TRIBUNA ŠT. 4 ^^^r LETNIK XXI fl DEVETA DEŽELA SLOVENUA IN NJENE HIMN Kaj bo SloveJ Niti krilo nit niti kita rožj le popevka ij aja tuta. naij Hvaljena zgodovina skriva v svojih pozlačenih pi as delajo trdne v pravi veri, da je vse lepo pravzaprftq^yjg^i dj ares ne moremo bati hudega, če si vsaj nekoliko n^Millii^lfrrtmTz iz virnimi deli slovenskega duha. ki mu je bilo sicer o _____--^^—-^--- esmrtno življenje. Nekateri sumljivi kleri^^^J^^fcov^mf^^Wlraob ne izmišljotine o tem. da so Slovenci s?^^^^HpR krave jiPegali po stelji Koro^ke in metali pirovske flaše^^^^HanTen. v svoj vih prizadevanjih seveda ne morejo usp^^^^Mte&še ^^^ i^ nta, da takrat pira niso natakali v flaše, o. S tem argumentom, ki je gotovo eden iz godovine, ponašajoče se z empirijo in znanstvBio metou nio ništrc od prosa. ki se je povzdignil v zlai^Ras naroda. I-ia na inia spravljeno v svojem satovju tudi P°>^Mjp ° pcvskem ttH li zajcev na Goljavi, ki ga je svoj čas prenaš^Mpi Radir 8^ zjutraj v nedeljo, v času, ki je sicer nan^^HMistiin v malčkom, ki so bili zgodaj vstali in poten^^^^^Hni linrni ečih, sveže opranih lic na svojo zgodovir endarle nismo mogli prav verjeti. Navs je smo zvedeli od Orwela, da so možne^^ ^^^^^ e. lahko da sploh niso peli zaici, ampak^Mbni naje^^P!& VendlTr, ta koje v zivljenju m scasoma. ko so se ij^BM^H^1^1]10 se nav adili tudi tega. Zdaj pa naenkrat, ko je že vseenc^^^^^KfrS^piM^rno, ustre lijo v nas, da bo še eno pevsko tekm^^^^^V^rictn,' flBftu) na i< oljavi, bodo pa sigurno peli zajci. tečaj za slovensko himno" in kot^^HHRRRčh o surova jajca, da si uglasbijo giia^^H^Ptudt že v. netke. iz katerih je razvidno. daJ^^B^B in ^ > Takrat, ko je bila Slovenija j(^^^^Hpr ^° ^ei ko marljivo in skrbno, da so s^^^^^^K" i^H||^^BPrrnen1 e mnogo lažje. Živel je nekJj^^^^^^^B^^^^^^^^^vapcl^ nano od puške, ki govoD^^^^^^^^H^H^B^pPT,,Pn . iioji^dTf, 'deficit" izdihnil Slovem^^^^^^^^^^^^^Rdffiia v \\ delek za zajce. Tako_^^^^^^^^^^^^^^^K>i\)stiini, cna te prevzan ¦je praktična dejav] m jepa še en zajec: o f> rlk Ag^vsSSih 4^sm ič ( ItteniS^^^Aiec bc ^eri ga ljubijo, vse hudobne p^ Ta zajec je še zajček in gaj p bo velik, bomo vse ta pravj čaj. In tako bo minil dan v dno sluz in padel bo sen^Sij ajci posnMi. T^^o stoT ,ako<^injajo^iciroi i!i bodo in se^či )ER ZORN; ^ [eva himna nasploh zmagala. Je pa še zajci imajo naravnost neverjetnoz )žnost je najbrž prirojena, je pa tako tepriča, da je pri izboru med korenj :iš za grapefruit, ki vsebuje bistveno sti, to je: za žret je. Ti sintetični zaj [o lahko navedemo v celoti: Volek vleče v goro, polza drgne svoro, prednja prema, zadnja prema cvili, vpije, sala nema; potoglava so kolesa, pregelj sili iz ojesa! Res gosposka, dobra kola, Bog pomozi nam iz dola! Lusin, od sebe, bov! Inarrrje še domov!* ; zajci tako frapantno, da Tnja Božje pomoči v kolho ^r teoretičnega sintetiziranj (t terrible zajčjega rodu, ki pred svojim ?ga olja vedno sklene roke in zapoje )(^i na oder takoj zatulil z rahlo go ^Sem, ki ga kličejo; vsem, kateri ga (g^vore moja usta; in vse meso naj y^n vekomaj. Hrani naj vse, kat \a: *1 kOn nHte fižolovo puško. K rili inf^beli radi. Za vsak sl j^se^piRfje bo izgftlo v mokro in hla n na (^pljdvb. Utrujerii od petja bodo ,: Stoto leto zjutraj pva bodo otroci vide ireči prot^ nebu, kar tako, proti nebu. stijo brez peresec, ^abo se točijo, ^jo skodjo, "?oka počijo. S Sodobno patri e, tega se zavedai im tekmujočim r Ali poznate t om in momlja? groznem trpljenj pomijah celotne Ta staruha bo n e Stare himne o ikuhati 5e zave^ lego sj \a zai popevk zer lzicno iznTišl da so Slovend uški, ki govor osom svojo ijubaAo odpoved viru bo slišala, mko se za n| K sreči imamo nekoli vpil vmes: Kum kurn^ le po, slišal ni aplavz. To g o seveda posrahj m kot po nako nejša, takole: in se oni žabi od smijo kar vmes lahko zaneti versT ne revolver in pl r, d )rane )e dol 'ne rabijo več iovala s solznim pa! , ^častnem alpskem ok1 /e\ih množic. io^i, vsaj eden bo za ^naprej predvideva ^nci in ga bo nat ks klenini glaso laisodob deš ]e leseRj akne^ta^rtanc f: zamolkjfrfljav, ter oE ski svobom si mirno la prebivalca SZ. V tem je zajcev. OD SEBE BU (BOV): Tako kmet poganfa na LEVO. Zopet pa2 gji kone^voza |ter^se drgne in polzi so irmovko) vt jlnterpretacij fte tudi Rusa, slučaj) teh jveli, da bi šel ice. ZAČASNA FftEPOVED TRIBUNE OpravidBjemo se vsem naro ašega HstmJBila je namreč zapl dprto pi^o Titu). V ob^ anja injg tbol dsc 3jope sbej-zatp, kl Lovec so ^dobi na SFRJ }dnjih iali v nl m, ki n^o pr^K tretje številke n zaradi članlqBavleta Kristana (o ločjre o začaM^prepovedi razširj rib/ne" okro-ž>ii javni tožilec ugo 'zaljiv način, ki objektivno žali Josipa Broza Tita" in se pri te tleku in drugih Qb]j§ah informa še odlomke obširneje p e ene aS ona tem javii^ožilec dtir anem pisma.T) tem kaAbii^oravilo fhučen vtHnF^^^^ w M OPEN \m MIHP DOVOLJ NAM JE Konservativni ali buržoazni socialize m Del buržoazije želi odpraviti socialna zla zato, da bi zagotovil obstoj buržoaz ne družbe. Sem spadajo: ekonomisti, filantropi, humanitarci, izboljševalci položaja delov nih razredov, organizatorji dobrodelnosti, zaščitniki živali, ustvarjalci društev tre znosti, zakotni reformatorji vseh mogočih vrst. In celo v cele sisteme so izdelali t a buržoazni socializem. Za zgled navajamo Proudhonovo ,,Filozofijo bede". Socialistični buržuji hočejo življenjske pogojc modcrne družbe, toda brez boj ev in nevarnosti, ki nujno izvirajo iz njih. Hočejo obstoječo družbo, toda brez ele mentov, ki jo revolucionirajo in razkrajajo. Hočejo buržoazijo brez proletariata. Buržoazija si seveda predstavlja svet, ki mu vlada, kot najboljši svet. Buržoazni so cializem izdela to tolažilno predstavo v polovičen ali cel sistem. Ko poziva prolet ariat, naj uresniči njegovo sisteme in pride v novi Jeruzalem, zahteva v bistvu le, naj ostane proletariat v sedanji družbi, toda otrese naj se svojih osovraženih pred stav o tej družbi. Druga, manj sistematična in bolj praktična oblika socializma je skušala delav skemu razredu priskutiti vsako revolucionarno gibanje z dokazovanjem, da mu n e more koristiti ta ali oha politična sprememba, temveč le sprememba materialn ih živjjenjskih pogojev, ekonomskih odnosov. S spremembo materialnih življenjs kih pogojev pa ta socializem nikakor ne razume odprave buržoaznih proizvodnih odnosov, torej nič ne spreinene odnosa med kapitalom in mezdnim delom, temv eč zmanjšajo, v najboljšem primeru, buržoaziji stroške njenega gospodarstva in p oenostavijo njeno državno gospodarstvo. Svet ustrezni izraz doseže buržoazni socializem šele tedaj, ko postane gola go vorniška figura. Svobodna trgovina! - v intcresu delavskega razreda;zaščitne carine! - v inte resu delavskega razreda; zapori v samici! - v interesu delavskega razreda; to je za dnja, edina resno mišljena beseda buržoaznega socializma. Socializem buržoazije je prav v trditvi, da so buržuji buržuji - v intcresu dela vskega razreda. Zgodovina se ponavlja, zgodovina nas lahko marsičesa nauči, nam pomaga iz ogniti se katastrofalnim zmotam. Sicer pa tu komcntar ni potreben. Vrnimo se k našemu gibanju, k njegovi moči in efektnosti ter, kot bistveno, k njegovemu odnosu do Zveze komunistov Jugoslavije. Naše ambicije so velike; pravzaprav smo celo leto samo obljubljali. Obljubljali, grozili, napovedovali. Naše želje in hotenje bi lahko strnili v nekaj kratkili točka h: 1. radikalno reformirati univerzo in z njo osvobajati človeka 2. spolitizirati vseh dvanajst tisoč ljubljanskih študentov 3. študentje morajo postati realna politična sila z neodvisnim radikalnim pro gramom 4. na teoretični osnovi moramo nadoknaditi zamujeno in narediti ostro in n eusmiljeno analizo naše družbc 5. partiji moramo vrniti nekdanjo - idcološko - moč, spet mora postati ava ntgarda delavskega razreda 6. s pozicij radikalnega marksizma moiamo permancntno aktivno spremljati vse, kar se dogaja pri nas in po svetu (demonstracije, manifestacije, teach-ini, sit-ini, odprta pisma, pozivi javnosti, informiranje o zamolčalih dogod kih . . .) 7. vrniti zavest proletariatu in se z njim povczati v razrcdncm boju. In še in še. Toliko na kratko. O tcm govorimo, tcga si želimo. V praksi pa sm o daleč od tega, da bi se temu programu vsaj približno približali. Mislili smo, da bo junijska zasedba filozofske fakultcte pomenila preokret. Zganilo se je več tiso č študentov, podprle so nas vsc fakultete. Ko smo sedaj, čcz nekaj mcsecev spet skupaj, vidimo, da pravzaprav korakamo na mestu. Občasne akcije, iz katerih pa se ne dvigamo naprej, nam razen nckaj izkušenj ne prineso dosti novega. V tem je napaka, kje je tista zavora, ki nas onernogoča,'ki je zavrla žc toliko vse drugače cvetočih študentskih gibanj po vsem svetu? Odgovor se ponuja kot na dlani. Zgoraj omenjeni okvirni program je popolno ma nemogoče realizirati na sedanji stopnji naše organiziranosti. Poglejmo na kratko, v katcrih strukturah pravzaprav delujcmo. Na univerzi sami imamo fakultetne odbore, svetc letnikov itd. Njihova naloga so predvsem problemi fakultetnega značaja, pa še tu se pokažc skrajna ncučinko vitost. O realizaciji zgoraj zastavljenega programa, ki je zelo ambiciozen, seveda ne more biti govora. V zadnjem letu je bil v akcijskem smislu brcz dvoma najaktivnejši akcijski od bor, ki je organiziral pravzaprav vse vidnejšc študentske akcijc. AO je bil do kraja odprta oblika delovanja. Vanj se jc vključil kdorkoli in kadarkoli. Obstajalo je na čelo popolne demokratičnosti, vsakokrat znova smo razčiščevali pojme. Progra ma ni bilo, ker bi vsak program delo v odboru ekskluziviral in sclekcioniral. Proti