanjih širom Slovenije. Kraj in čas predstav si lahko ogledate na spletni strani Kulturnega društva Janez Jalen, sledila pa bo tudi zaključna predstava na domačem odru. Ne zamudite izjemne priložnost ter si zagotovite mesto na predstavi in videli boste, kako ji omenjena vloga pristoji. Bojan Sarabon NAS CASOPIS 443/28.11. 2016 C M Y K 69 69 Jubilej Orkestra Simfonika Vrhnika, 22. oktober - Orkester Simfonika je ob svoji 25-obletnici uspešnega delovanja v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki izvedel jubilejni koncert »Klasično in drugačno«. je orkester prejel občinsko pri­znanje Srebrno plaketo Ivana Cankarja in s tem dokazal, da je v središču kulturno-g lasbe­nega dogajanja na Vrhniki. Saj so že junija skupaj z zborom Mavrica sooblikovali otvoritev A rgonav tskih dnevov. V letu 2014 so sodelovali na prireditvi ob svetovnem dnevu voda v Bi­stri. Skupaj z zborom Mavrica pa praznova li njihovih 20 let delovanja. Na občinskem pra­zniku občine Log-Dragomer so izvedli koncert z Žigom Lakner­jem. Leta 2015 so prvič gostovali v Železnikih, kjer so ob dnevu državnosti s solistoma Janezom in Majo Triler izvedli koncert na prostem. V septembru 2015 pa so skupaj s štirimi lokalnimi zbori slavnostno odprli preno­vljen Cankarjev dom na Vrhniki. V letošnjem letu pa so skupaj s kantav torjem Filipom Kranjcem izvedli zelo obiskan koncert in dokazali svojo kvaliteto ter raz­sežnost svojega delovanja. Zato ob tem jubileju samo hvala in še na dolge dejavnosti v kulturnem življenju na Vrhniki. Simon Seljak December v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Spoštovane obiskovalce obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, tako kot prejšnja leta, zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogrevanih prostorov od 4. 12. 2016 do 28. 2. 2017. Skupine se za obisk naročite preko telefona 01 750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si. V tem času vas vabimo na ogled naših zbirk Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Fotografski natečaj Moj Elan V sodelovanju z družbo Elan smo pripravili fotografski natečaj. Do 1. 12. 2016 zbiramo foto­grafije s hudomušnimi naslovi, na katerih je vidno Elanovo športno orodje/oprema. Pošljite fotografijo na info@tms.si in sodelujte v žrebanju za: Elan smuči Amphibio 16Ti2, jopico Elan in sezonsko izkaznico Prijatelj TMS. Več: www.tms.si/index.php?e_id=577 Občasne razstave: Občasna razstava: Supersvetloba Na občasni razstavi so prikazani začetki in razvoj laserske tehnologije v Sloveniji, številni izdelki in področja njihove uporabe. Izvedeli boste,  kako laser deluje, in spoznali njegove najpomembnejše lastnosti. Na ogled do 3. 12. 2017. Z ELANOM DO ZVEZD. Elan in njegovi predhodniki Na razstavi sta predstavljeni bogata zgodovina tovarne Elan in njena izredna raznolika proizvodna dejavnost. Na ogled do 17. 9. 2017. SKORAJ VSE O ZVOKU Razstavo o zvoku spremljajo eksperimenti, glasbila, »gluha soba« in poseben del za najmlajše. Na ogled do 3. 12. 2017. Ana in Teddy: Medved v Sloveniji Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2016. Spored prireditev: sobota, 3. 12., od 9.00 do 17.00: Ta veseli dan kulture 10.00–12.00: delavnice za otroke na temo razstave Z Elanom do zvezd 11.00: voden ogled občasne razstave Z Elanom do zvezd z avtorjem Vladimirjem Vilmanom 12.00: žrebanje nagrajencev fotografskega natečaja Moj Elan 15.00: voden ogled občasne razstave Supersvetloba z avtorjem Orestom Jarhom 16.00: voden ogled občasne razstave Skoraj vse o zvoku z avtorjem Orestom Jarhom 16.00: na potep po zvokovnih postajah, voden ogled za otroke. Za posameznike in družine prost vstop in brezplačen program. Muzejska blagajna bo odprta od 9.00 do 17.00, razstavni prostori pa še uro po zaprtju blagajne. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odpr to: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, 25. 12., 26. 12., 1. 1.: zapr to V času Miklavževega sejma (3. 12. in 4 .12.) boste muzej lahko obiskali le vodeno, vsako polno uro med 10.00 in 18.00. Zadnje vodenje bo ob 17.00. Oba dneva bo vstop v muzej prost, v nedeljo bo treba plačati vstopnino za Miklavžev sejem. Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) sobota, 3. 12., od 9.00 do 17.00: Ta veseli dan kulture: voden ogled za družine vsako polno uro, zadnje vodenje ob 17.00. Muzej bo odpr t od 10.00 do 18.00. Za posameznike in družine prost vstop in vodstvo od torka, 27. 12., do petka, 30. 12., od 10.00 do 13.00: Počitniške delavnice za otroke: izdelovanje voščilnic, poštnih rogov in štampiljk. Prijave niso potrebne. V letošnjem letu so v mesecu marcu prejeli eno največjih pri­znanj za svoje 25-letno delova­nje. Ministrstvo za kulturo RS je Orkestru Simfonika podelil status društva v javnem intere­su na področju kulture. Tako so člani orkestra s svojimi števil­nimi koncerti in tudi številnimi posluša lci, dobili potrditev za kakovost in za velik prispevek k kulturnemu življenju na Vrhniki in v Sloveniji. Cankarjeva dvorana na Vrhni­ki je bila zopet polna poslušalcev in ljubiteljev društ va Orkestra Simfonika. Tudi orkester je v popolnosti zasedel oder, saj je nastopilo preko 50 sedanjih in bivših glasbenikov, pod taktir­ko neumornega dirigenta Marka Fabianija. Poslušalcem pa so se predstavili kot solisti kar člani orkestra: Tadeja Žele - violon­čelo, Oto Gvardjančič - klavir, Andrej Jesenovec - vokal, vio­linistki Andreja Vita Mulej in Petra Herič ter trobentači Peter Grdadolnik, Marko Rus in Jurij Cankar. Moderatorka koncerta je bila Petra Grom. Edini gost je bil glasbenik in komik Tilen Ar­tač. Kot solist je nastopil z violon­čelom in iz znane oddaje »Znan obraz ima svoj glas« predstavil nekaj zanimivih likov. Dvorano pa je navdušil predvsem z likom Svetlane Makarovič. Na koncertu so ob tem viso­kem jubileju podelili tudi Gallu­sova priznanja, katere so prejeli: - bronasto: Sanja Gabrijelčič, Ana Kavčič, Meta Rus, TjašaTomažin in Tadeja Žele, - srebrno: Sabina Grdina, Blaž Kovač in A lenka Ošaben, - zlato: Ana Bokalič, Stane Demšar, Marija Fabiani Ču k, Henri ka Gutn i k, And rej Je­senovec, Mirko Kosi, A len ka Mulej, Miha Petkovšek in Janez Žnidaršič, - častna priznanja pa: Marko Fabiani, Gregor Jeromen, Kata­rina Oblak - Brown in Kristina Smrke. Sam koncert je bil veličasten in k va liteten. Skoraj pri vsak i glasbeni točki so se predstavili solisti orkestra in dokazali kva­liteto 25-letnega delovanja. V zadnjih petih letih je orkester odigral 22 novoletnih koncer­tov, od tega 10 na Vrhniki, 10 v Ljubljani in 2 v Borovnici. Kot gostje pa so nastopili številni znani slovenski glasbeniki: tro­bentač A leš Klančar, violinist Benjamin Zier vogel, harmoni­kar Mirko Jevtović, sopranistka Leonida Sabo, flavtistka Eva Arh in kontra tenorist Žiga Lakner. Naj se tako spomnimo še nekaj zanimivih koncertov v zadnjih petih letih. V letu 2013 je bil 16. Pomladni koncert z Alenko Go­dec in Matjažem Mrakom, ki je bil posvečen glasbenemu ustvar­janju Dušana Velkaverha. Na 17. pomladnem koncertu pa so se z nekaj sk ladbami znova spomnili na Dušana Velkaverha, ki se je le nekaj mesecev prej za vedno poslovil od nas. Maja leta 2013 CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za december Do 11. 12. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LE KLEKLJAJ, DEKLE, KLEKLJAJ Ob 100. obletnici rojstva čipkarice Julke Fortuna (1916–1999) Dokumentarna razstava; avla Cankarjevega doma na Vrhniki Do 11. 12. JSKD, OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LEPOTE VRHNIKE IN BARJA Razstava akvarelistov; galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK,1. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ NAROBE SVET Liffe 2016; art film; glasbeni dokumentarec o Franetu Milčinskemu – Ježku, PETEK, 2. 12., ob 17. 30 Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAGIČNE ŽIVALI 3D Domišljijska pustolovščina, Velika Britanija, ZDA PETEK, 2. 12. 2016, ob 20.uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR' HOSTAR Komedija, Slovenija SOBOTA, 3. 12., ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 19. LETNI KONCERT (OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 4. 12., ob 15. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA OTOKA 3D Animirana komedija, sinhro, ZDA, 6+ NEDEL JA, 4. 12., ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POJDI Z MANO Liffe 2016: art film; mladinski triler, Slovenija NEDEL JA, 4. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČNO ŽIVLJENJE Liffe 2016: art film, drama, Slovenija PONEDEL JEK, 5. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO Liffe 2016: art film, komična romantična drama, Irska, Nizozemska, Francija, ZDA ČETRTEK, 8. 12., ob 18 uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SREČANJE NARODNIH NOŠ TER LJUDSKIH PEVCE IN GODCEV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 9. 12., ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ Animirana glasbena komedija, sinhro, ZDA, 6+ PETEK, 9. 12., ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVEZNIKA Romantična drama, ZDA SOBOTA, 10. 12., ob 19. uri. Vstop prost. MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT Gostje: Ženski pevski zbor NONET VITRA iz Ribnice Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 11. 