ALI PREDSTAVLJAJO NEOLITIČNE STATUETE UMETNIŠKE IZDELKE? J o s i p K o r o š e c , L jubljana Znano je, da so razne neolitične kulturne skupine jugovzhodne in tudi vzhodne Evrope izredno bogate po svoji figuralni plastiki. Takšna plastika sega delno tudi v srednjo Evropo. Kreta, M alta, Kikladi, Tesa- lija. večji del Balkanskega polotoka, R um unija, U krajina, K arpatska kotlina in M oravska so dežele, kjer je takšna plastika, posebno ljudske statuete, v posam eznih neolitičnih k ulturah tako rekoč vsakdanji pojav. N ajdejo se sicer tudi druge dežele, kjer je bila uporabljena, vendar v veliko m anjši meri, rekel bi bolj sporadično, medtem ko nekatere pokrajine plastike sploh ne poznajo. Takšne figuralne predstave tol­ mačijo ne glede na to ali predstvaljajo največkrat človeške, sem in tja pa tudi živalske figure, na razne načine; razlagajo jih glede na njih namen, po drugi strani pa glede na celotno kulturno stanje kot um et­ niške izdelke, nastale zaradi um etniškega hotenja tedanjega časa. Zato v strokovni literatu ri vedno naletim o na izraz neolitična umetnost, ki jo glede na današnje pojm ovanje umetnosti in na njen umetnostni po­ men prikazujejo kot višek doseženega po ljudstvih mlajše kamene dobe. Delno leži tem u vzrok tudi v današnjem pojm ovanju, da je upodab­ ljanje človeka višek umetnostnega hotenja nekdanjega časa. Zato je povsem razum ljivo, da je vsaka upodobitev v človeški obliki vzbujala vtis um etniškega ustvarjanja ali pa vsaj vtis želje za takšnim ustvar­ janjem . Slike in tudi m arsikakšni plastični izdelki paleolitičnega časa, pred­ vsem slike, odkrite v jam ah, nas presenečajo s svojim naturalizmom . Vendar jih nikakor ne moremo povezati glede na njih nam en z neoli- tičnimi izdelki. Ne prihajajo pa tudi v poštev niti kot vzori niti kot priče nekakšne prejšnje razvojne faze. Poleg tega so paleolitične ostva- ritve umetnostnega značaja vezane na popolnom a drug teritorij kakor neolitične ne glede na način življenja in družbeno razvojne stopnje. V paleolitiku lovsko-zbirateljsko gospodarstvo, v neolitiku pa prven­ stveno poljedelsko-živinorejsko, tam stalni prem iki in seljenja iz k raja v kraj, tu stalna prebivališča, tam kom aj vezane rodbine, tu že začetek form iranja plemen, tam še prvotna prim itivna izdelava orodja, tu že relativno visoka tehnična stopnja, tam še uporaba samo prirodnih zaklonišč in prvi začetki gradnje prem ičnih stanovanjskih objektov s pomočjo kože, tu gradnja stalnih stanovanjskih objektov in naselbin s pomočjo lesa in gline, tam uporaba le bolj prirodnih predm etov kot nadomestilo za posode poleg kože in podobnega gradiva, tu že znanje keram ike itd. A tudi ako bi skušali prem ostiti te momente na ta ali oni način, ostane kljub tem u še velika časovna razlika med figuralnim i predstavam i paleolitičnega in neolitičnega časa. Mezolitik, vsaj kolikor danes vemo, takšnih predstav še ne pozna. A tudi evropski neolitik jugovzhodne Evrope jih ne uporablja na začetku, temveč šele kasneje proti obdobju srednjega in m lajšega neolitika in v mlajšem neolitiku, ko dosežejo svoj višek. Yal. M üller je domneval, da je bil v nekaterih neolitičnih p red ­ zgodovinskih k u ltu rah v plastiki pred shem atiziranim stilom natu rali­ stični stil. Vendar je to le hipoteza, ki je tudi M üller m aterialno ni mogel podpreti. To je tudi popolnom a razum ljivo, ker doslej prvotnih n atu ra­ lističnih plastičnih izdelkov, ki bi mogli podkrepiti to domnevo, niso odkrili. O stane samo možnost, da bi bili takšni naturalistični prim eri izdelani v m aterialu, ki