koncu se je ta oblika pokazala kot popolnoma jalova, saj sc jc odbor spreminjal v debatni krožek, nezmožen širše zastavljene cnotne akcijo. Izvršni odbor skupnosti študentov že po svojem statutu nc more prcvzcti vlo ge voditelja študentskega gibanja, s svojo vpctostjo mcd strukture in s svojo aprio rno lojalnostjo ostaja, ne glede na kadrovski sestav, zvezanih rok. Upoštcvati pa moramo tudi, da bi te vrstc delo izvršnega odbora hromila tudi kopice formalnih —birokratskih obvcznosti, ki so za ta forum ncizbežne. Ostaja nam še Zveza komunistov. Tu prihajamo do najbolj občutljivcga in ne varnega problema. Saj bi vsaka grupa, ki bi temclje svojcga delovanja postavila v odnosu do ZK, ki bi postala odkrita opozicija zvezi, ki bi gradila svoje delovanjc v nasprotju z njo, tvegala, da bo proglašena najmanj za frakcijo, če nc celo za raz rednega sovražnika. Študentov, ki smo vključeni v zvezo, nas je zclo malo. Gledc na to, da smo za stopani na vseh fakultctah (razen na tcološki), bi lahko vsecno predstavljali ogro mno moč, saj smo edina res organizirana struktura. Seveda, samo na videz. Vse p omanjkljivosti tc partije se jasno zrcalijo tudi mcd študenti-komunisti. Dcmokr atični centralizcm je že dolgo časa ncučinkovit, vodilne partijske strukture prav gotovo ne predstavljajo interesov delavskega razrcda. V tej družbi, kjer jc partija praktično poistovctena z oblastjo, prihaja do absurdov zlasti v mednarodni politi ki (temeljno nasprotje med miroljubno kocksistenco in proletarskim internacion alizmom). Brez dvoma je naša dolžnost, da prek osnovnih organizacij na univerzi skušamo radikalizirati zvezo. Vendar se moramo pošteno vprašati, do kake mere lahko tu uspemo. Ovir je več. Kot že rečeno, zaradi demokratičnega centralizma, kot osnovne oblike delov anja te partije, lahko višje strukture ZK onemogočajo in zavirajo radikalne poseg e na nivoju osnovnih organizacij. Že sama struktura študentov komunistov jc vpr ašljiva. Koliko jih je, ki so v partiji samo formalno, plačujcjo članarino, scm in tj a pridejo na sestanek. Tega ne govorim zaradi kakršnekoli užaljenosti ali nostalgi čnih želj po boljših časih in vcčji pridnosti. Gre preprosto za to, da struktura, or ganizacija, v kateri je najmanj osemdesct procentov članov popolnoma nedclavni h in nezainteresiranih, ne zmore niti minimalnih pogojev za normalno delo, kaj š ele za realiz.acijo tako kompleksnega programa. Torej, še enkrat, kaj storiti? Kot sem že omenil, razmišljati in sanjariti o novi partiji, kot o nekakšni opoziciji ZKJ, je nekoristno in nesmiselno. In sicer iz več razlogov. Prvič, to vsi vemo, takšna akcija bi bila že v samem začetku onemogočena. T ako vodeče partijske strukture kot policijski aparat bi takšno zamisel v kali, brez vsakih sentimentalnih pomislekov, zatrli. Partija je vsoje heretike vedno neusmilj cno preganjala kot najhujše nasprotnike (usoda Trockcga, Djilasa, Garaudyja, Fi scherja, Liu—Šao-Čija itd. itd.) Torej, že povsem preprosto, s taktičnega aspekt a bi bilo takšno početje čisti nesmisel. So pa seveda še drugi, prav tako tehtni po misleki. Zveza komunistov je v tej družbi edina organizirana idejna struktura. Od stanja v zvezi je v veliki meri odvisna nadaljnja usoda Jugoslavije. Zapustiti vrste zveze ali pa se takorekoč namerno dati izključiti, je v tem političnem trenutku z elo neodgovorno. Danes poteka v naših, partijskih vrstah pomembna bitka. Tudi od nas in našega delovanja je do neke mere odvisno, ali bo v partiji zavel vsaj nek oliko demokratičnejši duh ali pa bo zavladal mrak totalitarizma po modelu - za drugače misleče ni dcmokracije. Ob teh dilemah ne smemo stati križem rok, pa čeprav imamo samo tisočinko mo/nosti, da stvar premaknemo na bolje. In še en pomemben razlog je, zaradi katerega moramo ostati in se boriti v vrstah zveze. M orda zveni nekoliko zancsenjaško in utopično, toda v milijonski ZK je skrit neiz črpen rezervoar komunistov, ki bi v drugačnih pogojih (drugačna struktura parti je, višja stopnja zavesti, bolj razvita dcmokracija) lahko tvorili jedro idejne avant garde. Bilo bi neodgovorno in za nas same škodljivo, če bi vse to prezrli in čez p artijo enostavno naredili križ. Ostati torcj v partiji, vendar pa tudi najti novo, primerno obliko dela, ki bi v daljšem času omogočila izvedbo programa, ki sem ga orisal na začetku. Iz vsega doselj povcdanega je najbrž vcč kot jasno, da se na spontan, ljubiteljs ki način ne da mnogo doscči. Lahko organiziramo nekaj akcij, kot je npr. tale se jcm, česa bistvenega pa ne bomo spremenili. Moramo sc organizirati. Pa ne amatersko, kot doslej, z neobveznimi sestanki vsak tcdcn, kjer bomo drug v drugega verjeli na lepe oči in dobro srce. Sarno izre dno visoka stopnja osebne odgovornosti nam lahko pomaga do kvalitetnega pres-koka. (Ob tem je treba nujno opozoriti na življenje in delo italijanskega komunis ta Gramscija.) Organizacija torej. Spet si lahko pomagamo z zgodovino. Prav gotovo ne sme mo mimo izkušenj, iz dvajsetih let tcga stoletja. Upajmo, da se bomo iz polemike 0 organizaciji partijc (Trocki-Lenin-Roza Luxemburg) naučili več kot naši star ejši tovariši. Dokončncga modela v tem trcnutku ni mogoče postaviti. Nekaj temeljnih po gojev pa je vendarlc jasnih. Poudarck te strukture bi bil seveda na organizacijski plati, saj je predvsem to pomanjkljivost našega dosedanjega dela. Za zdaj nas je m alo ali tch problemov nc bi bilo tcžko premostiti. Ustanovljen bi bil organizacijski komite, ki bi moral pred razširitvijo skupine (imenujemo jo /a /daj, na kiatko, K omunistična liga, ime za zdaj ni prav nič važno) dodobra preučiti vsc osnovc in problemc nadaljnjcga delovanja. Ko bi bilc prve osnove (organizacijske in progra mske) postavljcne, bi se delo skupine razširilo v manjših skupinah, ki bi jih poslej komite samo povezoval. Pobude bi, seveda, prihajale enakovredno iz vseh osnov nih celic. Tedensko ali štirinajstdnevno bi izhajalo glasilo, ki bi študente informi ralo o dosežcnem delu, o nadaljnjih načrtih, akcijah itd. Postavlja se vprašanjc. v čem bi bil tisti najvažnejši preskok, v čem je bistvena prednost takšnega organiziranja. Rekcl sem že, v odgovornosti. Vsak član bi imel natančno določeno delo, ki bi ga moral rcalizirati. V nasprotnem primeru je iz o rganizacije izključcn. Popolnoma jasno je, da to ne bo široka fronta vseh naprcd nih študentov, ampak izraz je zelo nepopularcn, ekskluzivna struktura. (Ob tcm bi šc enkrat opozoril na izredno pomembnost Lcninovc polemike s Trockirr.) Po trebno je vsaj nekoliko razjasniti smisel in pomen besede ekskluzivnost na tcm m estu. Ne gre za zaprtost in vzvišenost najlcpših in najr;; mctnejših študcntov, ki b 1 postali lidcrji ncosvcščenc študentskc mase. Ta eksluzivnost je izključno vezana na delo. Samo r.a ravni visoko zavesti in prepričanja se lahko organiziramo. Ta Li ga nikakor ne izključuje drugih možnih vrst organiziranja. Prepričan sem, da bo prav s strogostjo in doslcdnostjo do sebe omogočila ustvariti široko študentsko fronto. Na takšen način so delalc in delajo vse levičarske organizacijjc po svetu (Črni pantorji, zahodnoevropski levičarji, ilegalna gibanja v SZ, v ČSSR, naša par tija prcd vojno in mcd njo itd.). Z dclovanjcm v Ligi pa bomo avtomatično pritiskali (neposrcdno in posredno) na zvezo, na študentsko organizacijo itd., ter s tem sproščali odnose tudi v teh st rukturah. Osnova Lige, ki je v bistvu komplementar in vest obstoječih struktur, naj bi b il Marxov in Engelsov Komunistični manifest. Pa ne zaradi romantičnih simpatij ter želje po čistosti, ampak zaradi izredno jasnih in preciznih temeljcv, ki jih teo rctika določata komunistom in njihovim organizacijam. Kot osnovne tckste, ki b i nam služi za preverjanje naše lastnc zavesti pa tudi za opredelitev in načrt na ših akcij, moramo polegpri nas priznanih marksističnih teoretikov upoštevati nek atera dela Trockega (inernacionalizem), Mao-Ce-Tunga in Liu-Šao-Čija (razr cdna zavest in dolžnost komunista do samega sebe), Rozo Lu\emburg ter seveda nekatere sodobne teoretike študentskegagibanja (Rdeči Rmli, francoski ter itali janski levičarji). S tem seznam scvcda še zdalcč ni zaključen, hočcm prcprosto p ovedati, da za nas nc smejo veljati dobri in slabi, tj. preklcti marksisti, ampak sc moramo do idej in stališč opredeljcvati brcz vsakršnih predsodkov, resnicc si mo ramo sami poiskati. Jasno jc, da nam bo ena od osnov (z določenimi nujnimi kor ekturami) tudi program ZKJ. Logično je, da je ideja Komunistične lige tu orisana na grobo in precej površn o. Morda bi moralc biti nckatere stvari v bistvu drugačne. Ne smemo pa sc je apri ori ustrašiti, saj je naše gibanjc prišlo do točke, ko jc takšen način organizacije, k i zahtcva zavezanost in ostcr prcmik na področju zavesti, nujcn in ncobhoden. S amo široka razprava nam bo pokazala natančnejše okvirc in najuspešnejše prijem e v tem delu. Študentje, če nam za naše gibanje, za socializem in revolucijo rcs gre zares, n c bomo pomišljali in bomo stopili na novi nivo z jasno zavestjo o vseh težavah in ovirah, ki nas na tej poti čakajo. PROLETARCI VSEGA SVETA, ZDRUŽITE SE! Ijubljana, 23. X. 1971 jaša zlobec Pričujoči tekst je nastal kot osnova za diskusijo na študentskem zborovanju na FF, v soboto 23.X.1971. Glede na relativno dober odziv na samem zborovan ju in po individualnih pogovorih s študenti, menim, da je prišel čas, ko se lahko na osnovi napisanega začne pravo, organizacijsko delc. Tekst seveda ni dokonč cn in popoln. Je samo osnova za zbor vseh študentov, ki se z idejo strinjajo in s o pripravljeni za njeno uresničevanje. Šele na podlagi debat, analiz in kritik bo rno lahko