12., ob 18. uri. Vstopnina: 8 €; dijaki, študentje: 6 €. BIG BAND VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDEL JEK, 12. 12., ob 19.30. Vstopnina: 15 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Gledališče Koper Gašper Tič: TRIO, komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 13. 12., ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZALOŽBA UNSU ZIMSKA PRAVLJICA Razstava slikarjev, ki slikajo z usti in nogami Med 10. in 13. uro vas vljudno vabimo na ogled slikarske delavnice. TOREK, 13. 12., ob 20. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČNO ŽIVLJENJE Liffe 2016: art film; drama, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 14. 12., ob 18.30. Vstop prost. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOG-DRAGOMER FROGSMAS 2016 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 15. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 16 € ZAVOD MEDNARODNA AKADEMIJA GIUSEPPE TARTINI, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PESMI MOJIH KRAJEV Manca Izmajlova (vokal) in Benjamin Izmajlov (violina) in slovenski Trio: Tomaž Cilenšek (harmonika), Srečo Langus (bas), Uroš Primožič (kitara) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 16. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 12., ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA in IZVEN Jani Jošovc: ČAROBNI DECEMBER Čarovniška predstava s prav posebnim gostom – Dedkom Mrazom! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 12., ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ Animirana glasbena komedija, sinhro; ZDA, 6+ SOBOTA, 17. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROGUE ONE; ZGODBA VOJNE ZVEZD Akcijski domišljijski spektakel; ZDA NEDEL JA, 18. 12., ob 17. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ 3D Animirana glasbena komedija, sinhro; ZDA, 6+ NEDELJA, 18. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROGUE ONE; ZGODBA VOJNE ZVEZD 3D Akcijski domišljijski spektakel; ZDA PONEDELJEK, 19. 12., ob 19.30. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER JONAS Režija: Lado Bizovičar Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 21. 12. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČ KRATKIH FILMOV Kratki animirani filmi za otroke Art filmi; Slovenija, 6+ SREDA, 21. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČ KRATKIH FILMOV Izbrani kratki filmi 19. slovenskega filmskega festivala Art filmi; Slovenija ČETRTEK, 22. 12., ob 18. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT ORKESTROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 26. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TONI ERDMANN Liffe 2016: Art film; komična drama, Nemčija, Avstrija TOREK, 27. 12., ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA OTOKA Kino Vrhnika Vstopamo v mesec, pol n veselja ter pra zn ičnega vzdušja. Za delček tega bomo poskrbeli s pestro ponudbo tudi v Kinu Vrhnika. Ob neverjetnem obisku slovenskega filma Pr’ Hostar smo pripravili še zadnje predvajanje letos, na začetku meseca. Poleg pa ponujamo še tri slov­enske filme: film o Ježku, Moj narobe svet, nagra­jeni film Damjana Kozoleta, Nočno življenje, ter mladinski film, ki je na letošnjem Slovenskem film­skem festivalu dobil glavno nagrado občinstva in Art kino mreže Slovenije - AKMS, katere član smo tudi mi, Pojdi z mano. Slovenski ustvarjalci se bodo predstavili tudi preko Dneva kratkih filmov, kjer bomo na pobudo Slovenskega fi lmskega centra brezplačno predstavili kratke animirane filme in v drugem sklopu kratke filme, ki so bili prikazani tudi na Slovenskem filmskem festivalu. V sklopu predvajanja Z Liffa na Vrhniko vam ponujamo nekaj odmevnih filmov letošnjega Liffe festivala, in sicer mladinski triler Pojdi z mano, dramo Nočno življenje, romantično komedijo Lju­bezen in prijateljstvo, komično dramo Toni Erdman ter glasbeni dokumentarec Moj narobe svet. Med komercialnimi filmskimi poslasticami velja izpostaviti romantično dramo Zaveznika (Brad Pitt), domišljijsko pustolovščino J. K. Row-ling, Magične živali, akcijski spektakel Vojna zvezd: Rogue One ter domišljijsko pustolovščinoAssasinov nadzor z Michaelom Fassbender­jem v glavni vlogi. Poskrbeli bomo tudi za naše najmlajše z domišljijsko pustolovščino Vaiana: Is­kanje bajeslovnega otoka 3D, animirano glasbeno komedijo Zapoj in animirano uspešnico Troli. Animirana komedija, sinhro, ZDA, 6+ TOREK, 27. 12., ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POJDI Z MANO Liffe 2016: Art film; mladinski triler, Slovenija SREDA, 28. 12., ob 17. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ 3D Animirana glasbena komedija, sinhro; ZDA, 6+ SREDA, 28. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROGUE ONE; ZGODBA VOJNE ZVEZD 3D Akcijski domišljijski spektakel; ZDA ČETRTEK, 29. 12., ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI Animirana glasbena komedija, sinhro, ZDA, 6+ ČETRTEK, 29. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ASASINOV NADZOR Akcijska domišljijska pustolovščina, VB, ZDA, Francija, Hong Kong PETEK, 30. 12. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DALEČ NA SEVER Art film; animirana avantura, Francija, Danska, 8+ PETEK, 30. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ASASINOV NADZOR 3D Akcijska domišljijska pustolovščina, VB, ZDA, Francija, Hong Kong Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Uradne ure: ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic tudi preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Kot novost vam v decembru predstavljamo »bas izkušnjo«, s katero bodo zvočni učinki filmov prišli še bolj v ospredje, saj doslej naš kinematograf ni imel nizkotonskih zvočnikov. Z decembrom se bo to spremenilo, saj bomo namestili kar dva profesiona lna k inotečna n izkotonca, k i bosta poskrbela za izboljšanje gledalčeve izkušnje. V ve­liko čast si štejemo tudi sprejetje v članstvo Euro-pa Cinemas, ki združuje najboljše kinematografe na evropskem prostoru. Tako vam bomo lahko ponudili še bolj raznolik evropski art program. Za praznične dni smo vam pripravili tudiposebne bone, kino DARILNE BONE, ki jih za praznike lahko poklonite vašim bližnjim.Dobite jih v TIC Vrhnika (Tržaška c. 9). Za Kino Vrhnika, Žiga Novak C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17. uri vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Pridružite se nam in obogatite svoj vsakdanjik z branjem in posluša­njem lepe slovenske besede. Povabite tudi svoje prijatelje, družino in znance. Dogodek bo v vsakem vremenu. Individualno učenje računalni­štva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika nudimo brez­plačno individualno izobraževanje računalništva za upokojence in brezposelne. Mentor Nejc Pokec vam je na voljo vsak torek med 9. in 14. uro. Po­trebna pa je predhodna prijava na ucimose@drugi­-korak.si ali po telefonu 031/400-936 vsak delavnik med 10. in 12. uro. Vljudno vabljeni. Tečaj kitajske kulture in kitaj­skega jezika Imate tudi vi vse pogosteje občutek, da vsi okoli vas govorijo kitajsko? Sedaj imate prvič na Vrh­niki možnost, da tudi vi spregovorite v jeziku, ki ga govori največ ljudi na svetu. Vabljeni na tečaj kitajskega jezika in kulture, ki poteka vsak torek ob 17.00 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Prijave in več informacij: katarina.birtic@hotmail.com ali po telefonu 041 955 708. Cena: 20 eur/mesec. Tečaj bo vodila Katarina Birtič, univ. dipl. sinologinja in so­ciologinja kulture, https://biinkaa.wordpress.com. Plesi za dušo Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi po­notranjeni. Pleše se v krogu. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Za ples ne potrebujemo partnerja. Koraki so enostavni. Čudovita glasba. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in počutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in z bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec, ki ima že več kot 20-letne izkušnje z vodenjem tovrstnih plesov. Srčno vabljeni vsak četrtek od 9.15 do 10.45 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrh­nika. Cena 20 eur/mesec. Inf. in prijave na tel.: 01 750 9441, GSM: 031 682 230 Darja Bažec. Društvo Kneipp: pilates Vabljeni na vadbo za duha in telo, ki je zelo učinkovita in omogoča oblikovanje in sproščanje telesa. Vadbo bomo organizirali v sodelovanju z društvom Kneipp Vrhnika in Bredo Štupica. Več informacij in prijave: 040 559 991, Breda Štupica. Mehiška kolesarska avantura »Zadnji oktobrski dan leta 2011 sem poletel v drugo največje mesto na svetu, Ciudad de Mexico, tam obiskal prijatelja in začel kolesarsko pot po Mehiki. Kolesaril sem v Acapulco, kjer so mi valovi poškodovali nogo. Kljub temu sem pot nadaljeval na polotok Yucatan, kjer sem si ogledal najzname­nitejšo mehiško piramido. Predčasno, po slabem mesecu, sem pot ob številnih težavah končal v Cancunu.« Aleš Juvanc bo svoja doživetja predsta­vil v četrtek, 1. 12. 