se nani ni ohranil, recimo v lesu. Ne glede na to pa razpolagam o danes samo s shem atiziranim i idoli, katere M üller ozna­ čuje kot prim itivizem . Le tu in tam se včasih v posam eznih kulturnih skupinah jav lja tudi takšna druga tendenca, ki jo moremo označiti kot naturalistično, čeprav so tudi prim eri, ki bi jih mogli označiti kot naturalistične, izredno redki. P a še ti im ajo vedno izrazite znake she- matizm a. Na drugem mestu sem že izrazil svoj pomislek, ali smo upravičeni neolitične statuete tolm ačiti kot prim itivne. Prim itivizem v današnjem pomenu besede in tudi način, kako nekateri s tem v zvezi tolmačijo predzgodovinsko neolitično plastiko, pomeni popolnom a nekaj drugega, k ar v resnici lahko pripišem o naši plastiki. Ako sum arno razdelim o neolitično plastiko v jugovzhodni in vzhodni Evropi, ne glede na njeno vsebino, po načinu p redstavljanja in po načinu podajanja, dobimo nekoliko kulturnih krogov, v katerih so posamezni tipi vodilni tako po načinu izdelave kakor po načinu dojem anja. Poleg takšnih splošnih tipov, ki so karakteristični za posamezne pokrajine ali pa za posamezne kulturne kroge in kulturne skupine v širokem pomenu besede, imamo pogosto celo vrsto plastičnih predstav, ki se razlikujejo od splošne, ustaljene koncepcije. Takšne predstave so glede na celotno ostalo plastiko v nekem kulturnem krogu v m anjšini. Njihov pojav je mogoče različno tolm ačiti. K ljub tem u se pa niti po tehnični strani niti po um etniški višini ne razlikujejo od ostalih. Izredno so pa redki p ri­ meri, ki bi se vsaj nekoliko razlikovali po um etniški višini, četudi so v glavnem obdržali svojo običajno, ustaljeno formo. P ri izdelavi plastičnih izdelkov je bil vedno pomemben tudi m a­ terial. iz katerega se izdelujejo človeške ali živalske statuete. Najbolj jasno vidimo pri bolgarsko-rum unskem kulturnem krogu, da so koščene statuete tako stilizirane, da je ostalo zelo malo sledov o antropom orfni predstavi, čeprav je bila m išljena. Zasledimo pa to lahko samo p ri po­ sameznih, sum arno naznačenih detajlih. Že glede na vrsto m ateriala, pri katerem so se poleg tega uporabljale le ploščate ožje kosti, rebra, ki niso dovoljevala predstavo plastičnosti, je to razumljivo. Ker pri izdelovanju teh ni sodelovala niti reliefna naturalistična predstava, so nastale ploskovite, surnam e in stilizirane figure, v osnovi vedno enega in istega tipa, čeprav jih je mogoče s čisto tipološkega gledišča deliti na več zvrst in skupin. Veliko ugodnejši je bil za obdelovanje kam en, v našem prim eru marmor. Še ugodnejše so bile razne vrste alabastra in steatita zaradi m ajhne trdosti in zelo lahkega obdelovanja. V endar pa neolitik zadnji m aterial uporablja v m anjši meri in še to pogosto bolj za nefiguralne izdelke ter le v posam eznih pokrajinah. Iz m arm ora se pa izdelujejo v večji množini tudi razne statuete, glede na razne pokrajine pa zelo različno. Na čelu stoji vsekakor kikladski k ulturni krog, ki je v tej vrsti izdelkov vplival tudi na Balkan, predvsem na Bolgarijo. K ljub stilizi- ranosti in včasih sum arnosti t. i. kikladskih idolov najdem o pa tu vendar m arsikakšne čisto naturalistične prijem e. Mogoče še več naturalizm a zasledimo pri posam eznih kam enih figurah nekaterih drugih pokrajin v območju sredozemnega bazena, n. pr. na M alti, včasih pa tudi na grškem kopnu in v Tesaliji. Vendar pa imamo tudi tu k aj vrsto izdelkov, ki so popolnoma stilizirani in ki nim ajo nikakršne človeške oznake. Te so v resnici mogle biti tudi slikane, to d a 'ta moment je sekundarnega