dali dokončno osnovo našemu«dokončnemu delovanju. Zato poziva m vse študente in neštudente, ki so prepnčani, da je na sedanji stopnji našegag ibanja potrebna taka organizacijska forma, kot jo tudi predlagam, da se zberem u na pogovor, kjer bomo postavili osnove bodoče skupine. Sestanek bo v SOBO rO, TRINAJSTEGA NOVEMBRA OB DEVETI UREI ZJUTRAJ NA FILOZ OFSKI FAKULTETl V PRITLIČJU V SOBI 16. Marx-Engels: Manifest komunističnc partije, poglavjc III/2. ŠTUDENTSKI TISK, ŠTUDENTSKO GIBANJE, AVANTGARDA (Razmišljanje ob beograjskem.srečanju) Ko govorimo o študentskem tisku, se nam nehote vsiljujeta besedi politika in politična borba. Ceprav študentski časopisi niso bili nikoli mišljeni in ustanovljen i v ta edini namen, se nam ta razsežnost njihovega obstoja kaže vedno jasneje. Št udentski časopisi se ponavadi znajdejo v vlogi, ki presega njihovo vlogo časopisa. Zaželeno bi bilo, da bi bili bolj neodvisni, postali naj bi bolj kritični do študents kega gibanja, njegovo lastno kritično ogledalo. Vendar nas stvarnost vrača k sebi s ami. Prepovedi in pritiski, zaplembe posameznih številk in menjava uredništev so postali del naše vsakdanjosti. Namestp vodstva študentske organizacije se nekje p ri čclu študentskega gibanja nahaja prav študentski časopis. Primeri so zgovorni, pa naj gre za Beograd, Novi Sad, Prago, Varšavo ali Ljubljano. Od tod je le en ko rak naprej do konfrontacije, kjer se znajde na eni strani univerzitetni komite par tije, na drugi pa študentsko gibanje in njegovo glasiio. Tako skrajne situacije naj j asneje pokažejo, kako pravzaprav stvari stojijo. Pa čeprav bi si želeli drugačen ko nec teh zgodb, ne smemo pozabiti, kakšen je bil njihov konec v večini dosedanji h primerov. Ta nasprotja so globlja, kot lahko sodimo po tem, kako kdo nastopa in kaj ga pri tem vodi. Toda protislovje ni samo to - pa naj je še tako žgoče in glede na izkušnje naj bolj boleče za študentske časopisc. V protislovni vlogi se znajde tudi študentski č asopis, ki se mu vsiljuje neka avantgaidna vloga, ki je le delno kos in ki mu navse zadnje ne pripada. Ne pozivam k zapečkarstvu, toda največja napaka je, če sc kdo precenjuje. Študentski tisk ne morc iz svoje študentovske kože, čeprav je idcja n a kateri leži, daljša. Ne more zanikati logike svojega obstoja in mehanizma, ki vo di k nehanju tega obstajanja in preraščanju sprva in navidez ozkega problema v ši rši. Naj zato parafraziram izjavo nekcga slovenskega politika: študentski problcm 1 niso samo študtfntski, ampak tudi družbeni — in obratno. Zato razumevanje svo jih lastnih dimenzij ne pomeni nikakega omejevanja, ampak jc lc soočanjc s stvar nostjo in samim seboj. Le tako se lahko premaknemo naprej. MLADENŠVARC PRESTOLNICA Velcmesto Balkana, umazano, neurejcno, zanemarjeno, odbijajočc, pa vendar vekmesto. Ogromne palačc z večmetrsko Titovo sliko (pa šc norčujcmo sc iz Ki tajccv) zravcn vcgastih, razpadajočih hiš. Šestdcset tisoč študentov, največja univerza v Evropi, kako malo nas je v Lju bljani, kar na prste se lahko preštejemo. S kakšno muko sestavljamo Tribuninih osem strani vsak teden. Študent, Idcjc, Vidici...Cel kup profesorjev, znanstvenikov, tcorctikov, sodelavcev. Zolo realno in konkretno pišočih. Prav milo se nam je sto rilo, ko smo sc spominjali ljubljaiiskc teorctičnc šolc pod Darkovim vodstvom. Prcsneto provinc>al'io «mo se počutili, aktivisti iz obrobncga ccntra. Prvi vtisi pa so so prav kinalu /.ičcli iumiti. :tski kulturni eenter. Prostor posvctovanjc o študcnt.^kcm tisku. Lcpa, itadvorana, široki, aristokratski liodniki. Zvcdeli smo. da je bilo poslop ;c \ lasti policije. Neprijetno se počutimo v aristokratski sredini. Pogovor se začn o. l radno in svečano. Koncept je zastavljcn povsem zgrcšcno. Vrste se refcrati, k i so mod seboj prav malo povczani. Pogovor sc konča s polurno polcmiko med p icdstavnikorn Zveze novinarjcv Srbijc in nckatcrimi študenti. Nič novcga. Potcm .iivmo v zelo lcpo restavracijo in zclo dobro jcmo. Kulturni urcdnik Tribunc in o dgovorni urcdnik radia Študcnt spijeta za 15000 dinarjev buteljk rizlinga. Plačaj o gostitclji. Drugo dopoldnc tavamo po mestu, kaj bi dclali. kam bi šli. Pogovor na Ideja h, malo nas dolgočasi, zlasti Svaic, ki razlaga o Zvezi mladinc. Jesih mu da hamc ršus. Vlak odpclje ob trch. Točemo, ujamemo ga v zadnjem hipu. V bifcju točijo vinjak Kaval in dclijo bonbončke. Pa lc ni tako hudo z nami. Res so stoli polomljcni in rcdakcija zamazana, pa u rcdniki so leni in neougovorni. Blcfcrji smo in nič ne vcmo, ampak Tribuna je vs eeno polna življenja in radosti. Radi se imamo. jaša zlobec 20. 10. 1971 (na dan osvoboditve Beograda) je bil v Beogradu posvet o ingoslovanskem študentskem tisku, ki ga je organiziral beograjski Stude utski kulturni center. Udeležiti so se ga uredniki beograjskega Student a (M. Sretič in M. Vučelič, ki je tudi vodil debato), študentske revi je Ideje (M. Stanisavac), sarajevske revije Lica (G. Sekulič), predstavni kZveze novinarjev Srbije (tov. Brajovič) dalje ljubljanskega radia Študc nt (M. Pungartnik). s Tribune pa Mladen Dolar, Jaša Zlobec. Mladen Š varc in Milan Jesih. Povabljeni so bili tudi predstavniki nekaterih drugi h študentskih časopisov in revij, ki pa se razgovora niso udeležili. Posre dujemo vam vtise, ki so jih iz Beograda odnesli naši uredniki. Uredništvo Študentke v Jugoslaviji imamo v sedanjem trenutku morda edinstveno prilož nost, da postanemo resnična socialna moč, da predstavljamo permanentno nevar nost scnilnim birokratskim strukturam, da jim naganjamo strah v kosti in jim ne pustimo zaspati. Potem ko so študentje v Beogradu pokazali svojo zmožnost in p ripravljenost za angažirano borbo, potem ko smo tako pripravljenost pokazali let os tudi v Ljubljani, je zdaj nujna nadaljnja taktika študentskega gibanja v združe vanju in integriranju naših (siccr maloštevilnih) izkušenj, in to izvcn formalnih of icielnih študentskih forumov, ki so že večkrat pokazali svojo nezmožnost.in, po mojem mnenju, v njihovih okvirih do take integracije ne more priti. Najbrž je naj primernejši začetck takega združevanja prav sodelovanje med študentskimi časo pisi in revijami, saj so ti, kot jc rekel Jaša, v nekem smislu avantgarda študentske ga gibanja, korak pred njim. Take so bile naše rnisli, ko smo šli v Beograd, takšne so tudi ostale, ko smo se lahko razočarani in nezadovoljni vračali iz Beograda. Razgovor o študentskem tisku se je začel tako, da je vsakdo povedal nekaj uv odnih inisli o tisku, o študentih, o gibanju, o politiki, o filozofiji in sploh. Te uvo dne misli so se gibale na zelo različnih nivojih in so bile pravzaprav ena samo seri ja monologov. Potem ko jc Vučclič napovedal drugi, zanimivejši del večera, nam reč dcbato, bi se moralo nckaj prcmakniti, nckaj odločilnega bi se moralo zgodit i, iz monologov bi morali preiti na podlagi skupnih točk na nek višji nivo medse bojne komunikacijc. Vendar uo prcloma ni prišlo. Kolegi iz Srbije so sicer v enot ni fronti nastopili proti etabliranim in nevzdržnim stališčem tovariša iz Zveze no vinarjev Srbije, prišlo je še do nekaj sporov med njimi samimi, mi iz Slovenije pa s mo sc počutili nekako odveč. Vpraševali smo se, kaj lahko pravzaprav prispeva mo k temu dolgemu večeru, kje je napaka. Potem smo na smrt utrujeni še dolgo v noč sedeli v nekem precej elitnem lok alu. Cutili smo, da dcla nismo opravili, da je bilaj&nsa zamujena. Nismo prebili meje izoliranosti svojcga mišljenja, ostali smo sami, še vedno daleč vsaksebi. Zato mislim, da ostaja možnost sodclovanja predvsem v navezavi individualni li stikov mcd posamcznimi uredniki različnih listov, daljc v večji izmenjavi tekst ov, zlasti pa v dclu na nckaterih skupnih projektih, kot jc,na primer izdajanje te matskih številk v kooperaciji ipd. Mladcn Dolar Trcba jc obiti dcjstvo, dajc tako zastavljanje problema študentskega tiska zgr ešeno; tribuna beograjskega študentskcga kulturnega centra je to samo potrdila. Postaviti prcdstavnike naših glasil v vrsto tribun ob rami slavnega Garaudyja, izra ža hladno ambicioznost centralnosti. To je tudi vsc, kar bi se na omenjeni pogov or nanašalo. Drugače pa jc, če govorimo o pojavu študentskega tiska - o njegovi vlogi v n aši družbi. Ni tcžko opaziti, da so lc-ta duši v preobremenjenosti: v nekem smisl u ga tvori študcntsko gibanjo, toda tako, da sc nc odvija /notraj njega, ampak ga ustvarja. S tem nosi vse družbenc posledicc, ki z izenačitvijo nastajajo. Prepoved publikacij pomeni omcjitcv gibanja, administrativni poseg vse pretvarja v politič ncga (ker je študcntsko gibanje pač politično gibanjc). Tako tezo je mogoče potr diti v Tribuni. Studentu, Indcksu in v Vidikih. Na drugi strani pa so glasila, ki so \ tem, da so se od študentskega gibanja odtujila bodisi v transmisijo (Studentski list) ali pa v neprizadeto avtonomijo (Ideje, Katedra) . Pri njih je opaziti težnjo, d a bi sc izognili nevarnosti neposredne politizacije. S tcm izgubljajo pod sabo tla ..študentovstva", ne uspojo pa sc cmancipirati in so samo blcdo dopolnilo ,,neštu dcntskcga" tiska. Kakšen jc izhod? Skupaj z drugim tiskom se moramo bojevati za avtonomijo m proti ideoioškim tcr skupinskim privatizacijam. Ne grc lc za delitev na ,,rumen i" in ,,nornialni" tisk (kar je danos najbolj opazno), gre tudi za to, s čigavo glavo tisk misli. Predajanje idcolosiiji je najjasnejše znamcnjc. dajc v družbeni praksi n ckaj narobe. Šc zdaleč nisem za ukinjanie ideoioškosti, če sc kaže v časnikarski i n tiskovni praksi. Lc-ta namreč nc scstoji samo iz verbalne kritike niti iz organiz iranja političnega družbcnegagibanja. Tisk ima naloge, svojske v svojih možnosti h in zakonitostih. Če jc med prakso tiska in nicd politično prakso preveč neposr edncga ideološkcga bratenja (idcntifikacijc) ali pa prcmalo ljubezni, je to znak še panja. Konkrctno za študcntski tisk pomcni. da moramo ustvariti samostojno gib anje, v katcrem bo tisk samo cdcn od subjcklov. Samo tako ga je mogoče razbre meniti in mu vrniti njcmu primerno vlogo. Marjan Pungartnik V zgodovinskem trenutku, dne 23. 