2016, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. V sodelovanju s KVŠ. Vljudno vabljeni. Ta veseli dan kulture 2016 V Prešernovem letu 2000 je Ministrstvo za kul­turo začelo s pobudo dneva odprtih vrat sloven­skih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kul­turni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decem­bru. Za Prešernov rojstni dan se na najlepši način združujeta dostopnost in želja ljudi po kulturi. Če imate doma gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, ga na ta dan lahko vrnete s širokim nasmehom, saj ne boste plačali niti zamudnine niti stroška opominov. Opozorilo: starih dolgov za že vrnjeno gradivo vam ne bomo brisali. Vljudno vabljeni v soboto, 3. 12. 2016, od 7.30 do 12.30. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhni­ka vas vabimo na tečaj priprava na porod in star­ševstvo. Potekal bo med 16.30 in 18.30, in sicer: 6., 8., 13., in 15. 12. 2016 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželene na e-naslov: solazastarse@zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje ter svetova­nje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini v decembru: sreda, 7. decembra: 8.00 – 11.00 ponedeljek, 12. decembra: 15.00 – 18.00 sreda, 21. decembra: 8.00 – 11.00 Predstavitev knjige Hipokrat je bil kuhar Ivan Soče je objavil skoraj dvesto strokovno­-poljudnih člankov v številnih medijih, gostoval je v številnih radijskih in televizijskih oddajah, je predavatelj, urednik in založnik ter avtor knjige Hipokrat je bil kuhar – poti iz medicinskih in prehranskih zablod. Vabljeni v sredo, 7. 12. 2016, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Predstavitev KS Vrhnika - Breg Vljudno vabljeni v petek, 9. 12. 2016, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrh­nika. Dogodek bodo s svojimi nastopi obogatili učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Otroke pa v tem času vabimo na pra­vljično urico z Jernejem Feferjem, ki bo na mladin­skem oddelku predstavil svojo zgodbo Ljubljanica, reka s sedmimi imeni. Razstavo, s katero se v naši knjižnici predstavlja KS Vrhnika – Breg, si lahko ogledate do konca decembra 2016. Iskanje po cobiss/opacu Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo siste­ma Cobiss/OPAC in kako so zložene knjige v naši novi knjižnici vam v novembru predstavlja bibli­otekarka Tamara Jesenovec. Vljudno vas vabimo v računalniško učilnico Kemis. Termina: četrtek, 15. 12.: 17.00 – 18.00 in sreda, 21. 12.: 9.00 – 10.00. Predavanje Depresija: prepo­znavanje, preprečevanje in zdravljenje V sodelovanju s klubom za zdravo življenje Zdravje fit vas vabimo na predavanje o depresiji. Doktor Lado Golouh je zdravnik družinske medi­cine, ki obravnava bolnika celostno in z dolžnim spoštovanjem. Prizadeva si, da bi dosegel ne le do­bro telesno zdravje svojih pacientov, temveč tudi, da bi se pacient v svojem stanju dobro počutil: da razume težavo, ki jo ima, da ve, kaj lahko ob tem sam/a naredi in lahko vpraša, kar želi. Ob tem si pacient lahko pomaga na različne načine in se o tem odprto pogovori z zdravnikom. Vljudno va­bljeni v sredo, 14. 12. 2016, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Delavnica: Praznično pecivo s Kneippom Društvo Kneipp vas vabi na sladko delavnico v predbožičnem času. Predstavili bomo nekaj novih, a okusnih receptov. Vabljeni, da prinesete tudi svojega in ga predstavite v obliki končnega izdelka. Dišalo bo v soboto, 17. 12. 2016, med 10. in 12. uro v Malavašičevem kotičku. Poklepetali bomo o božičnem času in navadah. LEPO BO IN PRIJETNO! Za Društvo Kneipp Maja Artenjak. Novosti v oktobru 2016 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENCIKL OPEDIJE,ZBORNIKI... FONT, A.: Mračne zgodbe KEARNEY, K.: Čudesa iz kock MAURYA, A.: Delaj vitko PERTOT, M.: V senci javora in lipe SITAR, I.: To je orožje! 1 FILOZOFIJA.ETIKA.OKULTIZEM.PSI­HOLOGIJA. BARTLETT, S.: Skrivnosti vesolja v 100 sim­bolih DWECK, C. S.: Moč miselnosti GRANT, A. M.: Izvirnost JARRETT, Roy Herbert.: Deluje! MARKEN, R. S.: Smo kontrolirani ali kontro­liramo OSHO, 1931-1990.: Preden zaspim OVEN, J.: Astrološka sanjska knjiga RUTAR, D.: Filozofija za današnji čas 2 VERSTVO CESTNIK, B.: Manj, boljše, tišjeFRANCISCUS, papež.: Narod, ki ga je treba zgraditiFRELIH, M.: Odmevi Afrike GRÜN, A.: Povej, stric WilliHAHN, S.: Zakaj verujem?PICANYOL.: Frančišek Asiški SEEWALD, P.: Zadnji pogovori s Petrom Se­ewaldom ZADRAVEC, J.: Moj slovenski testament 3 SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONOMIJA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGIJA. BAN, T.: Ogrlica iz domačega predala FERLUGA, I.: Izčrpana nevestaINGHAM, B.: Festival fun KARA-Murza, S. G.: Oblast manipulacije KOROŠEC, D.: Medicinsko kazensko pravo KOVAČIČ, B.: Platno v jamiMIKOLA, M.: Kazenske ustanove in za­porniki v Sloveniji 1945-1951 MIKOLIČ, V.: Govor turizma MOTOH, H.: Nacija s kitajskimi značil­nostmi PUCELJ, M.: Nivo uspešnosti integracijepriseljencev islamske veroizpovedi v zahod­ne države 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONO­MIJA.FIZIKA.KEMIJA.BIOLOGIJA. BAJD, B.: Invazivne tujerodne rastlinske inživalske vrste GIFFORD, C.: iZnanost KORANTER, S.: Zakaj merimo, tehtamo SCHWANKE, K.: Vreme SPILSBURY, L.: Kaj je evolucija? 6 MEDICINA.TEHNIKA.KMETIJSTVO. VODENJE.INDUSTRIJA.OBRT. BAN, T.: Otrok ustvarja.FRITZ, S.: Najpogumnejši letalciGRAINGER, P.: Zeliščni čaji ter druginaravni napitki in pripravki za zdravje indobro počutjeGRASBERGER, D.: Avtogeni treningKHERIATY, A.: Depresija ni greh PARI, I.: Povej mi več o hraniPLANTAN, U.: Starodavna umetnost zdravljenjaŽALAR, Z.: Obnovljivi viri energije 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO­GRAFIJA.GLASBA.ŠPORT. AMALIETTI, P.: Temelji jazzovske impro­vizacije 1 BAN, T.: Šah - mat SVETLIK, M.: Idrijska čipka. 81 JEZIKOSLOVJE VR CHRISTIE, A.: The body in the libraryHUDELJA, N.: Nemško-slovenski zgodo­vinski slovar MOREL, A.: Skupnostno tolmačenje 82 KNJIŽEVNOST CARRASCO, J.: Na prostem FLISAR, E.: Pogovori z Evaldom Flisarjem KEARNEY, R.: O zgodbah KOZIN, T.: Zgodbe o(b) zgodbah 82-1 POEZIJA. BERNARD, A.: Cvetje bolečine MERTIK, M.: Likalnik na muhte MUNIH, M.: Ogledujem se v resnici 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. AL Galidi, R.: Avtist in poštni golob BORBEIN, V.: Tod in der Oper BYBEE, C.: Nerazdružljiva do nedelje JAMES, J.: Neustavljiva ljubezen LIEBY, A.: Rešila me je solzaLONG, J. A.: Ljubimec brez primere ŠD Dren: jesenski del uspešno končan Selekcija U-15 je v 1. MNZ ligi na enajstih tekmah Razlogov je kar nekaj. Kot tre­nerja me najbolj veseli dejstvo, zbrala 16 točk. Od začetka treningov 1. avgusta da je ekipa dobra, delovna in – do zadnje prvenstvene tekme prejšnji vikend je za to starost – na trenutke zelo ekipa opravila 57 treningov, poleg prvenstvenih pa motivirana. Bili so tudi padci in odigrala še osem prijateljskih tekem, kar je skupaj 76 slabi trenutki. Fantje so trenira­aktivnosti oziroma dobrih pet aktivnosti na teden. li redno in zavzeto, kar se je na koncu pokazalo tudi na tekmah. V celotnem jesenskem delu membna kakovosten trening in Ker smo letos prvič skupaj, smo sezone je ekipa izgubila le na tudi zavedanje mladih nogome­sicer potrebovali nekaj časa, da štirih tekmah (tri prvenstvene tašev, da je za napredek potreb­se navadimo eden na drugega in in eno prijateljsko). Nadigrala jo no veliko število kakovostnih se spoznamo. V starostni kate­je le ekipa Doba, največji poraz ponovitev in koncentracije. Na goriji mojih fantov se vse vrti v so doživeli proti Radomljam, treningih bomo v prihodnje trikotniku TRENER – IGRA­ vendar pa iz tekme odnesli ve-namenili več časa prav koncen-LEC – STARŠI. Da zadeva de­ liko pozitivnega. Po tej tekmi so traciji, saj trener meni, da še ni luje tako, kot je to v naši selekci­ namreč občutno izboljšali igro na želenem nivoju. V zimskem ji, nosi pomembno vlogo zadnji ob prekinitvah. Ekipa je jesen-obdobju ekipa ne bo počivala. člen v tej trojki: STARŠI. Hvala ski del končala z nizom zmag, V soboto, 19. novembra, jo čaka vam za vse postorjeno, ostanite kar veseli in vliva optimizem za prijateljska tekma v Ivančni takšni kot ste in ne pozabite, da spomladanski del. Trener Uroš Gorici, kjer bodo igrali 11 : 11. poudarja, da je večina igralcev V soboto, 26. novembra, pa bo tako kot NOGOMETNO raste naredila korak naprej, fantje ekipa začela z zimsko ligo v in napreduje vaš otrok, tako se pa so postali bolj samostojni Radomljah, kjer bo nastopala spreminja tudi vaša vloga. Že­ morebitno odsotnost in berejo pomenu lepe, tekoče in kombi- priložnosti za igro in prijateljske in odgovorni tudi zunaj igri-skupaj s selekcijo U-12. Igrali lim si, da bi v tem pogledu na­ predovali tudi vi in bi – tako informacije o tekmah na spletni natorne igre. Za rezultat bo še tekme pa bo v spomladanskem šča. Treningi so dobro obiskani, bomo 9 : 9, predvidoma vsakih morebitne izostanke pa fantje 14 dni. Tudi v zimskem obdobju kot doslej – nudili čim večjo strani. Že pri tej starosti skuša-čas. delu sezone. Z novo pridobi­sporočajo že vnaprej. bomo vztrajali, da bodo fantje podporo igralcem in ekipi. Še mo fante navajati na športno tvijo, igriščem z umetno travo, skrbeli za svojo higieno in se po enkrat, velika in iskrena hvala. življenje in osebno higieno, še Selekcija U-10 bo to veliko lažje. V zimskem Selekcija U-13vsakem treningu tuširali, prav večji poudarek temu pa bomo V jesenskem delu je ekipa obdobju bomo pridno trenirali S treningi so fantje U-13 za-tako bomo pozorni na