pomena. Vzemimo v poštev samo tako imenovane tesalske konične glave figur, d elane v obliki ozkega stožca. Ogromno množino statuet iz žgane gline pa imamo v neolitiku jugo­ vzhodne in vzhodne Evrope. Javljajo se v raznih tipih, ki so vezani za posamezne kulturne kroge. Lahko trdimo, da je vsak osnovni tip nekako ustaljen za posamezno kulturno skupino ali p a za posamezen kulturni krog in za posamezno časovno obdobje. Včasih imamo v takšnem k ul­ turnem krogu tudi istočasno po več osnovnih tipov. Res imamo v takšnih slučajih tudi več ali p a celo vrsto raznih variant, ki pa osnovnega tipa nikakor ne spremene. Šele z daljnim časovnim razvojem se more spre­ m eniti tudi osnovni tip. ki pa zopet dobi neko ustaljeno obliko. Imamo tudi izdelke, ki se javljajo samo v okviru istega kulturnega kroga ali kulturne skupine ali celo posameznih lokalitet in se razlikujejo od osnovnih form, ne dobivajo pa splošnega značaja, temveč se omejujejo samo na posamezne prim ere. Tudi statuete iz žgane gline so vedno sti­ lizirane in surnam e celo veliko bolj kakor statuete iz m arm ora. Le redki so prim eri statuet. ki se vsaj v posameznih detajlih, recimo glave ali pa trupa, nekoliko oddaljujejo od iistaljenega načina stilizacije, ter se na način nekoliko približujejo naturalizm u. Toda navadno je to samo delno. Ako je n. pr. glava nekoliko bolj naturalistična, ostane telo še 'ed n o stilizirano, ako je pa telo nekoliko bolje modelirano, zopet glava obdrži ustaljen stiliziran način predstave. Pri vprašanju, ali moremo v takšnih figuralnih predstavah gledati um etniške izdelke, je potrebno tudi dotakniti se vprašanja, čemu so se takšne statuete izdelovale in kakšen je bil njih nam en. Na to vprašanje Pa ni lahko odgovoriti. Razna m nenja so že skušala razrešiti ta problem, toda kljub temu je to vprašanje vsaj zvečine še odprto. N ekateri znan­ stveniki so postavili hipotezo, da so to otroške igrače, drugi, da so sta- tuete služile kot dar v grobovih (v kolikor so se pač našle v grobovih), ki naj bi pokojnikom služile v posm rtnem življenju, tretji domnevajo, da statuete predstavljajo nadom estilo za žrtvovanje, ki se je vršilo na čast m rtvem u ali pa na čast božanstvu krvavih žrtev, drugi zopet tolmačijo statuete kot idole, božanstva itd. Ne da bi se spuščali v presojanje po­ sameznih gledišč in tolm ačenj, ostaja za možnost um etniškega u stv ar­ jan ja samo prim er, da so statuete božanstva oz. idoli. To danes nekako misli tudi večina znanstvenikov, čeprav ne smemo in ne moremo izločiti popolnom a tudi druge hipoteze. Toda ako se vzame v poštev hipoteza, da so to otroške igrače, ne glede na to, ali so jih otroci izdelali sami ali pa drugi za otroke, ni nikakšne osnove, da bi mogli statuete sm atrati kot um etniške izdelke. Podoben prim er velja tudi za hipotezo, da statuete predstavljajo grobne darove oz. da predstavljajo nekakšne simbolične darove žrtvovanja ali tem u podobno kot nadom estilo za prave žrtve. Seveda p rih aja ta moment v poštev le tedaj, ako bi vse ali p a vsaj večina statuet bila najdena v grobovih, k ar pa nikakor ne velja, ker so se zvečine našle na naselbinah. U m etniške tendence pa lahko p ričak u ­ jemo tudi, ako bi statuete predstavljale neko vrsto portretov pokojnikov, kakor so nekateri to tolm ačili; bile bi p a v zvezi s kultom pokojnikov. M anj um etniških tendenc je pa pričakovati, ako so statuete nadomestilo za žrtve božanstvom. Človeške statuete so skoraj vedno dane v ženski podobi (sl. 1). Malo število je moških statuet, medtem ko vprašanje predstav herm a­ froditov, ki jih nekateri tu in tam vidijo, še ni zadostno rešeno. Zakaj statuete v večini predstavljajo ženske figure, so raziskovalci raztolm a­ čili na ta način, da je bil, glede na tedanjo ekonomiko do'tičnih ljudstev, ki uporabljajo figuralno plastiko, razvit kult plodnosti, ki je seveda dobil svoj likovni izraz v ženski podobi. Te ženske plastične predstave so p a zopet na drugi strani služile kot nekak dokaz med ostalimi dokazi, za obstoj m atriarh ata pri poljedelskih ljudstvih jugovzhodne Evrope v neolitičnem času. V endar p a za takšno družbeno ureditev, ki je mo­ goče pogojena po ekonomiki, statuete ženskega spola ne morejo služiti kot posebno pomemben argum ent niti v zvezi z drugim i izsledki. Ne glede na to, da posam ezna poljedelska ljudstva sploh ne poznajo figu­ ralne plastike, ali pa le v neznatnih prim erih, imamo tudi druga, kjer ženskih predstav ni, temveč je nasprotno zelo razvit kult falusa s to­ vrstnim i plastičnim i izdelki. Tu bi mogli soditi o nekakšnem patriarhatu. Zanimivo pa je, da je bil med nosilci ženske plastike in nosilci kulta falusa zelo živ kontakt ne glede na to, da so živeli v najbližjem sosed­ stvu. Zdi se zato bolj upravičeno sklepati na tem elju raznih plastičnih predstav oziroma izdelkov na razne čisto religijske in druge kulte kot pa na družbeno ureditev, čeprav je tudi ta mogla zapustiti nekakšno sled v um etniškem ali psevdoum etniškem ustvarjanju neolitika. Om enil sem že, da so statuete, iz kakršnega koli m ateriala bi bile delane, zelo pogosto čisto surname, skoraj vedno pa do skrajnosti stili­ zirane. Om enil sem tudi že, da imamo p ri statuetah v posameznih kulturnih krogih ali vsaj v k u ltu rah v večini neke osnovne tipe, po vzoru katerih so se izdelovale desetine in stotine statuet. N ikdar takšne statuete / o o o, o' ••O • Sl. 1. Nekaj prim erov predzgodovinske plastike iz raznih kulturnih krogov ne zajem ajo le ene same lokalitete, temveč jih nahajam o povsod, do koder je segal k ulturni krog z enim ali več osnovnih tipov. Posledica tega je, da po navadi že sami plastični izdelki povedo, v katero kulturno skupino in v katero časovno obdobje štejejo, četudi drugega gradiva za opredeljevanje nimamo. Nimam nam ena naštevati vse takšne osnovne tipe, ki so pa vsi zelo stilizirani, vendar bi rad opozoril vsaj na nekatere. Tako je n. pr. eden od osnovnih kikladskih tipov, ki je tudi dobil n a­ ziv »kikladski«, pokonci stoječa figura s prekrižanim i rokam i na tre­ buhu in trikotno izdelanim licem z nosom, brez drugih, detajlov. Vendar je ta tip glede na ostale še dokaj naturalističen. Veliko bolj sum aren je pa ta tip v severni Srbiji, kam or je dospel s Kikladov. Tu nimamo več niti prekrižanih rok, ki so naznačene le kot vodoravni štrclji. V isti pokrajini imamo kasneje tip. ki je karakterističen predvsem po svojem peterokotno predstavljenem licu. O stalo telo je pa tudi tu povečini čisto sum arno in stilizirano. Razm erje med glavo in telesom je navadno 1 : 3 do največ 1 : 4. V Tesaliji je zopet v neki periodi znan tip čisto ploščatih kam enih siafuet z izredno dolgim vratom z orisano glavo ali pa brez nje in kratkim spodnjim delom telesa. V rom unsko-bolgarskem krogu se jav lja zelo stiliziran lip statuet, ki se popolnom a konično zožujejo proti dnu, v kolikor ni predstavljen še poseben konus, ki je služil za vtikanje statuete v zemljo. G lava je pri njih čisto ploščata in okrogla z velikim ploščatim nosom. Znani so tudi tip i statuet v mnogih k u ltu r­ nih skupinah in časovno v raznih periodah, ki so karakteristični po svoji