10. 1971 ob 17 h, ko je študent ski sejem na FF dosegel svojo kulminacijo, je Jure Detela, sicer študent umetnostne zgodovine in angleščine, ustanovil novo študentsko cerkev. Ker je bilo ob tem svečanem dogodku prisotnih le nekaj sto študentov in ker je, žal, snažilka vse prezgodaj prekinila zanimiva izvajanja, smo s e odločili, da del ustanovne listine nove cerkve ponatisnemo v Tribuni, tako da bodo te duhovne hrane deležni tudi drugi študentje, pa tudi to variši s CK, Skupščine, RIS etc, ki se, kot vse kaže, čedalje bolj zanim ajo za Tribuno in se poglabljajo v njene strani. Vsi morebitni interesi z a novo cerkev naj se zglasijo vsak dan okoli poldneva na našem uredni štvu ali kar pri Jurčku doma, naGregorčičevi 17. (Stranke sprejema vsak dan od 10 do 12 h, ob sredah pa tudi fxl 17 do 19 h.) Uredništvo OSNUTEK ZA USTANOVNO LISTINO ŠTUDENTSKE CERKVE Še preden bom opisal razloge za potrebnost študentske ccrkve, ki ho danes u stanovljena, bi rad odstranil nekatere zadržke in pomislekevki povzročajo, da ve čina študentske populacijc gleda na ustanovitev novc cerkve s skcpso. Najpogostcjše vprašanje v zvezi s študcntsko ccrkvijo sc glasi: Na kateri vcroiz povedi bo cerkev osnovana oz. katera veroizpovcd jc pogoj za članstvo in sodclo vanje v novoustanovljeni cerkvi. Zanimivo je, da so nujnost odgovora na to vpra šanje uvideli predvsem tisti, ki so se za novo cerkcv resno zanimali. To., dejstvo lahko razložimo z neuskladljivostjo tistc asociacije, ki sc najpogostejc in najprvot-neje pojavlja pri terminu ,,študcntska cerkev", s konccpti tistih ideologij, ki so p ri študentih najpopupalarnejše. Za komunistc in za druge ateistc jc nesprejcmljiv termin ,,cerkev". Za katolike je nesprejcmljivo dejstvo, da je cerkev štu^entska; naziv cerkve si tolmačijo v smislu sektaštva in herezijc; skrbi jih, koliko hodo kon cept, načela in dejanja študentske cerkve združljivi in nenasprotni z uradno kato liško cerkvijo. Pravoslavni Srbi, ki žive v Ljubljani, sc bojijo, da bi sc novoustanov ljena cerkev zlorabljala v nacionalistične in šovinistične namene. Protestanti. zl asti pa metodisti, ki med ljubljanskimi študenti hiso rcdki, se zanimajo za vpraš anje, koliko bo študentska cerkcv kot institncija. zmožna absorbirati tiste nivojc religiozne zavesti, ki se bodo gotovo razlikovali od religiozne zavcsti vcčine prip adnikov nove cerkve, in ki niti med seboj še zdaleč ne bodo enaki. Odgovor na ta vprašanja je prcprost. Veroizpovcd ni niti najmanjši kriterij za vključitev in sodelovanje v študentski cerkvi. Niti alternativa tcizem ali ateizem n e igra v novi cerkvi nobene vloge. Pa nc zato, ker bi cerkev hotela čimbolj povcč ati svoje vrste. Pomembnejši faktor /a to odločitcv jc agnosticizem, kije v naši d obi tako prisoten kot nikdar prej, iri ki pri scktah, ustanovljenih v 17. in 18. stol etju, še zdaleč ni bil tako vpliven in pomemben. A tu ne gre le za nujnost priznav anja nekega zgodovinsko utemeljenega pojava, ampak tudiza zavest, da jc nemo žnost kakršnega koli fanatizma v zvezi z ncdokazljivimi trditvami in neodgovorlj ivimi vprašanji vendarle pozitiven pojav, ki ga naša cerkev ne smc ignorirati in za vreči. Tu pa se postavija vprašanjc: jc naziv ,,cerkev" sploh upravičen za instituci jo, ki. ne favorizira nobene vcroizpovedi? Ampak pojem religiozne pripadnosti oz. religioznega stanja ne oprcdeljuje lc eksistence boga in njegovega ininosa do stvarstva/temveč tudi odnos človcka kot posamcznika do boga. Za ta odnos sta nujno potrebna dva člcna: bog in človck. In religiozno mišljcnje, religiozno čust vovanje, religiozna aktivnost sc dotikajo obeh člcnov. A študontska ccrkev sc z v praš anjem, kako se religiozna zavest posamcznika dotika prvega člcna - boga -ne bo ukvarjala. Zato jc vprašanjc veroizpovcdi in teizma njenih članov sploh nc z anima. Svoje zanimanje bo posvečala drugemu člcnu, t.j. vprašanju o povczavi čl oveka, njegovih misli, čustev in dejanj z rcligiozno zavcstjo. In ker je iz videne po sledice (pravkar omenjena povezava, o kateri je naša cerkev prepričana) možno s klepati o eksistenci vzroka zanjo, se naša ustanova sme z vso pravico imcnovat i cerkev, čeprav se s samim vzrokom ne bo ukvarja.a To ukvarjanje se mi niti nc z di plodno, na kar kaže mcd drugim tudi dosedanja zgodovina krščanstva. Tu naj omenim znano miscl, da nikoli niso bili verniki tako ateistični in ateisti tako ver ni kot danes. Popolnoma pa bo nujnost, da sc naša ustanova imcnuje ccrkcv, jasna šcle takr at, ko bomo raziskali, kako zelo je /a novo ustanovo ustanovo pomcmbno, da je ravno študentska. Študentsko gibanje zadnjcga leta (zascdba Aškerčeve, pripravc na demonstracije, nešteti članki v Tribuni, zascdba fakultotc, manifest zascdenc fakultete) je jasno pokazalo, da so študenti tista sila v družbi, ki ima najbolj izdc lano in najmočnejšo vizijo o tcm, kakšen naj bi bil popoln svet, kakšna naj bi bil a popolna družba. Saj stališčc ncgativitote, ki jc pri študentskem gibanju tako po udarjeno, ne more obstajati brcz zavesti o pozitivnem, torej mora nujno vscbova ti to zavest. Zlasti šc, čc jc negativitcta razglašena za totalno. Ta totalnost, ki jc bila večkrat deklarirana, namreč povzroča začaran pojmovni krog, ki ga jc v izv enreligioznih okvirih nemogoče razrcšiti. Ncgativen je pojav le v primerjavi z ncč im pozitivnim; čc je negativitcta totalna, mora torcj pozitivikla obstajati izven s veta. A kaj je pozitivno? Ali jc pozitivno vsc, kar ne obstaja? Ali pa jc pozitivna le ena možnost od neskončnega štcvila možnosti, ki obscgajo neobstojcče? Vsc neobstoječc gotovo ni pozitivno, saj si je možno zamisliti stanjc, ki bi bilo od ob stoječega še slabše, oz. stanjo, ki nikakor ne bi bilo pozitivno. Stališče ncgativitc te torej vsebuje sclekcijo mcd možnostmi ncobstoječega. A kakšna jc ta sclekcij a? in kaj jo določa? Čc upoštevamo, da sc obstojcčc dogaja po cni sami možno sti (s teističnega in materialističnega vidika dokazljivi nivo dctcrminizma), poteni se lahko dogaja selckcija med možnostmi neobstojcčcga samo po načelu polariz acije. Kaj pa določa, kaj jc v neobstoječem nasprotno obstojcčemu? Obstojcčc gotovo ne, če ga glcdamo v izvcnrcligioznih okvirih. Pri vprašanju o stališču totalnc ncgativitetc sem se ustavil zato, kcr jc bilo v m aniiestu zasedenc filozofske fakultete razglašeno kot osnovni gibalo študcntskeg a gibanja. K pravkar izvedeni izpeljavi pa priključimo še zavest o cnotnosti študon tstva in študcntskega gibanja, ki v marsičcm spominja na cnotnost prvih krščanskili ^vernikov. Zavedajmo se šc močnc željo, da se ta cnotnost ohrani. Zavcdajmo sc, da jc jem študentstva zadostoval kot utemeljitev za vse akcije, ki se jih je lani lotil akc ijski odbor. Zavedajmo se še, da študentom kot nosilcem gibanja nič ne pomeni toliko kot moralna čistost in neoporečnost, saj se vsak najmanjši spor s policijo uporablja za tovrstna dokazovanja in utemeljitve. Naša zunanja šibkost v prime rjavi s policijo dokazuje našo čistost. Naše želje po tem, da nas oblast tlači in i gnorira, lahko primerjamo s krščansko željo po pokori in očiščenju. Vse to nan ovo dokazuje, da je naziv ,,cerkev" za našo ustanovo upravičen. Potrebnost študcntskc cerkve pa postane cvidentna pri vprašanju o enotnosti študentskega gibanja. Pri utemeljitvi se bom naslonil na znano delitev študentske ga gibanja na dva nivoja, ki jo je pri nas prvi izvvdel Dpšan Prijevec, pozneje pa M laden Dolar. Prvi nivo teži po sprcmcmbi sveta izven študentskega gibanja; to je želja po politični in socialni moči, po političnem in socialnem odmevu. S tem ni vojem se študentska cerkev ne bo ukvarjala, saj zanj dovolj skrbijo druge študent ske institucije (izvršni odbor, akcijski odbor, univerzitetni komite in Tribuna). D rugi nivo pa je tisti, kjer se gibanje utemeljuje v samem sebi, kjer je gibanje sam o sebi namen. To je avtorealizativni nivo nosilcev študentskega gibanja. In ravn o na tem nivoju se najbolj neposredno realizira religioznazavest študentov. To j e nivo, na katerem je akcija lastna vsakemu nosilcu, saj v izvenreligioznih okvir ih ne more prehajati v obstoječi svet. Usodno za študentsko gibanje pa lahko postane vsiljevanje avtorealizativnega nivoja tistemu nivoju, ki zahteva politično moč in politične spremembe. Ta nevarnost se pojavlja takrat, ko se avtorealizati vne akcije vrstijo stihijsko, brez medsebojnega skladja. Ce je akcija popolnoma skladna s svojim nivoje, je tovrstna stihija teoretično nemogoča, saj enotnost vi zije dobrega (polarizacija obstoječega v neobstoječem) ne dopušča neskladja in nasprotja mod akcijami. ki izliajajo \i skupncsra jedra. Vendur pa praksa lanskcga študcntskcga gibanja kažo, da so bilo nekatere avto roalizativnc akcije nasprotne tistemu nivoju gibanja, ki je zahteval spremembe, i n ob zasedbi fakuitctc so celo grozile, da bodo uničile delo, ki jc izhajalo iz druž bcnoaktivncga nivoja. To dclo gotovo ni krivo za nasprotje — to dokazujc toliko poudarjana moralna čistost gibanja, in dejstvo, da jc študcntska vizija o idcalni d ružbigotovo pravilna. Ta pravilnost paje spet usodno povezanaz religiozno ba zo študentskega gibanja. Krivda za neenotnost torej ne more biti neposredno lzhajanje stihijskih akcij