primer-Selekcija U-11namenili v spomladanskem odigrala skupno sedem tekem in poizkusili čim bolj napre­čeli teden za starejšimi vrstni-na oblačila za treninge zunaj in Zelo nas veseli, da so se selek-delu sezone. V jesenskem delu v prvenstvu in eno prijateljsko dovati v nogometnem znanju ki iz U-15. Doslej so opravili preoblačenje po treningu. ciji pridružili štirje novi fantje, je ekipa odigrala deset tekem, proti Ihanu. Igra ekipe je bila iz in tudi razmišljanju med igro. petdeset dobrih treningov, kar kar pomeni, da jih je skupno na katerih je kar devetkrat zma-tekme v tekmo boljša in bolj or-se kaže predvsem v igri, kjer je Selekcija U-1216. Obisk na treningih je zado-gala. Vseeno nam je bolj kot ganizirana. Čeprav je selekcija Odigrali bomo nekaj turnirjev opazen napredek. Fantje so v Pri selekciji U-12 smo zado-voljiv, otroci pa se navajajo na rezu ltati pomemben napredek zelo številčna, so priložnost na Rad igram nogomet in kakšno »zlati dobi učenja«, ko sta po-voljni z jesenskim delom sezone. samostojnost in sami sporočajo vsakega posameznika in ekipe v tekmah dobili vsi fantje, še več prijateljsko tekmo. POZIV_SPORTNIKOM VABILO IN POZIV ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2016 Športnik Vrhnike za leto 2016 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj špor tnikom in špor tnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2016. Predloge je potrebno posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora 8. april 2016, nabito polna dvorana Antona Martina Slomška. Dve zrak na rokah soigralcev. po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: In če se že sprašujete, jesen je tukaj, kaj je spor tnazvezavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: minuti do konca najpomembnejše tekme sezone. Po prestreženi sedaj s prvo ligo, imam odgovor za vas. Prva w ww.spor tnazveza-vrhnika.si. Poleg tega je potrebno k predlogu priložiti podaji Matic Rudolf zadene s svoje polovice v prazen gol gostujoče liga je v pogonu. Videli smo že prvi poraz tudi kopije dokazil o doseženih rezultatih (listine-priznanja, časopisni članki ekipe Kixov za 3 proti 1. proti podpr vakom Litiji, pa tudi odlično ipd). Dvorana eksplodira in vse tja do Stare osmi april. igro in prvo zmago proti KMN Benedikt, pa prvi večji skalp z gostujočo zmago proti Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Vrhnike se razlega: »Prva liga, prva liga, prva Delo, organizacija in vizija, ki jim sledi liga!!!« Sirena odpiska konec in Vrhnika se vodstvo kluba, resnično pobirajo sadove. lanskim polfinalistom Dobovec pivovarna Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 veseli ob ritmih Avsenikove Golice. Jasno je: Tako si je še pred začetkom letošnje razbur-Kozel. Z odličnimi igrami v članski ekipi pa so si vpoklic v državno reprezentanco do Vrhnika, p. p. 88 ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje jeseni bomo v vročem Slomšku spremljali ljive sezone najboljši slovenski genij futsala največje mojstre futsala, kar jih premore vseh časov in zdajšnji trener članske ekipe 21 let na širšem spisku zaslužili vratar Nejc do 23. decembra 2016. Slovenija. Prva Slovenska futsal liga! Zavas Siliko Milivoje Simeunovič po dvaj-Berzelak, Aljaž Končan in Benjamin Tušar. Bil sem tam, v prvi vrsti, ponosen, kot že setih letih izjemne kariere zaželel, da bi se Čas je, da se Vrhnika zbudi. Letos zimsko dolgo ne. Ponosen na to, da sem primaknil njegova pot futsala končala ravno na Vrhni-spanje odpade, saj nima nobenih pogojev, Posebej opozarjamo predlagatelje in zainteresirane, da Komisija za svoj delček k uspešni zgodbi vrhniškega ki v izjemni organizaciji našega Bokija. Sle-kajti pred nosom se nam dogaja resnično podelitev priznanj vlog, ki bodo prispele po tem roku ne bo upoštevala. kluba, ki se je v prvih dveh sezonah izstrelil dnji še enkrat več ni razočaral. Poln spre-izjemna zgodba. Kot vse kaže, nas čaka raz­na sceno iz praktično ničle. Ponosen na to, mljevalni program z uvodnim intervjujem, burljiva jesen. Zato pridi še ti in navijaj za da borbenost in zavzeto delo igralcev, stro-nastopom skupine Cherleding frogs, kup svojo ekipo, za uspešno zgodbo in skupaj Špor tna zveza Vrhnika kovnega štaba, organizatorjev in vseh pod-presenečenj in s tekmo največjih zvezd fut-z nami ustvarjaj svoje nepozabne trenutke. Komisija za podelitev priznanj pornikov kluba prinaša rezultate in vrača z sala, ki jih premoremo. Minuto pred kon-Pismo navijača nepozabnimi trenutki. In verjamem, da se cem tekme je Mile opravil še svojo zadnjo (Ime pisca znano uredništvu.) je tako počutil vsak navijač, ki je doživel tisti menjavo in v ganljivem slovesu poletel v KK Vrhnika Sezona v polnem teku S koncem krompirjevih (ali bolje rečeno kostanjevih) in ga zaključili s šestimi zma-merili z ekipami KOŠ Koper, gami, poraza še niso okusi-Postojna, Ježica A, Nova Gorica počitnic se je letošnja klubska sezona začela že za li! Premagali so ekipe: Nova mladi, AKK Branik, Ljubljana A skoraj vse selekcije. Gorica mladi, Mesarija Prunk in Janče Energetika. Šola košarke: Najmlajši, ki šele U-13: Mlajši pionirji, ki nasto-Sežana in Cerknica. Drugi del Člani: Letos nastopajo v 3. spoznavajo košarkarsko igro, se pajo v 1. SKL, so do pisanja tega nadaljujejo v 1. SKL in doslej že SKL pod imenom ROSA Vrh­bodo v začetku decembra po-besedila odigrali dva turnirja. premagali ekipo Kopra. Tu tek-nika. Kot novinci doživljajo dali na »prvo gostovanje« v svo-Enkrat jim je uspelo premaga-mujejo še Tolmin, Koš Koper B, lepe in malo manj lepe trenut­ji igralski karieri. Odzvali smo ti ekipo Logatca, tri tekme pa Union Olimpija beli in Plama ke. Zaenkrat so zabeležili dve se povabilu na dvajseti Sončk-so izgubili (Slovan rdeči 2-krat Pur – Ilirska Bistrica. Še enkrat zmagi in tri poraze. Verjetno ov dan, ki je vsako leto v Novi in Stražišče Kranj). Prireditve več se je pokazalo, da ta selekci-bi lahko iztržili kakšno zmago Gorici. Čeprav gre bolj kot ne v Novi Gorici se bodo udele-ja veliko obeta in lahko doseže več, a po besedah trenerja Vidi­za izlet, ki ga mladim nadobu-žili predvsem tisti igralci, ki odlične rezultate, a le, če igra ca plačujejo davek mladosti in dnežem poklanja klub, se bodo na rednih tekmah ne dobijo v popolni postavi in ob redni tako posledično neizkušenosti. »bodoče zvezde NBA« pomeri-pravih priložnosti za dokazo-udeležbi na treningih. Uvrščeni so v skupino Center le z vrstniki iz vse Slovenije. Do-vanje. Kmalu se bo ta selekcija U-19: Mladinci so tekmova-skupaj z ekipami: Medvode, godek je odlično organiziran in predstavila v novi tekmovalni nje začeli v 1. SKL in se v prvem Koper, Tolmin, Ajdovščina, Po­gotovo jim bo ostal dolgo v spo-opremi. delu pomerili s težkimi naspro-stojna, Pivka Perutninarstvo in minu. Iz zanesljivih virov smo U-15: Starejši pionirji nasto-tniki. Poleg lanskih državnih Nova Gorica mladi. Trenutno tudi izvedeli, da njihov trud na pajo v 1. SKL in so se v prvem prvakov Krke so se srečali še so v sredini lestvice. Cilj za prvo treningih vestno opazuje eden delu tekmovanja srečali z moč-z ekipama Ljubljana A in ECE sezono je, da tam tudi ostanejo. od treh dobrih mož, ki nas obi-nimi ekipami ter posledično za-Triglav. Zabeležili so šest pre-Kar zadeva pokalno tekmova­ščejo decembra. Menda najbolj beležili eno zmago (Parklji A) in pričljivih porazov, kar samo po nje, niso začeli najbolje. V prvi pridnim obljublja celo darila! pet porazov (Union Olimpija in sebi (zavoljo dobrih ekip) niti tekmi so doma izgubili proti U-11: Dečki bodo s tekmova-Janče Energetika 2-krat ter Par-ni najhuje. Bolj bodejo v oči: Jančam, o nadaljevanju pa več v njem začeli decembra, že sedaj klji A). V nadaljevanju so dobili pristop k tekmi, nivo vložene naslednjem pisanju. pa pridno trenirajo. Nekaj ta-lažje tekmece in do tega pisanja energije in volja do borbe. Oba To bi bil kratek prerez trenu­lenta so prikazali že na tekmi tudi premagali ekipo Nazarje tekmeca (razen Krke) sta se tnega dogajanja v KK Vrhnika, članov, ko so se med polčasom Input. Ta selekcija se je letos kot zdela premagljiva in zato tudi Vi pa ste lepo vabljeni, da nas pomerili med seboj in vrhni-prva predstavila v novi športni grenak priokus po končanem obiščete in z navijanjem pri­škemu občinstvu pokazali svo-opremi, ki jo je zagotovilo pod-pr vem delu. Kot delno opravi-pomorete k še večjemu uspehu jo igralsko nadarjenost. Njihova jetje LGB. čilo lahko navedemo poškodbo naših fantov! udeležba na omenjenem dogod-U-17: Kadeti so letošnjo se-Maja Koncilje, ki je pomemben ku bo zadnji preizkus pred za-zono začeli nadvse uspešno. igralec te ekipe. V nadaljevanju Andrej Smrekarčetkom tekmovanj. Tekmovanje so začeli v 2. SKL se bodo v okviru 1. B SKL po-KK Vrhnika Manualna terapija Manualna terapija je zdravilska metoda, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Deluje na živčno­mišično-skeletni sistem z namenom odpraviti njegovo zmanjšano funkcijo in na bolečine ter Pilates: dihanje Joseph Pilates je rekel: »Dihanje je prva zgodba življenja. Celoten človeški obstoj temelji na tem. Na milijone ljudi po svetu nikoli ni osvojilo umetnosti pravilnega dihanja.