glavi in imajo zaio tudi ime statuete s ptičjim licem. Povečini so takšne statuete popolnom a surname. Na mestu, kjer se pa nahaja glava, je s stiskom dveh prstov napravljen sum aren nos. Itd. Tako nekako izglo­ dajo nekateri od glavnih tipov, v katere lahko uvrstim o ogromno število statuet. Stilizirane tipe bi mogli tolm ačiti ali kot nekakšno modo v izdelavi ali pa celo kot neko ustaljeno pravilo, kanon. Neinogoče je pa za sedaj odgovoriti, k aj je pravilneje. Po vsej priliki bo tu k aj prej prišla v po­ štev nekakšna moda, ako plastične izdelke prim erjam o z ostalimi; pri tem prih aja na prvo mesto keram ika, m anj razno orodje, čeprav bi za ta prim er tudi to mogli vzporejati. M nogokrat bomo nam reč videli skoraj nekakšno zakonitost, po kateri so razne spremembe v formah posod imele za posledico tudi vsaj delne spremembe v figuralni plastiki. Med statuetam i enega in istega tipa so velike razlike v tehnični iz­ delavi. Že tako in tako so p a vsi tipi tudi Stilizirani. Vendar je vsem tipom lastnih nekaj skupnih splošnih potez. Tako se na prim er nik d ar ne predstavljajo usta na statuetah. N ekaj danes znanih takšnih prim erov z usti moremo sm atrati le bolj za naključje kakor pa za pravilo. D alje so se skoraj povsod predstavljale roke le kot vodoravni štrclji. Samo včasih, kot p ri nekaterih prim erih kikladskega tipa, so bile p red ­ stavljene tudi roke, dalje tudi še p ri kurotrofnih statueiah in nekaterih drugih prim erih. Zelja, da bi se naznačile tudi noge, bodisi samo z verti­ kalno linijo po sredini spodnjega dela, se javlja pri mnogih tipih. Ven­ dar je ta način predstave le delno izrabljen, ponekod več, drugod zopet manj. Ako izpustim o te splošne momente, imamo p ri enem in istem tipu J razliko že v samem izločanju posam eznih detajlov. Kot ženske figure se označujejo statuete s plastičnim i prsi, a samo p ri posameznik tipih pa tudi s tako imenovanim sram nim trikotnikom . Toda ogromna množina statuet nim a danega ne enega ne drugega, tako da je sploh težko preso­ diti, ali takšne statuete v resnici predstavljajo ženske figure. Vendar se označujejo kot ženske, to pa samo zato, ker je takili statuet, ki bi pred­ stavljale moški spol z ustrezajočim i znaki, skoraj neznatno število. Vča­ sih pa pri takšnem opredeljevanju pomaga delno tudi tip glave. Poleg skrajne stiliziranosti je večina neolitičnih statuet tudi izredno sum arna. Ta sum arnost je včasih tolikšna, da statuete niso ničem ur podobne. Poleg takšnih imamo tudi statuete, ki so izredno dobro in pazljivo, čeprav stilizirano modelirane. Glede na prvo je drugih vse­ kakor manj. Tudi te pa im ajo vse glavne značilnosti tipov, katerim pripadajo, in so zelo daleč od kakršnega koli naturalizm a. Dobro izde­ lanih statuet, ki bi jih mogli vsaj deloma šteti med naturalistične, je pa izredno malo. Le tu in tam se najde kakšen prim er. Včasih je tudi opa­ ziti k ar pri celem tipu, da v neki fazi svojega razvoja zapusti čisli shematizem in se skuša vsaj v kakšnem detajlu približati naturalističnim predstavam . Vendar p a takšne težnje zelo km alu zamrejo in ne pridejo nikdar do pom em bnejšega izraza. Ako figuralno plastiko prim erjam o z drugim i izdelki, prihajam o tudi do zanim ivih odkritij. V splošnem lahko trdimo, da so drugim izdel­ kom posvečali veliko več pazljivosti. Č eprav imamo med njimi pogosto grobe in surnam e izdelke, je dobrih vseeno relativno veliko več kakor moremo najii dobrih izdelkov v figuralni plastiki. Prim erjajm o samo druge keram ične izdelke, prvenstveno vaze in njih ornamentiko. Res