iz religiozne baze, temveč dcjstvo, da akcijc iz tcga jcdra niso pravilno izhajale. In študentska ccrkc v je potrebna prav /ato, da se take nepravilnosti avtorealizativnih akcij v prihodn je preprečijo. Nova ccrkcv bo ugotavljala, analizirala in klasificirala vse možnosti ncposrcdnih povczav religioznega jcdra z individualnimi akcij.:mi. Z analizo in z intuicijo bo ugotavhala, katere akcijc so skladnc z vi/.ijo pozitivnega, in prek te p ozitivitete z obcma nivojema študcntskega gibanja. Tiste akcijc, katcrih namen jc spreminjati družbo, so zaradi že omenjcnih študentskih institucij dokaj skladne mcd scboj; za akcijc, ki so samc v sebi zadostne, pa nam nobena institucija ne n udi tega poroštva. Zato je študcntska cerkev nujno potrcbna za enotnost gibanja. Zmotno jc mišljcnjc, da jc enotnost potrebna lc zaradi uspešnega sprcminjanja dr užbc: nujna jc tudi zaradi skladnosti s študcntskim otičnim in moralnim imperati vom. Ostanc lc še vprašaiiic kako bo študcntska ccrkcv organizirana. O tvm bo odl očala ustanovna skupščiaia: vondar pa iz razlogov, zakaj jc cerkcv potrebna, slcdi, da bo razdcljcna na tri sekcijc. Prva sekcija sc bo ukvarjala z analizo, raziskoval a bo povezave inctafizičncga j ?dra z vsemi možnimi akcijami in dajala tovrstn e smcrnicc. Druga sckcija bo koordinacijsko borbena; skrbela bo za povezavo avto realizativnih akcij z impcrativi, sledečimi iz žc obstojcčcga študcntskcga gibanja, v kolikor prva sckcija nc bo zadostovala za to koordinacijo. Trctja sekcija bo misijonarska, kar jc nujno potrcbno ob takšni večini neosvcščenih študcntov m ob tnanjšini osvcščcnih, ki aktivno sodelujcjo v gibanju. Trcba je tudi upoštevati neosveščenost vcčinc ddavskega razreda in enostranski, zmanipularizirani odnos do študcntov in do njihovega konccpta sprcminjanja družbe. Dokler ne prcmaga mo ncosveščonosti pri študentih, doklcr jih nc spravimo pod okriljc študcntskcga moralno - ctičncga impcrativa, ne moremo računati na plodno povezavo z dclav skim razredom, kar jc osnovni pogoj za uspešnost študentskega gibanja. ZDRUŽIMO SE V IMENU ŠTUDENTSKEGA ETIČNO - MORALNEGA IMPE RATIVA! NASA VERA - PRAVA VERA! Študcntski sejcm, v Ljubljani, 23. X. 1971 Jure Detcla UTEMELJITEV BEATIFIKACIJ V ŠTUDENTSKI CERKVI: Beatifikacija se je pojavljala vedno ob ustanovitvi kake nove religiozne združ be, za katero je bil kategorični imperativ historičnega mornenta nujni vzrok. Pra v ta imperativ je izhajal iz etične pogojenosti individualnega trpljenja; in to indiv idualno trpljenje je v istem razmerju do kategoričnega imperativa, kot je združba v razmerju do historičnega momenta nujnosti. V tem smislu je beatifikacija tudi v taki radikalni združbi, kot je naša, ne le historično in borbeno, ampak tudi mo ralno - etično utemeljiva. Prav zaradi tega razmerja je beatifikacija (in seveda iz nje sledeč odnos do beatificirancga) sprejemljiva ne le v okviru študentske cerkve in občečloveške skupnosti, ampak tudi za vsakega posameznika. Kriterij beatifikacij je torej razviden: a) iz relacije individualno trpljenje-kategorični imperativ; in b) iz relacije združba (študentska cerkev) - historični moment nujnosti. PREDLOGI ZA BEATIFIKACIJE: 1. DOLAR MLADEN (kot predhodnik teoretičnega utemeljitelja študentske cerkve, kar je razvidno iz članka Prove yourself alive, objavljenega v Tribuni) 2. DEBENJ vK BOŽIDAR (zarad-i teoretičnega dela, ki ima velikc zashute za študentsko gibanje) 3. FRANKO ADAM (zaradi mučeniškega razmerja do državnih institucij) 4. JESIH MILAN (zaradi istega razloga kot Franko Adam) 5. KONC JOŽE (zaradi požrtvovalncga odnosa do študentskega družbeno an gažiranega tiska) 6. KRNPOTIČ IGOR (zaradi požtvovalnega odnosa do študentske subkultu re) 7. ŠTRAJN DARKO (iz istega razloga kot Franko Adam in Jcsih Milan, kar potrjuje osemurno čakanje na zasliševanjc) 8. RUS VOJAN (zaradi zaslug, ki jih ima kot popularizator študentskega gib anja v neosveščenih delih slovenske javnosti) 9. ZLOBEC JAŠA (ker je daroval kožo ponesrečencu) 10. ZLOBEC DRAGICA (iz istega razloga kot Konc Jože) JURE DETELA KOMENTAR K ANARHIZMU IN KRITIČNO-MATERIALISTIČNI TEORIJl Abstraktno-substancialna povezava mcd ,,anarhizmom" in ,,marksizmom" s e kažc žc v pogosto zlorabljenem in napačno razumljenem pojmu ,,anarhija", pri katcrcm grc vscbinsko samo za ,,pomanjkanje gospodarjev" in v katerem ni nikjc r najti ,,nereda" ki ga vladajoči razred uporablja. Tako politična in tcorctična skupna pot kot poscbne razlike mcd tcma dvcm a smerema v prvi internacionali so imcle svoj zgodovinski izvor in dobilc svoj izra z v sodclovanju in razhodu Marxa in Bakunina. Marx, ki jc bil skoraj celo življcnjc v stiku z Engelsom, od začetka nikoli ni ra zločil svojega radiK.aino-demokratičnega, kasnejc revolucionarno-proletarskega zanimanja od znarb.tvene analize nasprotovanj v ,,organični" družbi. Samo tako j e lahko prišel do osnovnega spoznanja, da ,,je anatomija meščanske družbe v poli tični ckonomiji". S ,,Kritiko poljtičnc ckonomijc" v ,,Kapitalu" je Marx ustvaril pogoje in poj mc znanstvenega socializma, tcmclj za rcvolucionarni boj od kapitala potlačenih in izkoriščcnih mezdnih dclavcev. Z anaiizo kapitalistične proizvodnjc blaga je po stalo mogočc razkrinkati fantom rcsničnosti dcnarja kot razlog za ustvarjanje na pačne zavcsti. Bakunin pa je začcl in končal svojo politično dejavnost kot rcvolucionarcn p rajMiiatik. Pri njem ni govora o premišljcni tcoriji o ,.antiavtori(ativncm kolektivi zmu." Zato tudi ni v njegovih knjigah dialektikc o teoriji in piviksi. Nikjcr pri Bakuninu ni mogočc najti v obliki pretehtane arializc mncnja o zna čaju socialno ekonomskih razmer v kapitalistični družbi ali o izmeničnem delova nju državc in družbe. Kljub tcmu pa jc, prcroški kot nihčc drug, v jcziku instinktivnc inteligencc po kazal na despotično zatirajoči značaj državncga stroja. Razredni boj v Franciji jc pozitivno ukinil značilnost bo:>a iricd marksisti in a narhisti! Za socialistične in anarhistične upornike dancs ni noii.-nega dvoma o tc m. Zcodovinsko ni vcdno bilo tako. Sicer je sovjetska komunistična partija, kideformira revolucijo tako znotraj in acionalnih kot internacionalnih okvirov, pod vodstvom Stalina še 17. decembra 1936 lahko naznanila v ,,havdi": ,,CIstka vseh trockističnih in anarhosindikalni h elemcntov v Kataloniji sc je že začela. V Rusiji se bo izvršila z enako energijo." Španska rcvolucija, ki sta jo od zunaj zadela španski in nemški fašizem, od znotr aj pa državljanska vojna, in ki jc nazadnje omagala, jc predstavljala doslej osnovni zgodovinski nauk z ozirom na ncsoglasja mcd ,,marksizmom" in ,,anarhizmom." Majski upor v letu 1968 v bojevitih vrstah francoskih delavcev, funkcionarjev, intelektualcev in študentov nas je opozoril, prav z načinom, kako se je praksa izv ršila, na kvalitativno spremenjen odnos med ,,marksizmom" in anarhizmom." Direkt?ii in odkriti razredni boj v teh tednih je z vso potrebno jasnpstjo poka zal na nujnost cnotnosti med rdcčimi in črnimizastavami. Nuja in interes revolu cionarnih sta izsilila preobrat v odnosu med ,,anarhizmom" in ,,marksizmom." I n kljub temu kaže, da je postala zahteva revolucionarnega marksizma po vodstvu prav po teh zgodovnsko tako pomembnih dohodkih spet očitna. V lctu 1968 je postala revolucija, ponlolgrm obdobju nazadovanja in porazov, ponovno aktualna v visoko razvitih kapitalističnih dep.elah. Zakaj jc prišlo do pora/a? Vulgarizirani giavni argument je v tem, da KP (fran coska komunistična partija) vali odgovornost za to na resnično aktivne anarhiste, maoiste, guevariste in trockistc, mcdtem ko aktivni uporniki očitajo zaviralnemu aparatu KPF, daje izdal revolucijo. Zaviralna vloga KPF je nedvomna, toda če va limo odgovornost za ponesrečeno revolucijo nanje, obidemo jedro stvari. Birokratski partijski stroj lahko bistveno ovira bojevite vrste zatiranega razre-da, ki je postalzavedcn in,aktiven, le če v tej zgodovinski situaciji ni nobene poli tičnc gonilnc sile, ki lahko pokaže množicam alternative. Kritika principielno na pačnc politikc KPF je pravilna le, kolikor je združena s samokritiko v revolucion arnih organizacijah. Jedro stvari, najbolj bistveni razlog za porazfcvidimo v popolnem nepoznavan ju vsebine in oblike revolucionarnega upora v našem času. Uporniki niso razumeli značaja prcvrata. Upor ni mit, to jo visoko organizirana socialna akcija razreda, ki se bori za sv ojo osvoboditev. Upor je odločilni vmcsni člcn v revolucionarncm procesu. Upor jc najvišja oblika razrcdnega boja. Grc za to, da prcvzame oblast dosiej zatirani ra zred. Upor jc prvi odločilni korak v dolgcm procesu kvalitativnega uničenja lastn inskih razmcr. Mar.