« Zato je v svojo tehniko vključil princip kontrole dihanja. Po­membnost globokega in polnega vdiha dokazano učinkovito znižuje krvni pritisk in zmanjšuje vpliv stresa, ter zagotavlja ve­čje zdravstvene izboljšave. Torakalni (prsni) in lateralni (stranski) dihalni sistem, ki vključuje tudi diafragmalno dihanje, je sestavni del pilates tehnike, kar seveda zahteva kontrolo in koncentracijo. Dihanje je enakomerno, brez zadrževanja diha in koordinirano z gibanjem omogoča maksimalno učinkovitost, ter ohranja tekoč pretok krvi. Pravilno dihanje tudi omogoča, da se vadeči lažje osre­dotočijo na potek vaje, stabilnost med samo vajo in se zavarujejo pred nepotrebnimi mišičnimi napetostmi. Na začetku marsikdo pilates dihanje vidi kot izziv, vendar so po­zitivni učinki vidni že kmalu po začetku izvajanja te tehnike. Ker je Pilates dihanje opisal kot prvo in zadnje dejanje našega življenja, zato smo od njega odvisni. Zato se je pomembno naučiti umetnosti pravilnega dihanja. Lahko se nam pridružite in »zadihate« skupaj z nami. Starejše vabimo na posebno vrsto vadbe, ki je prilagojena sta­rejšim, termini so ob torkih in četrtkih dopoldne. To je pilates za seniorje, vadba za zdravo in varno starost, ki vsebuje elemente pilates vadbe, raztezanja ter sproščanja. Vsem, ki želijo povečati gibljivost in moč, izboljšati ravnotežje in koordinacijo, ter umiriti telo in duha. Pilates z nami Pilates vadba v skupini poteka 60 minut in je sestavljena iz osnovnih, ogrevalnih vaj, pilates vaj in sproščanja. Osnovne vaje so lažje vaje, s katerimi ogrejemo telo in ga pripravimo za kasnejše delo in težje vaje, se nadihamo in sprostimo. Osrednji del vadbe predstavljajo stopnjo zahtevnejše pilates vaje. Pri vsaki vaji mora­mo upoštevati vse pilates principe. Še posebej se osredotočimo na osrediščanje telesa in na dihanje. Na koncu nekaj minut namenimo še sproščanju in umirjanju telesa. Pomembno je, da se zavedamo, da samo pravilna in redna vadba pripelje do željenih rezultatov. Priporočljivo je, da poleg pilates vad­be v svoj nabor telesnih aktivnosti vključimo tudi aerobno vadbo, še posebej, če želimo ohraniti ali povečati vzdržljivost ali izgubiti odvečno telesno maščobo. Za konec se spomnimo še univerzalnih pogojev uspeha: vztraj­nost, kontinuiranost in zmernost. Kadar človek pretirava, običajno doseže ravno nasprotno od željenega. Zato prisluhnite svojemu te­lesu, saj vadba deluje globoko in sproščujoče, tako lahko sprostite energijske centre v telesu. In ne pozabite: Pilates je primeren za vse, stare in mlade, telesno aktivne in tiste, ki bi to radi postali, moške in ženske. Za prijavo in informacije predhodno pokličite. Pridite in se sami prepričajte ! Kontakt: Pilates za seniorje, Ana Podlipnik Tel: 040 126 826 Torek in četrtek 8.30 – 9.30., fitnes centru B.J. Fit na Vrhniki. Kontakt: Pilates za vse, Breda Štupica Tel: 040 559 991 Torek in četrtek, 19.00 – 20.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarje­ve knjižnice na Vrhniki poškodbe. Vk ljučuje pregled, postavlja­nje diagnoze s prognozo, izva­janje terapije in svetovanje. Te­rapev tovo delo je osredotočeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je varna in na­ravna, zanjo je značilen skrben pristop k potrebam posame­znega bolnika v vseh življenj­skih fazah. Manualna terapija obravnava telo celostno in holi­stično; ne zanima je zgolj bolni del telesa. Z nežnimi manipu­lativnimi tehnikami odpravlja neravnovesja, kar omogoča vnovično vzpostavitev harmo­nije v bolnikovem telesu. Ma­nualna terapija je učinkovita pri različnih zdravstvenih težavah: • težave s hrbtenico, • težave s sklepi, • težave z ramo, • težave z gibljivostjo, • težave z glavo in vratom, • išias, vnetje živcev, • športne poškodbe, • revma, • motnje prebavnega trakta, • migrena, glavobol, • nespečnost, NAS CASOPIS 443/28.11.2016 C M Y K 75 75 Dogodki v veselem decembru Smučarsko društvo Vrhnika s polno paro SD Vrhnika za vas organizi­ belih strminah. Že januarja pripravlja teren za zimo. Pri vsem tem nam je pomagala tudi Nova ljubljanska banka. Njihova donacijska sredstva bomo porabili za nakup smučarske opreme in učinkovitejše treninge. V imenu društva se še enkrat zahvaljujemo za ral smučarski sejem rabljene opreme na Sodnijskem trgu. Opremo boste lahko oddali, člani društva pa jo bodo pro­dajali za vas. Dobrodošli ste, da “vržete uč” in si po ugodni pa bomo organizirali tečaj za pridobitev naziva učitelj smu­čanja in tako boste postali 'no­vopečeni ' učitelj smučanja. Letos bomo z velikim pou­darkom izvajali poleg tekmo­ odobreno donacijo. ceni privoščite novo rabljeno valnega programa tudi alpsko Leto je okoli in lanska opre­ma je marsikomu že premajh­ na ali pa se je je zgolj naveličal. Prvi vikend v decembru bo opremo. Preglejte podstrešja in kleti, mi vas čakamo! Za vse, ki že komaj čakate prvo šolo smučanja; primerna je za vse otroke, ki želijo prvič stopiti na sneg, pa vse do ti­ smuko, pa bomo tretji vikend stih, ki že delajo zavoje in jih decembra organizirali smu-želijo izpopolniti. Včlanitev v čanje v Katschbergu, kjer bo SD Vrhnika vam prinaša tudi vsak navdušenec našel progo ugodnost ob nakupu modre zase! Tisti z željo po malo do-kartice, prav tako pa si tudi mi datnega znanja, se lahko dogo-želimo, da bi nas bilo čim več. vorite za uro pravilnih zavojev. Vse informacije, novosti in To bo potekalo pod nadzorom dogajanje v društvu lahko učiteljev smučanja, s katerimi spremljate na strani Face-se lahko pohvali naše dru-booka Smučarskega društva štvo. Vsi učitelji smučanja in Vrhnika ali pa na naši spletni tisti, ki bi želeli to postati: tudi strani (sd-vrhnika.si). Lahko za vas imamo program. De-pokličete tudi po telefonu cembra bo na Krvavcu tečaj predsednika društva Aljaža za pridobitev licence, s katero Kužnika (031 436 608). boste lahko uradno učili na Šššc izza ovinka, drugi del V oktobru smo na kratko opisali začetke razvoja obdelala Pa-Začetno učenje smučanja na »karving« »ovinke« veliko hitreje in zato morda med njih je zagotovo velika hitrost, ki vel Škofic in smučeh ne terja toliko potrpežljivosti tudi manj obvladano kot včasih. Rav-jo omogočajo nove smuči. Kaj pa poleg nam tako ljube zimske opreme – smuči. Jure Franko. in vztrajnosti kot učenje na klasičnih. no to veliko smučarskih strokovnja-tega še povečuje tveganje za nesrečo, Zdaj smo pripravljeni, da spoznamo Leta 1995 si Pavel Škofic je nekoč izrazil svoje mne-kov prepričuje, da je (pre)veliko nesreč bomo spoznali ob začetku adventne­še ključno spremembo v obliki smuči, je zaradi uspešnosti podjetje prislužilo nje, v katerem trdi, da nov model »ni posledica novih, po njihovem mnenju ga koledarja, ko bomo res že nestrpno ki jo na slovenskem prostoru zelo po-ameriško nagrado za smučko leta. prinesel revolucije, temveč je samo nevarnih smuči. čakali na prve obetavne snežinke, da drobno opisuje poznavalec alpskega Znano je, da vse v naravi stremi nov korak v evoluciji smučanja«. Kljub Na smučišču je dejavnikov, ki lahko pobelijo snežne strmine. smučanja Aleš Guček, »Smuček«. k ravnotežju. Vsaka stvar ima svoje temu pa smučarji švigajo in izpeljujejo povzročijo nesrečo, veliko. Eden iz-Lea Grom Klasično obliko smuči so ob koncu prednosti in slabosti. V zadnjih pet­ 20. stoletja izpodrinile sodobne oblike najstih letih je nov model preplavil ce­s poudarjenim stranskim lokom ali lotni smučarski svet, klasičnih smuči »karving« smuči, ki omogočajo tehni-zato skorajda ni več mogoče kupiti. Na ko zareznega zavijanja po robnikih. V področju razvoja smučarske opreme Velik uspeh akrobatov v Srbiji Sloveniji sta omenjen nov model v slo-je napisano veliko literature, ki nov venskem podjetju Elan računalniško model hvali in drugačne, ki jo graja. Odprto prvenstvo Sokola Srbije v skokih z kaj kilometrov vožnje južno cicibani skupinsko osvojili iz centra Beograda. V kon-drugo mesto. Za lep športni male prožne ponjave je tekmovanje, ki se ga kurenci srbskih in sloven-uspeh jim iskreno čestitamo. naši akrobati udeležujejo že nekaj let zapored. skih klubov so se naši člani Po tekmi je vsak tekmovalec odrezali odlično. Vrnili so dal svojo izjavo. Videti je, da Letos so srbski Sokoli tek-paj s tekmovalci ljubljanske­ se z zlatom, ki ga je osvojil je udeležencem dolga pot v movanje pripravili v soboto, ga Narodnega doma in So- Tristan Kofol, srebrnima Srbijo ponudila mnogo več 12. novembra 2016. Tekmo-kola Bežigrad ter njihovimi medaljama Ožbeta Kuharja kot le nastop v telovadnici.valna ekipa vrhniških akro-navijači. in Ize Šraj Miklič in brona-Športni pozdrav, Gim­batov je tako minuli vikend Tekma se je odvijala v stima Laure Drašler in Jana nastično društvo Vrhnika odpotovala v Beograd, sku-športni dvorani Žarkovo ne-Šraja Mikliča. Poleg tega so / SM ŠK Izza ovivnka Z nordijsko hojo na Kras Nordijske hoja je super! Čeprav v jesenskem in orleške gmajne. Prva pavza je in nekoliko prilagodili sprva za-ki so priznali, da je šele na tako sko hojo. bila namenjena razgibavanju črtano pot. Z novim izborom dolgih pohodih mogoče zares Podoben izlet načrtujemo zimskem času večina vadb poteka v telovadnih in ogrevanju, pa tudi, da smo smo bili vsi zadovoljni, čeprav dobro občutiti, kako s pravilno tudi konec novembra ali v za­ dvoranah, se mi z večjim veseljem in polnim odvečna oblačila potlačili v je bila pot manj ravninska. Pri- tehniko hoje obremenimo zgor-četku