je, da nas plastika bolj vleče že zato, ker v njej iščemo um etniške tendence, medtem ko ostala keram ika ne zapušča p ri nas takšnega vtisa, ker je služila pač v veliki meri za domačo rabo. I oda večji trud in večja paz­ ljivost, ki je bila potrebna za izdelavo srednje dobre vaze in njene orna­ mentike, kakor za nekatere srednje dobre statuete, nam daje misliti. Z drugim i besedami so nam ravno ti drugi izdelki najboljši dokaz, da bi neolitična ljudstva, nosilci figuralne plastike, znala in mogla izdelovati tudi boljše statuete, kakor so te, ki jih imamo. M ajhno šievilo vsaj delno naturalističnih statuet to samo potrjuje. . Po vsem je potrebno, da se resno vprašam o, ali neolitična figuralna plastika res predstavlja umetnost ali vsaj um etniške izdelke? Ko pre- motrimo vse momente, moramo odgovoriti negativno. Zato bi slabo uslugo napravili neolitičnim prebivalcem , ako bi njihovo kulturno raven in njihovo umetniško izživljanje vrednotili samo po siatuetah. Istočasno pa se pojavlja tudi vprašanje, čemu so se statuete tako oblikovale. Po hipotezi, da so to idoli, naj že predstavljajo božanstvo plodnosti ali celo hišna božanstva ali p a dar božanstvu itd., kar se pravi, da so služile v nekem religijskem kultu, je na to mogoče dati vsaj približen odgovor. Ako izključimo hipotezo o darovih božanstvu, bi šlo torej za predstavo božanstva v človeški podobi in bi to vodilo v shematizem. Ni bila nam reč tukaj glavna oblika in način predstave, temveč vsebina. Zato se tudi javljajo razni stilizirani tipi, ki predstavljajo le shem atizirane ligure. 4 Z bornik 49 Vsebinsko je zadostoval že navaden valj z ali pa tudi brez nosa oziroma ptičjega lica, da je vzbudil v lastniku ali v gledalcu vtis, kaj takšna figura predstavlja. D a v takšnih prim erili ne gre gledati niti najm anjše um etniške pobude, je jasno. Nesporno je pa tudi, da bi tudi pri pred ­ stavah, kjer ni glavna oblika, temveč vsebina, mogli pričakovati nekoliko več um etniškega izražanja, kakor ga imamo pri velikem delu naših statuet. Težko se je v tem prim eru odreči domnevi, da na izdelavo ni vplivalo neko splošno pravilo, recimo nekakšna moda, kakor jo opažamo pri drugih keram ičnih izdelkih v obliki raznih tipov, ki prav tako zajem ajo neko geografsko in časovno območje. Seveda se pa to pravilo ni toliko nanašalo na oblikovno predstavo, kolikor na vsebinsko, zaradi česar je bila oblika pač podrejena. N ekateri bolj naturalistični prim eri, Sl. 2. Prim er plastike iz Butm ira ki se javljajo tu in tam (sl. 2), predstavljajo samo trenutne tendence po­ sam eznika. ki pa zaradi splošnega pravila na eni strani in nikakršnih razvojnih predstopenj na drugi strani niso prišle do dolgotrajnejšega izraza. Zanimivo je, da so tehnično in um etniško na večji višini kakor polna figuralna plastika razne plastične vaze, bodisi antropom orfne ali pa zoomorfne vaze. To pa pomeni, da za te vaze, ki so sicer ravno tako služile raznim kultom , niso veljala tako ostra pravila kakor za statuete. P ri. vazah vsebina ni bila toliko pomembna oziroma je bila drugoraz­ redna, pač pa se uveljavlja oblika. P riznati pa moramo, da so antropo­ m orfni ritoni le bili delno pod vplivom izdelave statuet, zato tudi njim ne moremo odrekati splošnega shem atizm a. Tako je kljub večjemu natu­ ralizm u pri takšnih vazah vendar dosti stičnih točk s statuetam i. bodisi v predstavi lica. predstavi rok ali pa v predstavi kakšnega drugega detajla. Vendar pa vidimo pri njih vsaj delne um etniške tendence. Po­ doben prim er je tudi z zoomorfnimi ritoni. Ako presodimo