\ ne govoj i brez razloga o tem, da jc treba gledati na upor kot na umetno st. S tcm nc misli na tchnične sposobnosti, čeprav stalno poudarja pomembnost tchničnih oblik upora. Upor kot umeinost implicira prcj določeno metodo, ki s svojo vsebino meri n a dircktna dejanja in sistematično informiranje (propaganda, agitacija in organiz acija). Francoskc i/kušnjc iz leta 1968 potrjujejo, da je pogoj za revolucionarno situ acije to, da se uporniki in njihove organizacije ne ,,igrajo" z revolucionarnimi mo žnostmi in posledicami. Pri uporu grc v filozofskcm in fizičnem smislu za življenjc in smrt nekega razr cda, ki se bojuje za svojo cmancipacijo. V nobcni revolucionarni situaciji ni mog oče zavarovati vsakcga'koraka, vsakcga dcjanja ,,naravoslovno". Treba je vedno v kalkulirati množico prcsenečenj in poscbnih okoliščin. Če jc upor postal mogoč zaradi dejanske objektivne zgodovinske situacije,je b istvcnega pomcna nastopati ofcnzivno tako v smislu obveščanja kot vojaško. Se v ladujoči državni stroj jo treba napasti z vsemi mogočimi oblikami boja. Tu je tre ba venomer opominjati, da se mora rcvolucionarni socializem teoretično in polit ično boriti proti vsem levim grupacijam, ki vidijo cilj v samem nasilju, kakor tudi proti onim, ktv nenasilju vidijo etlino politično srcdstvo. Naslednje besede Rosc Luxemburg, napisane nekaj dni prcden je bila umorjena, so protislovne in vendar predstavljajo edini možni socialistični nazor v fazi revolucije in upora: ,,Najbolj brezobzirna rcvolucionarna moč dejanja in rtajbolj velikodušna človečnost - sa mo to je rcsnični okras socializma." Obvcščanjc sc jc v Franciji 1968 hitro spremcnilo v deklaracije, ker so bojevi tc vrstc razrcda in njihovc razredne organizacije zaničcvalc značaj upora. Tako je dobil vladujoči razrcd možnost zavarovati svoje institucije in ,,pomiri ti" izvor nemira, bojcvitc vrstc francoskih dclavccv, funkcionarjev itd., s povišanj cm plač in z drugimi ukrcpi. Tudi v ,,post"-revolucionarni, toda latentni družbcni situaciji nemira in drža vljanskc vojnc morajo poraženi uporniki zlati razvijati sposobnost naučiti se v na jrazličnejših situacijali najvcčje vscstranskc pripravljenosti. ,,Biti pripravljcn, pomcni vse" (Shakespeure) pomeni sposobnost abstraktno-analitično razumeti objektivno stanjc stvari in ukrepati v skladu s trenutno dejan sko situacijo. V pojmu pripravljcnosti jc najvišja enotnost teorije in prakse, kar n ima nič skupnega s sprcjcmanjem navodil nekontrolirane centrale. Revolucionarni anarhisti poudarjajo v svojih najbolj različnih pojavnih oblika h abstraktno utopijo o družbi brez voditeljev in brez razredov kot svoj ,,teorctski" temelj. Rcvolucionarni marksizem pa dela na novi zgodovinski nalogi, skuša s konkr etno analizo spremenjene konkretne resničnosti dodelati svoje možnosti, cilje, pojmovanja in parole in jih ^oočiti z izkušnjami iz praksc. Marx je moral, s stališča svoje znanstvcnc ,,poštcnosti" in svoje revolucionar ne pristranosti, napasti abstraktno utopijo in jo pripcljati do absurda, ne da bi kd ajkoli prezrl časovno veličino socialnih utopistov Fouriera, Chvena in Aaint-Saint ona. Engelsjim priznava, kot je znano, mesto prcdhodnikov socializma. Lenin nagiba, kar večina ..lcninistov" namcnoma ignorira, konkrctni utopiji (E.Bloch), ne da bi imel to pojmovanjc: ,,O čcm bomo sanjarili? ... Grcm še kor ak dalje, sprašujcm, čc ima marksist sploh pravico sanjaviti, čc ne pozablja, da si človcštvo po Marxu vcdno zastavlja samo take naloge, ki jih lahko reši... Toda čc bi odvzcli človeku vsakršno sposobnost ... sanjariti, čc tedaj ne bi smel od časa d o časa odpluti naprej, zato da v fantaziji, kot na enotni in popolni sliki, zaglcda d elo, ki šcle nastaja v njegovili rokali, potcm si sploh ne morem predstavljati, kate ri nagib bi prisilil človcštvo, da se spoprime z obširnimi in napornimi deli na pod ročju umetnosti, znanosti in jilvv praktičnem življcnju pripeljc do kcnca." Prav rcvolucionarni anarhisti v maju 1968 so opozorili novonastali, izvirni in zato subvcrzivni marksizem na bistvenc stvari in kasneje so napotili marksiste sp ot k njihovi lastni revolucionarni prcteklosti in prihodnosti. Analiza razrcda, ki jc postala nujna za pripravljunje in izvajanje naslednje rev olucionarnc etapc, dcjstvo, da grc za strukturnc spremembe v delavskem razredu, ki jih ni mogočc ločiti od sprcmemb v procesu izkoriščanja kapitala, od kapitali stične socializacije proizvajalnih sredstcv \ obliki dclniških družb in od skupne dr užbcnc birokratizacijc proizvodnje same iiJ. - vsc to leži na oni.strani ,,teoretič nih" hipotcz in problematike revolucionarncga anarhizma. Tu je potrebna mark sistična radovcdnost, rcvolucionarna mctoda dialcktikc, tj. ,,pokončna hoja" (E. Bloch). Opomba Ta članck ne povc ničcsar o karaktcristiki nekc dežele ali situacije. Primarno zrcaJi trcnutkc v marksističnem razredncm boju z izhodiščem v majskih dogod kih 1968. RUDI DUTSCHKE Prevedla Lena Petrič PRIMER BRAZILIJA - ŠT.l KAJ SE JE RESNIČNO DOGAJALO V BOLIVIJI ,,SEDANJOST PRJPADA BORBI, PRIHODNOST PRIPADA NAM" Ernesto Che Guevara, 1965 Časi se spreminjajo. Zelo hitro se sprcminjajo. Ob umoru Lumumbe je mladi na morala manifestativno na ulice. Pred štirimi leti, ob Chejevi smrti, mladini ni bilo treba na ulice. Bilo je že dovolj, da so si mladi tega revolucionarja postavili z a svoj vzor. Danes je smrt borca, revolucionarja, za nas brezvsebine. Je daleč, tor ej ni pomembna. Mi imamo druge probleme: prisrčen sprejem francoskega vojnega ,,obrambneg a" ministra Debreja, da bi nam z naročili za gradnjo helihopterjev reševal rnajavo gospodarstvo; prisrčni do Zahoda, tovariški do Vzhoda - osvobodilnega gibanja po svetu pa so nam še ,,gverila" gverilci le še supermani meščanskega tiska. Več od onanističnih deklaracij ne potrebujemo, kajti vmešavali bi se v notranje zadeve t uje države in žalili suverene - predvsem pa ostali na kahli, iz katere kar postano vroče smrdi. 8. oktobra so minila štiri leta, odkar jc padel Chc. Daleč je že to. Tako dalcč, da so mladi že pozabili njegov obraz in ga zamenjali s svcžim s filmskega platna. Kako lepo je, česi človek lahko ogleda akcijski film in se identificira z glavnim ju nakom. ,,Navali narode!" to jc zastonj, nič ne boli, postrežcmo vam s svežimi novica """"-"--,,,. je vendar uglajena pot in nimamo časa, da bi pogledali, koga teptamo. V desodor ansu spreyu uglednikov vendar ni prostora za prepoteni smrad in cape s pohodov. Torej naprej, in naj vas spremlja resničnost manevrov in iger in TV nadaljevank. Septembra letos je padel vodja brazilske mestne gvcrilc CARLOS LAMARCA. Bil je hiter revolveraš, terorist, bančni ropar, dezerter, karierist, desna roka zlogl asnega Marighele in brazilski državni sovražnik št. 1 - tako je vsak poročal ,,Ljub ljanski dnevnik" iz prve roke, 23.septembra, - in ženskar, kajti z ženskami se je rad slikal, ko jih je učil strelskih veščin. Pa velika riba je bil, ki jo je lovilp 800 a gentov, dokler je polic.ija končno zožila krog okoli vseh terorističnih organizacij in dejavnosti. Tako je od nekod prepisal (upajmo, v blagor ubogih v duši) Bogdan Šalej, brazilski dopisnik ,,Dela". Naše svobodomiselno glasilo Socialističnc zvezc jc še cnkrat dokazalo svoj pr ostor v prvih vrstah - od zadaj. Verjetno je samo brazilski tisk pisal šc sočneje o tem uboju: človeku naj niti na misel nc pridc Lamarca kot borec, revolucionar, g uerilliero. O ,,Dnevniku" ni vredno pisati. Da bomo pili ceneno kavo, moramo izvažati v Bra/ilijo tovornc vagone; za izravnavo naše ncgativne plačilne bilance z Južno Ameriko in Bra/ilijo nud imo koncesije našim proizvajalcc: za vzor zunanjetrgovinskega poslovanja nam ,,Dclo" ponuja vojaško-diploma tsko (o korupciji ne govorimo) organizirana zunanjetrgovinska prcdstavništva: da lahko ugodno prodajamo naše orožjc (lc komu ncki? ), vabimo južnoamer iške trgovinske ministre-generale na turističnc obiskc; — da si povečujemo ,,ugled" v klubi neuvrščcnih, smo pripravljeni razglašati, daje politika južnoameriških generalskih hunt prijatcljsko razpoložcna do načcl miroljubne koeksistence in politike neuvrščcnih držav; da krepimo sodelovanje z južnoameriškimi držav;imi. scgamo v rokc prav ti stim, ki s terorjcm in diktaturo, političnimi špckulacijami in ckonomskimi malve rzacijami zatirajo ljudstva v bedi in slepem izvrševanju ukazov oblastnikov. Pripr avljeni smo ekonomsko sodclovati s tistimi, ki v Cheju, Marigholi, Camari, Lamar ci in drugih vidijo novarnost za svojc oblastništvo, in jih razglašajo za bandite. tc roriste itd. (glcj izrazoslovje v časopisju). Odrekli smo se osvobodilnim gibanjem v Afriki, Amcriki in Aziji, ne prislulin emo revolucionarnim tcžnjam narodov trctjcga svcta, odrekli smo sc dialogu o r evolucionarni akciji in poti, ne ločujemo vcč revolucionarjcv od banditov, nc gov orimo s Kubo, hvalimo (to nič. ne stane) Čile, zmigujemo nad Bolivijo - naša pot obide vse to, saj gre vendar na sever. ,,Vemo, da našo politiko navdihuje težnja, z agotoviti naši državi varno mcsto v varncjšcm svetu." (V. Hreščak, Dclo, 1 3.10. 1971) KAJ JETO!? Vsaki informaciji o Braziliji in drugih južnoamcriških državah bomo dali naš o protiinformacijo. Na vsako pisanjc o ,,zanimivostih" J užne Amcrike bomo od govorili s primerom socialne necnakosti in političnoga zatiranja. Na vsak poskus kompromisa bomo odgovorili z NE. DO KONČNE ZMAGE LJUDSTVA ! PAVLE KRISTAN Opomba: v prihodnji številki bomo objavili intervju z Lamarco, iz rcvije ,,Soziali stische Politik", Bcrlin, št. 6/7 Iz daljnje andske dežele je k nam prihajalo zclo malo novic. Iz precej skopih č asopisnih in televizijskih poročil smo si zato ustvarili napačno podobo. Predscdn ika Juana Joseja Torresa jc po skoraj enoletni vladavini nadomestil general Banzc r. Izvedenaje bila zamenjava na vršičku državne oblasti, enega gencrala je zamen jal drugi, levo usmerjenega Torresa desno usmerjeni Banzer. Ali res samo to? Torres je označil študente, delavce, kmetc in vojsko za štiri stebre svojega rcž ima. Pokazalo pa se je, da je od vseh š.' najbolj zaupal vojski, saj je do zadnjega t rcnutka okleval, ni si upal razdeliti orožje delavccm in študentom, ampak sc je za našal na vojsko. Vojska pa je ugotovila, da ic zanjo nczanesljiv prav Torres, in voj aško vodstvo se jc zato odločilo, da ga zaircnja. Novinarji so dali Torresu nehvak-žen naziv. Govorili in pisali so, da je Torres p ravzaprav bolivijski Kerenski. Pri nas sc jc malo pisalo o ljudski skupščini, ki se je sestala v bolivijskem glav nem mestu La Pazu in ki so jo varovali oboroženi delavci. Naziv ,,skupščina" jc u stvarjal iluzijc o tem, da naj bi se Torres odločil za povratek k parlamentarizmu. i oda prav v tcm je največja zmota. Torresov državni udar ni bil nikakršna lju dska revolucija, čeprav se je zanjo hotcl predstaviti in čeprav jc poskusil z levo us mcrjcno politiko, z nacionalizacijami itd. Dogodki so ga namreč prehiteli. Ljudsko skupščino v La Pazu označimo pravilno samo, če jo umenujemo sov jct ali dclavski svet. Zato bi bilo napačno enačiti Torresovo vlado z zahtevami m nožic, saj si drug drugemu niso zaupali in si niti niso mogli. Borili so se za različn c cilje, v državi pa je nastalo dvovladjc. Šele uspcli državni udar generala Banzerja je s tem dvovladje konča, porušcna univerza v La Pazu pa jc postala spomenik bo livijsko kontrarevolucije.in njeno spričevalo. Sedaj ko-.ljudsko skupičirie ni več, sc lcvica spet krcga, kaj jc bilo storjeno pra v in kaj narobe. Ljudsko skupščino so sestavljali predstavniki sindikatov in delav skih strank in drugih revolucionarnih skupin. V njej so se znašlc PRIN sindikalnc ga voditelja Juana Lcchina, ki je bil tudi izvoljen za predsednika te ljudske skupš činc, prokitajska in prosovjctska komunistična partija, revolucionilrni kristjani, tr ockistična Dclavska revolucionarna stranka (POR). Najostrcjša razprava o dejanji li tc ljudske skupščinc se vodi scdaj prav mcd trockističnimi skupinami, saj se mc d scboj obtožujejo izdajc revolucijc pripadniki dvch struj trockizma. Delavska iv volucionarna stranka pod vodstvom Guilcrma Lore je sklenila sporazum z Komun istično partijo Bolivije (prosovjetsko), medtem ko se je struja Gonzalesa Moscosa povezala s prokitajsko Komunistično partijo. Čeprav sta oba kompromisa.bila za vse prizadctc boleča, je ta polarizacija prav zanimiva, še bolj pa poglcdi cnih in dr ugih. Da bo jasno razmerje sil, poglcjmo, kako so potekale volitve za vodstvo ljud ske skupščinc. Kandidat KP Bolivijc in POR (Lora)je bilvoditelj kovinarskih sin dikatov Lopez, ki je zbral kar 83 glasov. Vsi ostali pa so glasovali /aLechina, kije zbral 103 glasove. Torrcs je hotcl ljudsko skupščino spremeniti v posvetovalno te lo, v clcment korporativistično urejenc državc. POR(Lora) in KP Bolivije sta scst avila zanimivo skupno taktiko, nekakšno zmes neostalinizma in trockizma, komp romis, ki je izzval kritike francoskih trockistov in mcdnarodnega komiteja za obn ovo 4.intcrnacionalc, ki jc izjavil, da bi ta kompromis znal biti vrv okoli vratu bol ivijskega prolctariata. Zato jc Lora odgovoril, da gre lc za praktično z* czo in je k mali nato objavil razglas, v katerem je zahteval ustanovitev ddavsko-kmečke v ladc. Skrajna lovica pa je itak menila. da gre samo./.a stopnjo v razvoju do ustano vitve ljudskc armailc in združenega proletarskega rcvolucionarncga vodstva. Tako gro scdaj za vprašanje, kakšna naj bi bila bolivijska revolucija - oziroma. po katcr i revoluciji naj bi se zglcdovala: po oktobrski, kar so zagovarjali pripadniki trocki stov (POR-Lora) ali po kitajski, kar vemo, kdo jc zagovarjal, ali pa naj bi prišlo d o ponovitve čilskega primera, kar jc sedanja usmcritcv prosovjetskih komunističn ili par! ij. Ža. jc vsaka situacija drugačna in težko jc vsiljcvati cn modcl in cno toorijo ko t vsezveličavno. Prav to pa .se jc zgodilo vsem levim strankam in strujam v Boliviji. ki niso znalc in uspcle prcmostiti največjo tcžavo in oviro - namreč, svoj lastni d ogmatizem. Scdaj struja Moscosa in njegovi francoski prijatclji (Alain Krivine) tr dijo, da sploh ni šlo za dvovladjc, kjjti organ sovjctskega tipa po njihovem ni mo žno zgraditi skupaj z ,,birokratskim;"' organizacijami, kot nai bi bile KP Bolivijc a li pa Lechinova stranka. Lora jim odgovarja, dajc vendarle šJo za delavske strankc in za njihov skupni nastop, nekako cnotnost razlik. In glodc tcga ima tudi prav, k 0 dejanski razvoj postavlja nasproti avanturizmu gvcrilc zaradi gverilc. Z drugc str ani pa v imcnu ,,boljševiške" taktike zanika vsakršno drugo obliko in tako tudi g verilo. To paje že bolj vprašljivo. Kakorkoli že - Bolivija se-je spet pogro/nila v mrak vojaške diktature. Toda v erjetno ne za dolgo, saj so vojaški udari nacionalna značilnost, nckakšen politični ritual v tcj oddaljcni dcžcli v Južni Amcriki. Zato ostaja toliko-liolj odprto vprašanjc o aktualnosti boljševiške usmeritvc, k 1 jo danes tako vncto zagovarjajo trockisti. Čeprav je v dani situaciji v Boliviji pra v ta usmcritev prevladala (ljudska skupščina jc rcs prcvzcla večjo viogo kot samo posvetovalno), se moramo zavedati, da jc pri njih postala shcma. Uspch te usmcr itvc znotraj same ljudske skupščinc (sklepi o soodločanju dclavcev v nacionalizira nih tovarnah, sklcpi o ugotavljanju odgovornosti za preganjanje delavcev pred nas toponi Torrcsa, sklep o enotnem šolstvu in ukinitvi privatnih šol) jc treba presoja ti v skladnosti med stvarno situacijo in ncko poprcj sprejeto shemo. ali tcorijo. T odaj ta uspeva, siccr pa ne. Toda čc ostane levica šc naprcj razcepljena in noenot na, potem bo enkrat prevladala cn;i. drugič padruga stranka. Ta razcepljenost pa utegne biti vzrok poraza tudi v bodoče, in prav zato aktualnost ali neaktualnost 1 enijiizma oziroma današnjcga trockizma ni v vprašanju o pravilnosti in oepravilno sti, ampak prcdstavlja vočj; problcm, namreč problcm krizc socialističnega giban ja kot takega. Kritika ne morc leteti samo na tc ali mic, saj bi v tcm primeru tudi sami zapadli dogmatizmu. MLADEN ŠVARC HITRI REVOLVERAŠ JE BIL TO POT PRl-POČASEN CARLOS LAMARCA, terorist, ki je dal junija lani ugrabiti zahodnonemškega vc leposlanika v Braziliji Ehrenfrieda von Hollcbena, je mrtcv. Bil je brazilski državni sovražnik št. 1. Kot cdcn izmed najboljših strelcev svoj e dežele (na 30 metrov je zadel oreh v zraku!), je bil to pot, ko je šlo za njegovo življenje, prcpočascn. Bajc so njegovo skrivališče 1300 krn od Ria de Janeira izd ali nekateri njegovi tovariši. Pripadniki vladnih čet so streljale hitrejc. ... Na račun 32-Ietnega gverilca gre tudi največji brazilski bančni rop, ko so iz b Jajrajne bivšetia guvernerja Sao Paula odnesli 2,4 milijona dolarjev. Ko je Lamarca januarja 1969 prešel k VPR (Revolucionarna prcdstraža narod a), je pripeljal s scboj na kupe pušk iz vojašnice, kjcrje prcj služil kot siotnik. Pri gverilcih jc hitro napravil kariero ter v nekaj mcsccih postal desna roka šcfa VPR Vlarighclia. Ko je bil ta še istega leta ubit, je vodstvo prevzel Lamarca. Pripadniki armadc upajo, da Lamarcova smrt pomeni tudi konec VPR. Pred č asom je cden izmed častnikov izjavil: ,,Ko bomo imeli Lamarca, bo koncc s sovr ^™140"1' L DNEVNIK četrtek. 23.9.1971 iw0 *6x&%\% Xe*up\BitoejEttu' SVETOVNI JEZIK GLASBE Ideja glasbenega foruma pod nazivom ,,Weltsprache Musik"* se gotovo ni porodila brez zemlje in korenin. Jezik glasbe je svetoven, zanj so vse meje in ločnice izbrisane. Svet je glasbi domovina, domo vanje, dom, vsaka neznatna stvar ji je domača. Socialne in rasne bar iere sicer še zmerom cepijo glasbo in jo ocenjujejo po nečem neglas benem,a to se očitno ne dotika njenega jezika. Glasba se glasi kot s vet in nihče ne more več zanikati njegove integritete. Ali to pomeni, da nekoč jezik glasbe ni bil svetoven? Res je, kaj ti tudi svet ni bil viden kot brezmejni organizem, zavest, ,,da . . . na še telo nadaljuje svojo rast v prostoru izven naše poti"^, še ni bila p rebujena, kohezivnost med nami in svetom še ni bila doživeta. Svet ovna glasba in svetovni človek: človek, ki se zaveda, da njegova svo boda angažira cela stoletja in neštete svetlobe vesolja. Človek, pose gajoč v svet, vendar z domišljeno avtorefleksijo: odgovornostjo do sveta. Človek, vrnjen edinemu resničnemu, zemeljskemu, telesnemu ži vljenju, končnovrnjen sebi, osvobojen transcedentnih ,,idej", ki so ga določevale. Človek, živeč konec metafizike, človek, živeč novo glasbo. Jazz, zlitje evropsko-afriško-ameriške glasbene tradicije, je razbil ,,idiomatično integriteto"-' evropske klasične glasbe in pripra vil odločilni prelom, prvi po prehodu iz polifonske v tonalno glasbo. Atonalnost in Schonberg se pojavita skoraj istočasno. Ideal evropsk e klasike je razbit, indiiska in orientalska glasba osvajata s svojo mel odijsko improvizacijo.^ Improvizacijo: ,,najhitrejšim in najbolj spon tanim načinom komponiranja"^, ker svobodni človek vrača glasbo času, biološkemu pulzu, ki v danem trenutku aktivira čute in telo, kreacija ki zamenjuje reprodukcijo. Glasbenik igra. Zvok zveni. Tiši na zveni. In prav v tem osnovnem je glasbenik predan svetu: hrupu mest, prosojnosti gorskih jezer, vsej neizčrpnosti univerzuma, ki ga čuti, zdaj, ko se je spoznal kot atom v nenavadno trdnem, čeprav v enomer spreminjajočem se energetskem polju. ZNANSTVENI DEL XVI. MEDNARODNEGA SEMINARJA ,,UNIVERZA DANES" DUBROVNIK, SEPTEMBER 1971 Pri ocenjevanju znanstvenega dcia letošnjega dubrovniškega seminarja ,,Univc rza dancs" ne morcmo prczreti nekaterih dcjstcv, ki so bila sicer v Dubrovniku z do evidentna, pa o njih nihče ni hotcl veliko govoriti. Vsako kritično vprašanje bi namreč lahko sprožilo novo in vsa umetno vzdrževana konstrukcija seminarja bi sc lahko sesula. Tako se je, na primer, lahko zgodilo, da smo poslušali rcferate nckaterih profesorjev, kijim je bil šestnajsti seminar skoraj že tudi šestnajsti pole tni dopust v Dubrovniku, kar pomcni obenem: bil jim je zopet ena možnost varii ranja svojega prvega referata. Edino, kar smo lahko slišali novega, je bila množica zastrašujočih statističnih podatkov tcr po njih narcjcnili razpredclnic, na katcrih najdcmo, kadar preučujcmo možnosti za napredck univerze,Jugoslavijo skoraj rc dno na repu. Vscobsegajoče teme, predlaganc za lctošnji seminar, so povzročiie zmedo, v k ateri je kvantum obravnavanih problemov moral pasivizirati redke koristne in up orabne misli. Tako rajc kar temu pripišimo podatek, da je rektor neke arabske u niverze v svojem referatu popolnoma resno sprašcval, ali je potrebno nauniverzi posvctiti pozornost tudi uvajanju znanstveno-raziskovalnega dela. Kot nenamer avan odgovor jc (v razmerju z zgoraj omenjenim referatom) na popolnoma drugi ravni izzvenel v prazno refcrat bcograjskcga kolcga - študenta, ki je v svojem raz mišljanju postavil model univerze in model znanosti v odgovarjajočo funkcijo, s katero je osmislil vlogo univerze v znanstvenem dogajanju. ČY konfrontiramo idcjo o reformi univcrzc, ki so se v zadnjem času porajale mcd slovcnskimi študenti, s prcdstavami o idejah o reformi univcrzc, ki smo jih slišali na scminarju, moremo ugotoviti, da smo pri nas doscgli tisto teoretično po dlago, iz katere moramo nadaljevatr s konkretnimi dejanji. Po drugi strani pa nas jc prav marsikatera izjava na dubrovniškem seminarju lahko prepričala, da bomo še s tako radikalno akcijo lc tcžko uspeli prebiti tradicionalistično misclnost, ki utesnjuje napredck naše univerzc. 