decembra, odvisno od zagonom raje gibljemo v naravi. nahrbtnike, potem smo nada-čakali so nas rahli klančki, ki pa nji del telesa in razbremenimo vremena. Vsekakor pa bo dva- Menimo namreč, da je giba-tako da lučke ne potrebujemo. ljevali pot proti Bazovici. Med smo jih s spremembo tehnike spodnjega. To pa je bistvena la-krat na teden potekala vadba nje na svežem zraku prijetnejše In ravno dopoldne zadnje so-prijetnim klepetom in solidnem nordijske hoje premagali popol-stnost nordijske hoje. Vseh 90 % nordijske hoje na domačem te­in tudi bolj zdravo. Poleg tega bote v oktobru smo izkoristili tempu niti opazili nismo, kdaj noma brez dodatnega napora. naših mišic je bilo na koncu pri-renu ne glede na to, da je zima ni gneče za razgrnitev telova-za daljši nordijski pohod na po-smo prečkali državno mejo. Kaj Zdrav duh v zdravem telesu; jetno utrujenih. Pa da še napiše-pred vrati. Smo zagovorniki gi­dne podloge, niti čakalnih vrst sebej izbrani lokaciji, na Krasu. hitro smo prišli tudi do glavne spotoma smo nabrali še nekaj mo, koliko kilometrov smo pre-banja na prostem. Kadarkoli se pri napravah za fitnes. Vse, kar V Sežano smo prišli že nekaj ceste, ki pelje proti Padričam in vejic divjega timijana, ki je prav hodili; naneslo jih je šestnajst. nam lahko pridružite, le sporo­potrebujemo za dobro vadbo, pred 9. uro in ker zrak ni bil rav-Trebčam, a ker ne maramo as-omamno dišal. Pa da ne bo kdo Tista sobota je bila trening in čite nam prej. Vabljeni tudi, da so dobra oblačila, palice za no-no topel za »zabušavanje«, smo falta, smo se obrnili in se vrnili mislil, da smo izropali ves Kras. prijetno druženje, poleg tega pa nas pokličete za druga vpra­rdijsko hojo in čelna svetilka. se hitro podali na pot. Gneče ni po delno isti poti. V Bazovici Nikakor ne, ker spoštujemo na-je »nordijskim pohodnikom« šanja. Dosegljivi smo na w w w. Slednjo potrebujemo le na vad-bilo, pravzaprav kar nekaj časa smo si privoščili le krajši počitek ravo! Za vsakega nekaj vejic je dala ogromno motivacije za izzaovivnka.si in na naslovu iz­bi med tednom, ko je dan pre-nismo srečali prav nikogar in za požirek vode. bilo dovolj. Med rdeče-oran-zdrav način življenja in gibanje zaovivnka@gmail.com. Veseli kratek za naše podvige, sobotno tako smo lahko mirno poslušali Nazaj grede smo si podrobne-žno-rumenimi grmi ruja smo na svežem zraku, pradvsem pa vas bomo! vadbo pa opravimo že dopoldne, jutranje ptičje petje v grmovju je ogledali tablo z zemljevidom se spustili do Orleka. Pohodni-ohranjanje fit kondicije z nordij-Barbara Š., ŠK Izza ovivnka Prvi strelski vikend uspešno za nami Po aktivnih počitnicah in dopustu se je pričelo deti, saj je Jan Rom osvojil šele peto mesto, je pa že pokazal, zares. S treningi smo tako kot že nekaj let prej, da zmore veliko več. Je pa zato pričeli v avgustu, tako da nas prva tekmovanja novinka med kadetinjami Anja v septembru, sploh niso presenetila. Čeprav je Umek s sabo odnesla srebrno bil vikend 22. in 23. oktober precej natrpan, smo medaljo, z zlato pa se je okitila pravilno prerazporedili sile in tekmovalce, tako mladinka Sabrina Marija Japelj. da smo se lahko udeležili vseh tekmovanj, in to Pa še malo k starejšim ka­tegorijam. Med člani je Aleš uspešno. Rom osvojil četrto mesto, med V soboto smo bili v Izoli, kjer 11. mesto. Med mlajšimi dečki članicami pa veliko preseneče­smo v prekrasnem sončnem suverena zmaga Jošta Čretnika, nje. Z zlato medaljo se ponaša vremenu, odstreljali 1. krog re-ki je že na uvodnih tekmovanjih naša nova tekmovalka Natalija gijske lige z zračnim orožjem, opozoril, da letos računamo Oberč Grmek, ki se je šele pred tekmovanje pa je bilo omogo-nanj. Na petem mestu z rezulta-kratkim včlanila in je rekla, da čeno tudi tistim, ki so morali že tom tretje uvrščenega Klemen gre samo pogledat, kako zgleda osvojil pa jo je Bojan Lampreht. omenili, pa novo tekmovanje, 1. brož Jilek, ki je na koncu pove­naslednji dan na novo tekmo-Grmek. Med ml. deklicami je na tekmovanju. No pa ni samo Bojan je nastopil še v streljanju s krog državne lige za mlade - Po-dal, da se mora še privaditi na vanje. Na tekmovanje smo se po bronasti medalji segla Zoja gledala, ampak je z lahkoto pištolo, kjer je kljub ponesreče-kal prijateljstva. Najbolj smo se očala, katera je dobil med poči­odpravili z rekordnimi 25-imi Notersberg, takoj za njo pa s pometla z vso konkurenco. Na nemu strelu osvojil peto mesto, razveselili rezultata Mete Do-tnicami. Morda mu bodo dobro tekmovalci. krogom manj Ajda Fabčič Ko-koncu je dejala, da se niti ni kar pa je v kombinaciji zadošča-brovoljc, ki je na koncu z ena-služila. Nekoliko več treninga In kakšne so bile uvrstitve v goj. Pionirji so tokrat ostali brez zavedala, kaj to pomeni, je pa lo za srebrno meda ljo. kim rezultatom prvouvrščene, in drugačen pristop pa bodo Izoli? odličij, še najbližje se je uvrstil vsekakor dokaz, da se da z mar-In še ekipne uvrsitve: mlajši vendar desetico manj, zaostala deležni v kadetski in mladinski V kategoriji cicibanov je čast Ambrož Jilek na 6. mestu. Pio-ljivim in vodenim treningom, v dečki in deklice 1. mesto, starej-za Saro Slak iz Grosuplja. Obe kategoriji, saj bo treba odmisliti strelcev reševal najmlajši v regi-nirka Meta Dobrovoljc je sicer zelo kratkem času, doseči dober ši dečki in deklice 2. mesto, ka-sta odskočili od ostalih tekmo-serijske puške, s katerimi so tek­ji, šele sedemletni Jakob Zamejc, odstreljala slabše kot zna, a je rezultat. Upajmo da ohrani to deti in mladinci 3. mesto, člani valk in dali vedeti, da bo med movali prejšnjo sezono in se več ki se je šele pred mesecem pri-kljub temu zadostovalo za nje-navado. In še eno medaljo smo in članice 3. mesto in veterani njima morda stekel trd boj. Med posvetiti standard puški. družil naši karavani in na svo-no prvo zmago v novi kategoriji. odnesli s sabo, ta je bila zlata v 1. mesto. starejšimi dečki, pa na četrtem BL jem pr vem tekmovanju osvojil Upajmo da se ogrevajo tudi ka-kategoriji veteranov nad 50 let, No, v nedeljo, kot smo že mestu, le krog do stopničk, Am­ Občinsko prvenstvo uspešno za nami Tekmovalo je okoli štirideset 4. Špela Dominik V dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki smo 6. 11. 2016 organizirali že osemnajsto zaporedno Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za vse občane Vrhnike in igralce, ki so člani vrhniških športnih društev. 3. Jože Berginc 4. Stane Petrovčič Dvojice:1. Semič R.–Grasselli 2. Cirikovič–Ogrin 3. Vrhovec–Podobnik 4. Semič A.–Seliškar podprli izvedbo tekmovanja z darovanjem nagrad za najboljše in okrepčil za vse udeležence tekmovanja. Če vas zanima najhitrejši šport z žogico na svetu, se oglasite v času treningov pri nas (dvorana AMS, galerija zgoraj) in dobili boste vse potrebne informacije: Torek17.00 do 18.00 in 18.00 do 19.30, četrtek 17.00 do 18.00 in 18.00 do 19.30. Rekrea­ tivci imajo svoje termine ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21.00. Vljudno vabljeni. MK nastopajočih, letos je bila tudi kategorija ženskih članic, kar Moški do 40 let: Ženske: smo v nekaterih prejšnjih letih pogrešali. Ob 9. uri so s tekmo­ 1. Rok Semič 2. Rok Grasselli 1. Mojca Koren 2. Polona Dominik vanjem začeli osnovnošolci, ki 3. Damjan Miklavčič so svoj nabor znanja pokazali v 4. Jernej Ogrin Vsem tekmovalcem iskreno kategorijah 1. do 5. ter 6. do 9. razred, nekateri pa še kasneje v dvojicah. Ob 10.00 so s tekma­ Osnovnošolci/ke 6. do 9. razred: čestitamo za osvojena in pri­borjena mesta ter pogum za udeležbo! mi začele tudi vse starejše kate­ 1. Miha Podobnik Za nemoteno izvedbo tekmo­ gorije. Sledijo rezultati oz. prvi štirje v vsaki kategoriji:Osnovnošolci/ke 1. do 5. razred: 1. Vid Bizjak 2. Andraž Metljak 3. Iztok Jeromel 2. Matic Rijavec 3. Andraž Pavlovčič 4. Jaka Vukašinovič Moški nad 40 let: 1. Drago Torkar2. Marjan Šurca vanja je poskrbelo vodstvo na­miznoteniške sekcije (ki deluje v okviru Športnega društva Vrh­nika). Obenem bi se radi zahva­lili podjetjem GRAVERSTVO KOSI, s. p., BIPLUS, d. o. o., RE­VOZ, d. d., in EMBA, d. d., ki so Učenci 6. do 9. razreda (od leve p roti desni): Matic Rijavec, Miha Podobnik, Andraž Pavlovčič, Jaka Vuka­šinovič, Enej Buh, Jakob Deb evec, David Zimšek, Luka Vidmar PLANINSKI KOTIČEK Skupina desetih Veselih Triglavcev je vzela pot pod noge na gorenjski konec z namenom osvojiti vrh Viševnika (2050 m). S parkirišča v bližini pla­nine Zajavornik smo se sprva po zložno vzpenja­joči poti skozi smrekov gozd povzpeli do nasle­dnjega razpotja, kjer smo nadaljevali levo v smeri Lipance. Po širokem kolovozu nas je pot pripeljala do pašnega območja Lipance. Tam smo zavili de­sno in se v zmernem vzponu vzpenjali ob desnem spodnjem robu omenjene planine. Prečkali smo travnato pobočje in pot, ki nas ponovno pripelje v gozd in nato do koče na planini Lipance (1630 m) – Blejska koča. V lepem vremenu se nam odpre razgled na pokljuške gozdove ter vrhova Mrežce in Lipanski vrh. V koči smo se okrepčali in po­greli s čajem, nato pa se podali proti Viševniku. Na vrhu smo se za kratek čas odpočili, posneli nekaj fotografij, nato pa smo hitro pobegnili proti Pokljuki, kjer nas je pričakal naš prevoz. Spoto­ma smo pozdravili še dekleta iz skupine Veselih Triglavk, ki so ravno takrat tudi pohajkovale po bližnjih gorah. Domov smo se vrnili v poznih po­poldanskih urah. Besedilo: Branka Gutnik Foto: Marko Sečnik 18. 