vse momente v neolitični plastiki, moremo zaključiti, da nimamo opravka z um etniškim i izdelki v pravem pomenu besede, temveč z navadnim i izdelki tako rekoč za vsakdanjo, čeprav kultno uporabo, pri katerih je imela vlogo samo vsebina, ne pa oblika. Le malo je število statuet, ki bi se zaradi naturalističnih tendenc mogle uvrstiti med um etniške izdelke in bi res predstavljale neko višjo stopnjo um et­ niškega ustvarjanja. Napačno je zato soditi o umetnosti neolitične dobe na tem elju statuet. S tem nikakor ni rečeno, da neolitska ljudstva niso poznala um etniških pobud in da niso poznala um etniškega izživljanja, vendar se pa to vsaj po veliki večini ne odraža v statuetah. Iz istega vzroka nam tudi ni mogoče govoriti o nekakšnem prim itivizm u, ker so pri izdelavi obstajala pravila za izdelavo posam eznih tipov, vezanih na posamezne pokrajine in za določene časovne periode. Samo posamezne delno naturalistične statuete gredo v sklop um etniškega oblikovanja. Vendar so takšni prim eri odvisni od posam eznika v posameznih časovnih obdobjih. 1 ak posameznik se je osvobodil ali vsaj skušal osvoboditi usta­ ljenih shem atiziranih form, kar mu je pa le delno uspevalo. Takšni p ri­ meri so bili bolj odvisni mogoče od trenutnega razpoloženja, ki je ne­ nadno razbilo okove vsakdanjosti in ustaljenih pravil. Globljih korenin pa takšni momenti tudi pri posameznih izdelovalcih niso pognali. N aj­ bolje vidimo to že po tem, da pri eni in isti statueti naturalizem ne zajema vse statuete, temveč le posamezne dele. Zanimivo pa je, da se relativno več naturalističnih predstav in tudi boljša kakovost javlja pri teritorialno m anjših kulturnih skupinah celo s siromašnejšo ekonomiko kakor pa pri skupinah, ki so zajem ale veliko prostranstvo in ki so poleg tega bile tudi veliko bogatejše. Cesto se takšne m anjše kulturne skupine nahajajo na težje prehodnem ozemlju in je mogoče v tem tudi vzrok večjega naturalizm a zaradi izrazitejšega lokalnega značaja in samostoj­ nega razvoja. Ti momenti pa dokazujejo, posebno ako priključim o tudi plastične vaze, da um etniške tendence niso bile tuje neolitičnim ljud­ stvom, vendar pa na tem elju večine statuet ne moremo soditi o njihovi višini. Resume STELLEN NEOLITHISCHE STATUETTEN KUNSTWERKE DAR? Nach einer detailierten Analyse aller in B etracht koniinenden Momente kommt der A utor zum Schluss, dass es sich liier nicht um K unstw erke im echten Sinne des W ortes handelt, sondern um Erzeugnisse alltäglicher kultliclier Be­ deutung, bei denen der Inhalt w ichtiger w ar als ihre Form. Trotzdem ist aber auch nicht richtig, wenn m an in V erbindung m it ihnen von Prim itivism us spricht, da offenkundig Regeln bestanden für die Erzeugung einzelner Typen, die an Landschaften sowie Zeitperioden gebunden sind. N ur einzelnen Statuetten, bei denen m an eine teilweise naturalistische Tendenz beobachten kann, wird m an künstlerische Absicht zuschreiben können. Es ist näm lich erwiesen, dass sich der naturalistische C harakter nie auf das Gesamte, sondern nur auf Teile solcher S tatuetten bezieht. Interessant ist ferner auch, dass m an relativ m ehr naturalistischer Züge und bessere Q ualität bei Erzeugnissen kleinerer K ultur­ gruppen m it ärm licherer Ökonomik als bei grossen und reichen beobachten kann. Wenn w ir solchen S tatuetten auch plastische Gefässe anschliessen, m üs­ sen wir aber doch anerkennen, dass die künstlerische Tendenz auch den neoli- thischen K ulturen nicht fremd gewesen ist, obzw ar sie die Statuetten allein nicht genug erklären können. 4' 51