0 sodelovanju študcntov v znanstvenem dclu seminarja ne moremo povcdati veliko. Lc mcd študenti iz Jugoslavijc se jih je (razumljivo, zaradi velikcga štcvila) našlo nekaj, ki so aktivno poscgli v dogajanjc. Tuji študentje, ki so prišli v Dubro vnik predvsem zaradi ,,študentskih pogovorov", so, preobremenjeni s političnimi, ne redko zakulisnimi mahinacijami, uspeli znanstvcni del seminarja le nekoliko k ompromitirati, kar pa je menda postalo v Dubrovniku žc vsakoletna praksa. Verjetno izzveni pričujoče pisanje precej črnogledo. Vendar se človek težko iznebi občutka, da so bo moral seminar, čc bo šc naprcj potckal po ustaljenih ob likah, ki smo jih nakazali, kaj kmalu v prihodnosti preseliti tja. kjer je Ictos stano vala vcčina študentov - v dubrovniški dom oncmoglih. JUREMIKUŽ Spet ni naključje, da mu je gramofon in magnetofon olajšal pot: dolgotrajni notni zapis je zamenjala spontana improvizacija in eksp erimentiranje, ki ga omogočajo najrazličnejša tehnična sredstva (pl ay—back, odmev, elektronski efekti). Tehnika, ki se je človeku pok azala kot najstrašnejša možnost njegove totalne in perverzne dehum anizacije, ki pa ga hkrati odpira za tisto najbolj človeško: bogastvo ,,notranjega" sveta, neomejene ustvarjalnosti. In v tem trenutku nam postaja jasnejša še zadnja nenaključnost, revolucija rock glasbe, nastala kot posledica omenjene alternative. Mladi so izbrali svoj način življenja, svojo kulturo, katere pomembe n znak je tudi rock glasba. Kot revolucionarno dejanje, razdirajoče celo lestvico sklerotičnih vrednot revmatične družbe. Kot revolucio narno dejanje, ki jih vrača vase in preko lastne ustvarjalnosti nazaj v svet. Za nasprotje etablirane kulture, je rock mednarodni, svetovni pojav. Ali je danes (po dolgotrajnejšem razvoju) z jazzom kaj druga če? Spet se nam glasba ponuja kot svetovni jezik. Čim pajo mislimo tako, postanejo vse druge označbe le prazne steklenice. Se več: v zg odov'ni zahodne glasbe so termini jazz, blues, rock, country itd. po menili način kontroliranja zavesti poslušalcev in glasbenikov. Vsaka glasbena ,,zvrst" je bila uvrščena v določen vrstni red in sistem ocen jevanja glasbe. Ali pa ni to postalo nevzdržno? Ali ni glasba sama, k i jije malo do ocenjevanja in vrstnega reda, ubrala svoje poti? Mno go glasbenikov in ansamblov je, ki jih v nemoči označujemo z dvem a, tremi, štirimi pridevki. Country—jazz—soul. . . Vedno več glasbe nikov je, katerihglasbo ne moremo natisniti na nobeno od teh nale pk. Zmerom vec jih je, ki odklanjajo kakršnokoli nasilno označitev svoje glasbe. Ker glasbenik igra, zvok in tišina zvenita. In igra in zve n sta tisto, po čemer je glasba glasba. Kot najspontanejši govor in pogovor. Nič ni preprostejšega, kot tudi n(t>ena resnica ni mistična in temačna. Če ptice pojejo, lahko živim nedotaknjen od njihovega ščebeta? Glasba ni le produkcija zvoka, kajti tišinaji je najbližja. T išina je polnost, ne odsotnost. Glasba je transformacija, kajti vsak p artikul univerzuma je že z njo napolnjen. Prav v tem je vrednost termina ,,Weltsprache Musik": da nas s sv ojo širino vrača k svetu in jeziku glasbe. Ta neopredeljenost nas pu šča edino svobodne za premislek in doživetje tako sveta kot glasben ega jezika: za premislek in doživetje njune zveze in strukture te pov ezanosti. Milan Dekleva IPod tem nazivom je bil konec junija 1971 ob Osojskem jezeru organi ziran glasbeni forum. Idejo zanj je dal znani avstrijski pianist klasične i n jazz glasbe Friderich Gulda. ^Pierre Teilhard de Chardin: Bodočnost človeka, Split 1970 ^lzraz Henry Pleasantsa ^Glej moj članek ,,Sedem dni dobre glasbe", Mladina 1971, št. 30 in 31 SFriderich Gulda: Improvisation - The Life-Blood of Music Sejm bil jc živ Popularna revij; . . . so odlični^^^Rfldiir4 - Še dobroJ«Hp| vkv/ki >>!ashpni instrumanti lfBDurii; ves veče cupine, op.p.) Lj bi sicer počeli ti ljudje z KSIBffiii&Ni" *« ;io kicmjc, dejdiij*.1 br >ke. n. to z&oraj,o.mc rnc zlijc liravnam. frfifrnjo !%vWj e iz t i ra: ija zaupanje. Solidna barva.^ >b strani oskubljcna trch^ Ij, ko vcdno znova pnjj umika novemu. Sl jcscnska podjcj nogo.v por bvi. Zaur ft1 sh«&v, kemu" smc n zadnjo arica pasc tovoljnoi^J r4 dfl ,,Problemi",j ovanja. Dnevni, eljnino in se šc i za pravo stran. ksander Zorn se tri Tribuno. Stvar steče, .pOkvarli _______light - žefje čaupati kuhinjs ;-¦ postavitve. Iskanj*.-i, vaši sino! dobljenc i ......,>..,..,.., ..,._k'ška morn svcta. VVcllington sc pros ..ii tja in prcdpisanih pog :.-s", pa tudi rrancija so nekako -o pride v Lu ! 'iann. Taktičn^ / i, pa inora J. Vr kramljati s Pop -'lobno omc:ijp. va vso nočt|?i J resu WtŠ^O^ oc tovatpJ^Kdc. Ak ......................a in t^E^<3jfec\k za Enci končno čistozarcs dobe čctrto; OBVESTILO Po prvi številki Tribune nam je pošta"v^. ljene. Prosimo spodaj navedene naročnite, m na upravo časopisa: Premrov Dragan, Kusterle" rjan, Tkalec Štefan, Cerne Franc, Zidar Martint Brglez Neda. vodov kot napačno ¦ !pošljcjo svoj pravi nj. i'fia, Tartaglia Davor, Colja Ma Javlovič Svetlana, Fcrmc Ncd;i. i Ah, Vinko, Vinko, vsa stvar je malo čudno izzvcnela. Vinko Zalar, tcorcti k študentskcga gibanja in orglar v Rakcku, jc prišcl na idcjo o študcntskcm se jmu. O scjmu, ki bi bil protiutcž potrošniškemu načinu trgovanja. Vinko Zal ar je vclik tcoretik in si stvari lcpo tooretično zamišlja. Sojcm naj bi bil zabclj on s filmi o Aškcrčevi ccsti in z nckaj političnimi dogodki (ustanovitcv novc partije—bilo jc malo drugačc, ustanovitev študentskc ccrkve-bilo jc čisto dru gače, prcdavanjo o študentskem gibanju v ZDA . . .). Bilo pa jc tako, da ta scjcm ni bil nobcna altcrnativa. ampak je bil prav tako. kot bi bil kjerkoli dru gjc. Polcg uporabnih stvari so se prodajali stripi, cigarete, zclo slabc slike (štu dentska kultura? !), ploščc, zaprašcne knjige iz neprodanih zalog itd. Častna izjema jc bila Tribuna, ki jc iz svojih zalog za smcšno nizko ccno za študcntsk i standard žrtvovala stol, stojalo za dežnike in obešalnik (v enem kosu), dve o dcji in dva dežnika. Gledali smo pet lot starc filmc Vaska Prcglja pa dva doku mentarca z Aškcrčcvc. Bili smo strahotno zadovoljni, ko smo gledali svoje lc iilcntificirali Pavleta Čelika (Ko kljanskc policije) i _i- prckrasno liadaljevanjc zascdbc IV. Or "o. huhooj, kakMia profinjcna sini! a, kako moiamo prcprosto živct; Ao pač zmoronio. Bobi šc \cji ¦izjavi, preživcl čudovit dan. tSC je to naš.' ¦¦¦¦^ i'n.' ¦•'¦>'<. r pa sc tM#žc šo nav. ju. AvtapW>L^očitn> HvafirtL^apBfcm jc btl tako cdinstveno doživctjc. treba obrio^l^gati tudi Mitju Ciorjtipu. da nam ic n.: u o tcm n'\Qi Bil jc scje Jcramarij razlag \kar d in. p 111 U' 1 /11 " — Tclcffin-^H^ai. lckoL 501-8-78-1. -» Rf)H Tiska DDU, Ljubljana, plačana v gotovini. jvni urednik: Mla' _urednik: ^^ Sckretar rcdalkuo in leMor: DragiL Uredni^tvo: FiiB^o Ad;irin Roris C _______'Tomo ^sodcI^^^^Ain Dek _»c,# Le^HjjVavc I Llffre Mikuž.^^Bjj Nova NltirjaTi Pungartnik, Ciril Ribičič. lomaž Šalamun, Lcnart Sotinc, c'-lcnko Vakanjac, Pctcr Vodopivcc hcr, Vinko Zalar, Alcksander Zorn [cur 'an študcntsk. 61000 Li ic IV. tvcr jc vas t r tudi za moj prispevek, čcprav na.5 'a cncga izmcd urcdnik I iiiMi-iivi t: V 1 07 I Dm ;i Zlobi^ )j /:>dnji clanck !i program. Zr.'iovoljcn bi bil ___________'i, simo da bi pokazal proviz '^eg-8'setfej-Žedo vatu. Pa vcš, da ga no najddlj^,,..^-----.j .w^v..^ ,----^... Ja, ampak včasih se mi zazdi, da scm nsaLrtudi nekaj, kar ni le negadja. Ne moreš ?,\ misliti, kako sem srečen, ko misiff^a mc je razsvetlila blaiena luč tvo jega razuma. In nc moreš si misliti, kako sniTlrazočaran, nesrečen in ubog, ko vi 1 zelo zabavaj i^Rifikotno čtivol rtmenu. ^rdtvojc opozarjan; o|kaj takega. Saj v ri pišcjo o rcsnili [islijo svoje. Mogoč ukvarjam tudi z igTam. Čc že ne tvo nim, ki ne bi zrastel na iz tc umazanije. ki nam s pač bolj kratke pameti. dim, da je dozdcvna kresnička le odsc Igo nihče nc jcmlje rcsno. Kaj bom te čno lnislil, da ti, dragi Zlobec, sploh 1 zadnjič zatrjevai. P.-i ?c nekaj bi tc iad vprašal, čc kcionaš, demogog,. . . ? ; manj razbipč, fraksio ;nisliš, da bo« posta» prvi ;srčno te pozdravlja Sdavnaj prcživelih doktrin, ki jih že do ) taval v tcmi zabitosti? Kaj bom ve r ne lezcš, kaj šele po svoje, kot si na Zakaj nam tolikokrat ponavljaš, da si Š^to vendar vsi vemo že lep čas. Pa ja ne A^iagog . . . , če sam priznaš da, to si? tTm novi študentski cerkvi? Zoltan Jan