10. 2016 – Skoraj vse o družabnem srečanju Pri Zavetišču na Planini je bilo družabno sre­čanje z dvema odojkoma, na voljo je bilo več kot šesto palačink in obilnih meric pečenega kostanja, pa tudi žejen ni nihče odšel v dolino. Vse skupaj je popestril harmonikar in marsikoga so zasrbele pete. Namen družabnega srečanja je bil jasen: zbi­ranje prostovoljnih prispevkov za novo planinsko kočo, pri čemer so se obiskovalci čudovito izkazali. Organizatorja srečanja, Planinsko društvo Vrh­nika in njen Gospodarski odsek, sta trenutke izrabila za uspešno pogajanje z morebitnimi sponzorji in ddarovalci. Lepe utrinke s srečanja je redni obiskovalec Planine, pohodnik Stane, strnil v kratek film, ki ga najdete na You tubu pod naslo­vom Druženje na Planini, v fotogaleriji spletne strani Planinskega društva Vrhnika pa najdete obilico fotografij s tega družabnega srečanja. Dokazali smo: skupaj zmoremo! 22. 10. 2016 – Prvi planinski pohod na Visoki Mavrinc Jesenski planinski pohod je dišal po pravi zimi. Ko smo hodili po snegu skozi gozd, se je na nas posipal sneg z drevesnih krošenj. Opazovali smo zimsko naravo in se kepali. Na vrhu Mavrinca ni bilo planinskega žiga, razgledali smo se na skal­ne gorske vrhove: Vršič, Špik in Prisank in lovili sončne žarke. Ko smo se vrnili v dolino, smo se pogreli v Koči na gozdu. Popili smo topel čaj in urejali planinske dnevnike. Za Mladinski odsek PD Vrhnika Romana Jemec Opeka Foto: Matjaž Dremelj 29. 10. 2016 – Z Romanom po Goriških brdih Enaintrideset pohodnikov, članov različnih vrhniških planinskih skupin, se je, kot pritiče vi­notoku, odpeljalo v meko slovenskega vinarstva, v Goriška brda. Naš, po Romanovo 15 km dolg po­hod smo začeli v središču briškega vinorodnega okoliša, v Dobrovem. Pot nas je vodila po čudo­viti jesensko obarvani slovenski Toskani. Hodili smo med skrbno obdelanimi vinogradi in mimo najvišje ciprese v Sloveniji (kulisa antenskemu sistemu). Ob pravljičnih razgledih smo šli mimo rojstne vasice slovenskega skladatelja in dirigenta Rada Simonitija, Fojane, znane tudi po srednje­veški fojanski gospodi, mimo značilnih cerkve­nih zvonikov in prve zadruge v Brdih. Mimo Casinoja Venke smo spet zavili med vinograde in mimo znane gotske cerkvice sv. Marjete z od­prtim ostrešjem in ornamentiranimi planetami, lesenim oltarjem in lesenimi plastikami sv. Seba­stjana, sv. Margarete in sv. Roka nadaljevali pot proti Hruševlju. Na čudovitem razgledišču nad cerkvico smo si vzeli čas za prvo malico, dodatno okrepčilo v obliki dobre kapljice pa smo si privo­ščili v Hruševlju Pri Peternel. Pred nadaljevanjem poti smo postali še na dvoločnem kamnitem mo­stu čez Kožbanjšček, na katerem stoji kamnita plastika Janeza Nepomuka. Dobrih dvajset minut pešpoti proti Kožbani smo si privoščili sicer kra­tek, pa vendar adrenalinski sprehod mimo treh tolmunov, imenovanih Kotline. S ceste Neblo–Brdice pri Kožbani smo se po kratki stezici spustili do Krčnika s slikovitimi koriti, največja zanimivost pa je približno pet metrov dolg, dober meter debel naravni kamnit most. Tamj nas je čakal še glavni vzpon. Čez Kož­bano, mimo gotske cerkve sv. Jurija smo se pov­zpeli na našo najvišjo točko tistega dne, Vrhovlje pri Kožbani. Ogledali smo si cerkvico sv. Andreja z najstarejšimi freskami v Brdih, ki krasijo prezbi­terij in slavoločno steno. Sledil je še spust v Golo Brdo, kjer smo si na tu­ristični kmetiji Breg zasluženo privoščili odlično kostanjevo juho z jurčki in ješprenjčkovo rižoto s pršutom in porom. Zraven smo, kot se spodobi za Brda, nazdravili s kozarčkom njihovega odličnega vina. Še kratek spust v italijansko vasico Albano, kjer nas je čakal avtobus. Za razliko od jutranjega gla­snega govorjenja in smeha sta na avtobusu vladala prijeten mir in tišina. Menimi, da je vsakdo raz­mišljal, kako lep dan smo preživeli in da se bo še vrnil v Brda. Zapisala: Jožica Hočevar (povzetek)Foto: Sonja Zalar Bizjak in Andrej Kolenc NAS CASOPIS 443/28.11.2016 C M Y K 78 78 PLANINSKI KOTIČEK Že sama gradnja nove planinske koče je zelo zahteven finančni zalogaj za Planinsko društvo Vrhnika in samo misel, da se bi lotili na Planino pripelja­ti še vodo in elektriko, nam je dalo dosti misliti. Tako daleč smo že z zbira­njem finančnih sredstev, da se je bilo treba odločiti in pametno pretehtati: ali dolgoročno ohraniti napajanje z elektriko preko sončnih kolektorjev in agregata in imeti le kapnico (v sušnem obdobju smo na pomoč poklicali gasilce, ki so nam pripeljali vodo) ali pa zagristi v trdo finančno jabolko in pripeljati elektriko in vodo iz 2000 m oddaljene Zaplane. Gospodarski od­sek je pretehtal argumente »za« in »proti« in predlagal Upravnemu odboru Planinskega društva Vrhnika v sprejem sklep, da bi se lotili te zahtevne, a dolgoročno upravičene investicije. Vodstvo društva je na svoji peti redni seji upravnega odbora 7. novembra 2016 sklenilo, da elektrika in voda na Planini bosta. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in do­natorje: Mizni Dol 22, 1360 Vrhnika | 041 642 185 | info@mivsek­sp.si Storitve z gradbeno mehanizacijo Gradbena dela  Kamnolom Mivšek Zaplana Avtoprevozništvo Generalni pokrovitelj J e r e b Sponzor 1 Sponzor 3 PEAL, d. o. o. FIZIOTERAPIJA Proizvodnja PVC & ALU Marija Murn stavbnega pohišt va Donator 2 Donator 3 Donator 3 PGD DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Preostali donatorji Donator 3 Od 12. oktobra do vključno 11. novembra 2016 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb – abecedni seznam: Anonimni darovalci, Berginc Cvetka in Lojze, Bizjak Teofil, Caserman Branko, Charlesworth Tanya in Mathew, Cvetković Zoran, Doles Aleksander, Drešković Dušanka, Družabno srečanje (odojka, palačinke, kostanj, skrinjica), Gantar Sonja in Jerman Milan, Garafolj Zalka in Ciril, Gorenc Mitja, Goričan Ema in Mirko, Grampovčan Anže, Grom Matija, Hlebec Franci, Hlebec Teo, Hlebec Val, Ilić Zorica, Jazbec Jože, Jelovšek Jele, Jereb Božo, Jerebič Neja, Maša in Kristina, Jerina Tone, Jerman Jakob, Jerman Tanja in Korenini Bojan, Jerman Tinkara, Jurič Mario, Jurkovič Mileva, K. Sabina, Kalič Ivan, Kenk Marta, Kesič Sonja, Klavora Miran, Kobal Adolf, Kolenc Ksenija in An­drej, Korenini Domen, Korenini Jakob, Kotnik Jože, Krampač Miran, Krašovec Metka, Krašovec Srečo, Kropec Marko, Kržmanc Alojz, Kržmanc Vanda in Franci, Ledinek Mirko, Majcen Milena, Malavašič Lojzka, Malneršič Jože, Markelc Jana in Janez, Martinčič Marta, Medic Natalija in Janez, Miklavc Alenka, Nagode Milena in Marko, Nicoletti Marjan, Nikolić Andreja in Vlado, Novak Jože, Ogrin Maruša, Ogrin Milka in Božič Milenko, Ogrin Nataša, Petkovšek Franc in Marija, Pod­vratnik Mojca, Rogar Drago, Ruzzier Kaja in Tim, Saje Sašo, Slabe Karmen, Slovša Tomaž, Stržinar Cvetka, Stržinar Franc (Kanada), Suhadolnik Matjaž, Šušteršič Jože, Tomšič Anton, Tovšak Slavica in Ciril, Urh Bojan, Velkavrh Aleš, Velkavrh Milena in Andrej, Verbič Zlatko in Zalar Stane. Podlaga Znesek v € % Prostovoljni prispevki – Zavetišče 10.781,43 5,32 Prostovoljni prispevki – Sedež PD 4.948,57 2,44 Prostovoljni prispevki – TIC 2.991,84 1,48 Prostovoljni prispevki - TRR – fizične osebe 2.835,00 1,40 Donacije pravne osebe – prispevki 12.418,46 6,13 Donacije pravne osebe – storitev 2.817,57 1,39 Sponzorstvo – prispevki 23.000,00 11, 35 Sponzorstvo – storitev 120.480,15 59,45 Občina Vrhnika 20.000,00 9,87 Prostovoljni prispevki – koledar 2.370,0 0 1,17 SKUPAJ 202.643,02 100,00 •sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/ avgust) in •na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Oddali smo zajetno dokumentacijo Fundaciji za šport, ravnokar na občini poteka razprava o proračunu za leto 2017, kjer smo tudi zaprosili za dodatno sofinanciranje izgradnje nove planinske koče in med tem bomo med vami tudi že s koledarjem za leto 2017, ki bo namenjen zbiranju prostovoljnih prispevkov. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Iz decembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 23. 12. NOČNI POHOD NA PLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK NAS CASOPIS 443/28.11. 2016 C M Y K 79 79 MALI OGLASI Prodam manjšo samostojno Lektoriram vse vrste be- Iščem primeren travnik Dva zvočnika v lesenem Storitve stanovanjsko hišo na Bloški Delo ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, sedil v slovenščini, tudi di- za postavitev čebeljih panjev. Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, z nizko, srednje in visoko­ plomske naloge in strokovna Dostopno z osebnim avtomo­ adaptirana l. 1975. Priključki: besedila za fizične in pravne bilom. Lokacija okolica Drago-toncem ter bas refleksnim Iščem delo na območju vodovod, elektrika, telefon, sistemom, moči 100W, niz-Vrhnike: proizvodnja, razvoz, osebe. Informacije na tel. št.: merja ter relacija Dobrova–Pol­ poleg hiše stoji gospodarsko Če imate poln urnik in vam ko in srednjetonski zvočnik pomagam lahko tudi pri sečnji 031 350-076. hov Gradec. Sporočite na gsm: poslopje, hiša ima tudi lasten čez dan zmanjka časa za hišna brez ohišja, moči, 40W ter lesa. 040/470-222, Matjaž vrt. Hiša s pripadajočim ze­ opravila, vam nudim čiščenje Inštruiram angleščino in glasbeni stolp Korting-300,031-616-031 mljiščem (970 m2) je bremen (sesanje, pomivanje tal, prah slovenščino za osnovno in z radijem, kasetofonom in Prodam kranjsko podolgo­prosta in vpisana v zemljiško ...) stanovanja ali hiše. Cena ojačevalcem, ugodno pro-V svoj kolektiv sprejmemo srednjo šolo; sem profesorica vato repo. Kosmato ali olu­knjigo, ob hiši je tudi prostor po dogovoru. Kontaktna št. dam. Cena po dogovoru.dekle za delo v strežbi v Hor­ z večletnimi izkušnjami pri pljeno. 031683050. za parkiranje. Hiša je potreb­ 040744502. Tel.: 031/844-575. julu. Tel.: 041 537 844. inštruiranju. Informacije na na adaptacije. Energijska ozna­ tel. št.: 031 350-076. ka stavbe: G. Cena po dogovo-Prodam bukova drva, suha, Naučim vas oblikovati iz Prodamo mizo za nami­ ru. Za več informacij prosim žagana na dolžino 0,5 m. gline. Več informacij na tel. zni tenis, popolnoma novo, pokličite: 041 502 870. Tel: 041 807 941 št. 051 346 179. skupaj s priborom. Miza je Nepremičnine, zložljiva. Cena je 150 evrov. gradnja V Srednji vasi pri Polhovem Prodam mešana suha drva Katering za dogodke kot so: Informacije na tel. št. 041 675 sv. krst, sv. birma, valete, po-Gradcu (na lepi lokaciji) pro-(mešana: bukev, hrast). Telefon: 943. dam zazidljivo komunalno031 852 871. roke, maturanski plesi, roj- Oddam sobo s kopalnico opremljeno parcelo (voda, ele­stnodnevne zabave, pikniki in sanitarijami v stanovanj­ktrika, asfaltirana cesta - do … Pijača po nabavnih cenah ski hiši v horjulski dolini. parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: za bralce Našega časopisa. Starine Kontakt na št. 051 318 052. 041 653 155 ali 01 75 40 636. Tel.: 051/684-975, Zavod Prodam zazidljivo parcelo Jeterbenk. v izmeri 530 m2 za gradnjo Kupujeva hišo z vrtom na ob-Star mizarski ponk, skrinje, stanovanjske hiše na Lu-močju Vrhnike in okolice. Cena omare, voziček ciza, kripa Nudim strokovno pomoč ali lojtrnik in druge stare kovici pri Brezovici. Vsa do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 pri težavah s partnerskim predmete kupim. Tel.: 031 infrastruktura, na katero 211 54 4. odnosom in pri vzgoji otrok. 878 351. se objekt priključuje, je ob Tel.: 041 239 769 ali www. parceli. Dostop urejen po Zamenjamo lastniško dvosob­ srcna-moc.si. asfaltirani cesti doparcele. no stanovanje, 62 m2, letnik Podarite odvečne knjige, Za dodatne informacije 2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za priročnike …? Pokličite, z Vedežujem in rešujem vse veseljem pridem, jih odpeljem pokličite po telefonu na: cca 45 m2 veliko v pritličju ali z vaše težave, večinoma za­ in ohranim. Tel.: 030 996 225. 030 931 750. dvigalom v centru Vrhnike. Tel: konske. Zato, če jih imate, 051 355 143. pokličite, rešila bom vašo Prodam kamnit portal vrat Dobrova z okolico: iščemo težavo po zelo hitrem po­v najem garažo, velikosti 20 Prodam 2 nova ALU okna, 90 in rešetke za okna (gavtre). stopku. Tel.: 051 251 489. m2. Tel.: 041 832570. x 90 cm, z ruletami in zuna-Telefon: 031 730 552. njimi policami. Prodam tudi Nudim energijske tretmaje Poceni prodam PVC okna, elektro gradbeno omarico Ostalo in svetovanje za osebno in 1 kom – 180 x 140 cm, 2 oziroma ploščo. duhovno rast. Telefon: 051 kom – 80 x 140 cm. Tel.: Telefon: 041 751 421. 346 179. Imam več ženskih oblačil, 031 627 959 lepo ohranjenih. Pokličite na Nudim učno pomoč šoloob­ številko: 01 755 10 18. Izdelujem razne lesene veznim otrokom. Po izobraz­konstrukcije (nadstreški, bi sem pedagoginja in imam Kmetijstvo Prodam otroški voziček ostrešja, zamenjava kritine, veliko izkušenj ter zagota­ znamke Quinny Speedi, izoliranje podstrehe, vsa vljam odlične rezultate. Več Prodamo dve PVC-cisterni, malo rabljen, brezhiben,kleparska dela – žlebovi). informacij: 051 346 179 1000 l, za čisto vodo, ojačani rjave barve. Rabljen za enega Opravim ogled, svetujem, s kovinsko armaturo in ven-otroka. izdelam predračun. Mo­ Računovodske storitve in tilom za izpust. Cena 100,00 Cena 50 evrov. Gsm 041 617 žnost dobave vsega potreb­ davčno svetovanje že od EUR za kos. Vse preostale in-151, (Nataša). nega materiala in odvoz leta 1999, Andreja Piskač s. formacije na št. 040 25 88 99. odpadnega. Telefon: 041 p., Horjulska cesta 116, 1356 Prodam digitalni TV spre­ 653 428. Dobrova. 041 581 584 ali 040 Na hribovski ekološki kmetiji jemnik in anteno Big Star. 904 859.Starejšim osebam vam nudimo kokošja jajca. Cena po dogovoru. Tel.: 041 Na Vrhniki menjam prije­ nudim vso oskrbo na domu, Mogoča dostava po dogovoru. 549 280 tno, 32 m2 veliko stanova­tudi nepokretnim. Ozdravim Tel.: 031 526 543 (Marija). nje v bližini zdravstvenega levkemijo, sladkorno bolezen, Prodam kvačkane prtičke doma in avtobusne postaje. nekatere vrste raka. Prepre­iz belega garna in klekljane Stanovanje je v mirnem čim osteoporozo. Zeliščar, Kupim motorno žago znam-prtičke – ročno delo. Telefon: bloku v visokem pritličju in 031 006 155. ke Husqvarna ali Stihl, lepo 031439 994 je vpisano v zemljiško knji­ohranjeno, malo rabljeno, no-go. Obsega kuhinjo z jedil- Sestavimo različne pogod­ vejšo, in motorno kosilnico,Prodam elektromotor z nico, sobo z balkonom ter be, uredimo zemljiškoknji- bočno na nitko, takoj kupim vodno črpa lko, strešnik Ton­ kopalnico z WC-jem. Ker žno stanje, svetujemo pri za gotovino. Tel.: 041/541-858. dach: norma – 50 kosov, zare­ stanovanje presega potrebededovanju in delovnoprav­ znik – 100 kosov. Prodam tudi naše družine, iščemo zame­ nih razmerjih. Pokličite na Odkupujemo krave, telice in voz gumar. Tel.: 031 255 648. njavo za večje stanovanje tel. št: 051-318-052. bike za zakol. (na Vrhniki) z dogovorom Tel.: 031/387 922. Prodam tri starejše lestence ob našem doplačilu. Ponud- Inštruiram matematiko za (lustre) in starejši kotel za žga­ be na gsm 041-962-888. osnovno in srednjo šolo, tudi Motokultivator, koso, mul-njekuho. Tel.: 031 627 959. na vašem domu. Informacije čar, frezo, traktor, prikolico Na Dolu pri Borovnici pro­na telefonsko številko: 031 in drugi stroj, tudi v okvari Za primerno ceno iščem dam zazidljivo parcelo v kupim prostor (okolica Vrhnike, izmeri 1100 m2. Cena po (041 407 130). Dobrova, Horjul ali Polhov Izvajamo najrazličnejšadogovoru. Telefon: 041 439Gradec) za postavitev jajco­ zaključna dela (krovsko-499. Suha drva, več vrst (bukova, mata. Telefon: 031 550914 -kleparska, izdelava podstreh, hrastova, sadna ...), prodam. vgradnja in dobava oken, V Horjulu oddam prostor v 031 277512. barvanje napuščev in fasad, velikosti 40 m2, primeren za Prodam glasbeni stolp knauf suhomontaža, izva-skladišče ali mirno poslov-Sprejmem stare deske, ore-»Sharp« (radio, kasete, CD) z jamo adaptacije...). Imamono dejavnost. Možnost na-hove, češnjeve, jesenove... Tel.:zvočniki. Cena po dogovoru. svoje stroje in orodje, s ka-jema dodatnega prostora za 031 643 602. Telefon: 031 643 212 terimi zagotavljamo visoko pisarno. Cena po dogovoru. kvaliteto in zaključek projek-Kontakt: 041-692-666. ta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. LesnaMont d.o.o. : 041 792 742 AGROCENTERVRHNIKA Jelkovškova 7, 1360 Vrhnika 0 1 / 7 5 0 6 -8 4 0 VSEZ AO G R EVA N JEVA ŠEG AD O M A ! BRIKETI PELETI VISOKA KVALITETA 10 KG 1,89 € 100%:smreka/jelka 1 tona: 260 € 1 vreča: 3,90 € 15/1 SOL C E P L J E N A za posipanje BUKOVA DRVA 4,99 € za 25 kg REZ: 25 cm ali 33 cm 1 PALETA = 1,7 m3 AKUMULATORJI CENA TOPLA NA ZALOGI 119 . paleta NAS CASOPIS 443/28.11. 2016 C M Y K 80 STARA CESTA 41, VRHNIKA Da vam bo orodje v ponos, poskrbi ROTKOS www.rotkos.si . Snežne freze priznanih proizvajalcev McCulloch-Husqvarna, Murray in Canadiana že od 610,00 € naprej: . Olje INA za mazanje verig motornih žag: Cena 10l samo 32,60 € . Akumulatorji za osebna vozila in motorna kolesa: Pri nas kupljen akumulator vam brezplačno vgradimo . Motorne žage McCulloch-Husqvarna in Jonsered: . Pooblaščeni prodajalec in serviser Tomos in Piaggio: Sprejemamo naročila za nova vozila Tomos in Piaggio . Nudimo vam servis vseh bencinskih in električnih strojev, orodij, skuterjev in mopedov, ostrenje rezilnega orodja . Prodaja ročnega orodja, rezervnih delov, pribora, olj in maziv NAS CASOPIS 443/28.11. 2016 C M Y K 81 OGLASI 81 NAS CASOPIS 443/28.11. 2016 C M Y K 82 ZAHVALE IN OGLASI 82 NAS CASOPIS 443/28.11.2016 C M Y K 83 83 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala podpokroviteljstvom SI.MOBIL Vrhnika, se je glasilo: »Simobil vrhnika«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Zvonki Rus z Vrzdenca, Frančiški Frank z Vrhnike in Ivanki Slabe iz Brezij. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 10. decembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Nagrajenci bodo prejeli družinske vstopnice za ogled»vrhniškega muze­ja« - Moja Ljubljanica, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Koliko devetic najdeš? TELEFON: • NEHAJ! PUSTI ME PRI MIRU! POJDI STRAN!!! NEHAJ ME GLEDATI! “ IMEJVA ŠE KAKŠNEGA OTROKA,’’ SEM REKEL... ‘’BO LAŽJE, KER SE BOSTA LAHKO IGRALA DRUG Z DRUGIM” Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS CASOPIS 443/28. 11.2016 C M Y K 84 84 24X 2,50€* 60 €** * Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. ** Ob enkratnem plačilu ob vezavi 24 mesecev. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net